Leto vuu, stev. 420 („ Jutro" xv., št. 237 a) Ljisbljasa, ponedeljek 15• okto&ra 1934 cena 2 unv uprav matvo. Ujuoijana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. ImseratnJ oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerla. Tretja ponedeljska izdaja Poneueijsa* u-uajo »juua« ■■"-J-vsaV ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po po6t-prejemana Oin 4.-, po razna&al- cib dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125 ln 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1, TeL 66. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Naš kralj se je vrnil Mrtev, a vendar nesmrten zopet v objemu svojega naroda - Stotisoč ljudi se je v Splitu med grmenjem topov, zvonjenjem zvonov in sviranjem ladijskih siren poklonilo Viteškemu kralju Velikih narodov epopeje bledijo pred veličino smrtne poti vladarja Jugoslavije. Sel je naš kralj na daljno pot — s starim zmagoslavjem ovenčan, z ljubeznijo vsega naroda objet občudovan in toplo pričakovan od vesoljne, nepregledne svetovne armade tistih, ki kakor jelen po vodi studenčnici hlepijo po vse-odrešujoči besedi: Mir! — Blagoslov miru vladaj med nami! Šel je — poprej pa se je v tihi svoji slavi in plemeniti ljubezni poslovil od domačije. Skozi Črno goro je šel, skozi sokolje gnezdo Cetinje, ki nam ga je dalo. V najkrasnejši bisernici sveta, v Bojo Kotorski je Gospodar Jadrana stopil na jekleni krov »Dubrovnika«. In ta ©jekleneli ponos naše pomorske sile je ■zarezal sinje brazde in ponesel Gospodarja Jadrana v daljni pristan velike in slavne francoske republike. Ne izmed njenih sinov, — Id so nam bratje, — izmed zavržka človeške družbe,, podžganega s Kajni naše lastne krvi, se je našel zločinec, ki je Jugoslaviji ubil kralja in vsemu svetu visokega kneza miru. Globoka guba se je zajedla v obraz Evrope. Ali mi. v trpljenju in ognju pekočih bolečin kaljeni, smo kakor zasanjani v duhu spremljali one silne brazde, ki jih je »Dubrovnik« rezal v borbi z burjo in v slavnem spremstvu svetovnih pomorščakov proti domovini. Pot mrtvega kralja v naročju jeklene ladje — epopeja, ki je doslej še ni nihče izpel in je dano samo nam, da smo jo grenko otožni doživeli. Prag Domovine, ki ga večno poljublja sinje morje, je nase sprejel mrtvega kralja. Prisluhnili smo: v prekrasnem jesenskem jutru, s pečatom in poljubom ne umirajočega jadranskega solnca, je morje tiho umivalo noge Jugoslavije. Gospodar se je vrnil— in narod je za-jeeal kakor hrast, ki se kdajkoli z naj-silnejšo burjo bori. Bori in ne omahne. Gospodar Jadrana in Jugoslavije je mrtev in nesmrten v objemu svojega naroda. V pričakovanju Split, 14. oktobra. AA. Tekom včerajšnjega dne in večera so prispele v Split ogromne množice iz vseh bližnjih in daljnih krajev Dalmacije, da se iposlednjič poklonijo pozemeljskim ostankom čuvarja Jadrana, Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prebivalstvo Splita je bilo vso noč na nogah. Zgrinjalo so je po ulicah in okrog postaje te1- ob pomolu majorja Stojana, kjer so zgradil, veličastno kapelico, okro>g kapelice pa so na visokih v črno odetih strebrih goreče plamenice pošiljale k nebu pobožne molitve v brezmejni tugi skrušenega prebivalstva. Sodijo, da je bilo davi do 100.000 ljudi ob pomolu. Žalne svečanosti so bile tako mogočne, da naša jadranska obala še ni videla enakih. Davi zarana, ob 4. so sirene vseh v pristanišču zasidranih ladij s svojim tužnim. zategnjenim glasom naznanile,' da se prične poklonitev in izkazovanje zadnje časti pokojnemu kralju Aleksandru. Na pomolu majorja Stojana, kjer so se leta 1918. izkrcale prve srbske čete, je vse pripravljeno. Pomol je izpraznjen. Na njem kipi v zrak le ogromni, osem metrov visoki katafalk v o-bliki velikega žrtvenika. Vrh žrtvenika je kraljevska krona. Ob strani sta postavljena dva stebra, raz katera se vijejo dolge, žalne zastave. Na vseh štirih straneh pomola se dvigajo visoki odri, zaviti v črne zastave. Vse pristanišče mrgoli črnih zastav. Z banske uprave in z vseh javnih poslopij ob pristanišču se vijejo tudi državne zastave na pol droga. Po vsem mestu same žalne zastave, okna so zastrta v črno, pred slikami blagopokojnega kralja v izložbenih oknih pa so gorele svečke vso noč. Ob 5. zjutraj so vojaške čete zavzele svoja mesta. Do 6. so prispeli h kata-falku Nj. Vis. knez Arzen, maršal dvora general Dimitrijevič in druga suita, zatem prosvetni minister dr. Šumen-kovič, minister za telesno vzgojo naroda dr. Andjelinovič, minister za socialno politiko dr. Novak, predsednik senata dr. Tomašič, podpredsednik Narodne skupščine dr. Popovič, ban primorske banovine dr. Jablanovič, splitski župan Kargotič, generaliteta in drugi dostojanstveniki. Ves prostor je bil ograjen z oddelki vojske in z delegaci- Viteškega kralja zadnje slovo od domovine Komaj teden dni je, kar se je kralj Aleksader s krova svojega »Dubrovnika« poslavljal od naše obale, da se popelje v Francijo... Jami. Vladala h popolna tišina. Prasketanje plamenic in pljusk obalnih valov so bili edini glasovi, ki so prodirali v to grobno tišino. Kralj se vrača Kmalu po pol uri so zadone-li prvi topovsi streli. To je bil prvi pozdrav Splita posmrtnim ostankom čuvarja Jadrana. Z zvonikov vseh cerkva se je oglasilo turobno zvonjenje. Množice so se zganile. \ ede;e sj. novi udarci bridke bolesti, ko bodo gledale krsto s posmrtnimi ostanki tistega, ki so ga spremljale na njegovo poslednjo pot preko morja s tolikšnimi upi. Proti 6. se je pojavil vojni brod »Dubrovnik« pred pristaniščem. Topovski streli neprestano grme v megleno jutro. Angleške vojne ladje oddajajo častne strele. Izza »Dubrovnika« se pojavi francoska križarka »Colbert«, ki je spremljala »Dubrovnik« vso dolgo pot iz MarseHlea do Splita. Na naših vojnih ladjah, ki so se včeraj peljale »Dubrovniku« naproti in so ponoči spremljale svojega mrtvega zapovednika pri njegovem povratku v domovino, so čete postavljene v častnih vrstah. Povsod solze in bleda lica. Na krmilu »Dubrovnika« je postavljen katafalk, na njem krsta., pokrita z državno zastavo. Okrog krste je častna straža oficirjev in mornarjev. Ob krsti stoje naš vojaški ataše v Parizu general Dimitrijevič, svetnik pariškega poslaništva Teofil Djurovič in komandant »Dubrovnika« Balič. Na »Dubrovniku" Množica valovi in drhti. Oči vseh so uprte na »Dubrovnik« in spremljajo vsako kretnjo naših mornarjev. Točno ob 6.10 pristane »Dubrovnik« ob pomolu. Z ladje vržejo brv. Nato pohiti poveljnik »Dubrovnika« Balic na obalo, se ustavi pred Nj. Vis. knezom Arzenom in mu poda kratko poročilo. Knez Arzen, maršal dvora Dimitrijevič, ministri in zastopniki parlamenta in senata ter ban dr. Jablanovič se podajo na ladjo. Knez Arzen prvi pristopi h katafalku in se globoko pokloni manom svojega velikega nečaka; solze mu zalijejo oči. Za njim se poklonijo še drugi odličniki. ! Prišel je čas, da se opravijo uradne formalnosti. Sestavljajo protokol o izročitvi in o prevzemu krste in ga podpišejo. Priprave so dokončane. Krsto prenesejo naši mornariški oficirji na pomol. Na domači zemlji Topovi grme. Trenutek je nenavadno svečan in dostojanstven. Vsi slede mornarjem, ki nosijo na svojih ramenih vzvišeno breme, zadnje ostanke Viteškega kralja. Ob 7. polože krsto na katafalk. Vojaške godbe zasvirajo državno himno. Veličastni zvoki se pomešajo med grmenje topov in zvonjenje iz cerkva. H katafalku pristopi dalmatinski episkop Irinej Djoidjevie s svečeniki. Cerk\ ene opravilo se prične. Mornari ška Vičla krožijo že od 4. ure v treh eskadrilah nad morjem in mestom. Nekaj časa so nad pristaniščem, nato sr krenila »Dubrovniku« naproti in ga spremile v pristanišče Zlaj krožijo, v velikih lokih nad pomolom, sipijejo cvetje na katafalk in izkazujejo zadnje vojaške časti svojemu vrhovnemu poveljniku. Pevski zbor splitskih društev odgovarja svečenikom med njihovim cerkvenim opravilom. Po končani službi božii zaigrajo godbe državno himno. Ob 7.20 pristopi h katafalku splitsko-makarski škof dr. Bonefačič v spremstvu treh prelatov in čita molitve. Nato prično polagati vence kraljevske vlade, senata, skupščine, banovine, mesta Splita, angleške mornarice, admirala Fisherja, poveljnikov naših vojnih ladij itd. Medtem ko polagajo vence na katafalk, pristopi vrhovni poveljnik angleške sredozemske mornarice admiral Fisher k Nj. Vis. knezu Arzenu in mu izrazi svoje sožalje ln sožalje angleške mornarice. Nato pristopi minister francoske mornarice Pietri, ki je prispel s križarko »Colbert«, in enako izrazi knezu Arzenu sožalje v imenu francoske vlade in francoske mornarice. Narod ob krsti Prične se mimohod ogromnih ljudski množic mimo katafalka. V povorki so starci in otroci, možje in žene, ugledni meščani in najsiromašnejši prebivalci iz mesta in iz okolice, kmetje iz vsega srednjega Primorja. S solzami v očeh se poklanjajo posmrtnim ostankom Viteškega kralja. Mimo mrtvaškega odra se vrste desettisoči in desettisori. Knez Arzen z ministri in generalite-to, admiral Fisher, mornariški minister Pietri in drugi visoki dostojanstveniki stoje presunjeni pred katafalkom Ob 10. je povorka pri kraju. Trajala je nad dve uri. H katafalku pristopijo Sokoli, ki dvignejo krsto in jo polože Tia ramena bana dr. Jablanoviča, bivšega župana Račiča, sedanjega župana Kargotiča, 2 kmetov iz splitske okolice, admirala Poliča, vpokojeuega generala Todoroviča in generala Radenkoviča. Ti prenesejo s pomočjo Sokolov posmrtne ostanke kralja Zedinitelja na postajo. Za krsto se vije dolg sprevod, na obeh straneh tvorijo špalir nepregledne množice. Vse oči so solzne. Kraljevski vlak častna četa francoskih mornarjev odda s četo naših mornarjev zadnjo častno salvo. Kraljevi gardisti prevzamejo krsto in jo položijo v voz dvornega vlaka. V voz stopi episkop Irinej Djordjevič s svečeniki in čita kratko molitev. Godbe svirajo državno himno. Vse je pripravljeno za odhod vlaka. V vlak stopijo Nj. Vis. knez Arzen, maršal dvora Dimitrijevič, vojni odposlanec Dimitrijevič, gg. ministri, posla-niški svetnik Djurovič in druge osebnosti. Vlak zapusti postajo. Na vseh vmesnih postajah vozi vlak počasneje, da omogoči množicam, da se poklonijo posmrtnim ostankom svojega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. • 18 posebnih vlakov in 12 posebnih ladij Split, 14. oktobra. AA. Za današnje svečanosti v Splitu je morala železniška uprava prirediti 18 posebnih vlakov, da je mogla prepeljati v Split udeležence iz vsega srednjega Primorja. Razen tega so tisoči in tisoči prispeli z otokov v čolnih in z jadrnicami. Mnogi so bili celo iz Boke Kotorske n s Sušaka. Udeležence je poleg rednih parnikov pripeljalo tudi 12 posebnih parnikov, med njimi »Kralj Aleksander«, »Prestolonaslednik Peter«, »šipanj«, »Zagreb« in »Karadjordje«. Organizacija je bila vzorna. Množice so bile disciplinirane, tako da ni prišlo nikjer do motenj današnje zgodovinske svečanosti. Vojna ladja »Dubrovnik" Pred tednom dni nam je odpeljala na šega kralja, včeraj naatt ga je mrtvega pripeljala nazaj. TRUPLO VITEŠKEGA KRALJA V KRALJEVSKEM ZAGREBU Dvorni vlak s svojim dragocenim potnikom je prispel v Zagreb kmalu po 23* uri ponoči — Pričakale so ga ogromne množice z najvišjimi vojaškimi, cerkvenimi in civilnimi predstavniki Zagreb, 14. oktobra, r. Poslednjikrat je hrvatska prestolnica danes sprejela svojega velikega junaka. Z velikimi pripravami je čakala na ta sprejem. Pripravami brez sijaja, s kakršnimi je znal Zagreb sprejemati kralja za njega življenja, zato pa s tem večjim spoštovanjem, ki je poslednjikrat pričalo, s kako veliko ljubeznijo in s kako neizmerno udanostjo je bil Zagreb kot simbol vseh Hrvatov udan najljubšemu vladarju. Noco.i celo noč in jutri do poldneva se bodo Zagrebčani in številno prebivalstvo vse savske in dravske banovine poslavljali od telesa, ki je do nedavno hranilo tako bogato življenje za pravico in resnico, hranilo herojski duh, ki se ie tako neustrašeno boril za našo svobodo, nas in zanamcev boljše čase. Zagreb žaluje Danes je ves Zagreb v najtrpkejši bolesti in tiho pričakoval poslednje poti svojega kralja, ki mu je bil včasih tako dragocen gost. Žalost je iegla slehernemu meščanu v njegovo dušo. Ljudje hodijo potrti po ulicah, nikjer sledu običajne razgibanosti, vrvenja in hitenja. Mesta skoraj ni poznati. Sama žalost je povsod in v vseh. Že v teku dopoldneva so prihajale v mesto z običajnimi, a močno ojaČenimi vlaki množice ljudstva, ki se hočejo še zadnjikrat pokloniti pred svojim voditeljem. Saj ga v resnici med narodom ni nikogar, ki ne bi nosil v sebi dragega spomina na vladarja, pa naj si bo preprost seljak, delavec, obrtnik, uradnik ali katerikoli inteligent, toliko je v spominu dogodkov in prilik, ko je kralj našel za vsakega lepo besedo. Kolodvor ves v črnini Peron glavnega kolodvora je ves v črnem. Vsi stebri, vzdolž zgradbe so oviti v črnino. Črni pasovi se vlečejo ob vsem dolgem hodniku, vse luči so zastrte. V dvorni čakalnici je že vse pripravljeno za sprejem kralja mučenika. Nad vhodom v žalni prostor žari velika krona, zastrta z gosto črno tenčico. Ob vhodu sta postavljeni dve ogromni palmi, simbol dela pokojnega kralja. Ob strani stojita na črnih stebrih dva velika zastrta lampijona. V sami dvorani, ki je vsa od tal preko stropa odeta v črne zavese in so tudi tla pregrnjena s črno preprogo, stoji na dveh stopnjicah vzvišeni katafalk. Ob vsaki strani stojita med gostim zelenjem dva velika svečnika, nad vzglavjem pa visoka rdeča sveča, simbol ljubezni, ki gre v tugi in bolesti preko smrti. Zadaj pa se vije sredi stene od vrha do tal in povija okrog in ■krog prostor, na katerem bo stala krsta, široka državna trobojnica. Na pročelju zapadnega dela kolodvora sta levo in desno nameščena dva velika državna grba, vsa v lučkah, pokritih s črnino, znak vsega užaloščenega naroda. Silne množice pred kolodvorom Ob 20.30 so pričeli prihajati na peron oficielni zastopniki oblasti, vojske, raznih korporacij in društev, dočim so se pred postajo pričele zbirati ogromne množice občinstva. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da bo vsej ogromni množici omogočeno slovo od velikega rajnkega. Vojaštvo v polni opremi se je pred kolodvorom postavilo v ogromen štirikot-nik. Za njim pa so se zbirale deputacije, ki so se udeležile turobne svečanosti, in nato nepregledna množica drugega občinstva, ki so napolnile ves ogromni trg daleč tja v ulice, ki se vanj zlivajo. K poslednji počastitvi kralja Zedinitelja bodo ljudje prepuščeni skozi zapadni vhod takoj, ko se bodo poslovili od pokojnega kralja oficielni predstavniki in vsi drugi, ki so ga sprejeli na peronu. Dohod k katafalku bo občinstvu dovoljen vso noč in ves dopoldne do 12.30 opoldne. Ob 12.45 bodo krsto prenesli na dvorni vlak in sicer kmetje iz zagrebške okolice, špalir pa bodo tvorili oficirji zagrebške garnizije. Na peronu Ob 21.30 je bilo na peronu že vse pripravljeno za sprejem vlaka s posmrtnimi ostanki Viteškega kralja Zedinitelja. Tu so bili zbrani pomočnik bana savske banovine dr. Stevan Hadži z načelniki banske uprave in visokim uradništvom, komandant IV. armijske oblasti general Ljubomir Maric z generali Dodičem, Damjanovičem, Hrističem, Dokičem, Pe-šičem, Draškovičem in Mandlom, nadalje predsednik zagrebške mestne občine dr. Erber, nadškof koadjutor dr. Alojzij Ste-pinac, metropolit Dositej, starokatoliški škof dr. Kalodjera, evangelski škof dr. Popp, nadrabin dr. Schwarz, rektor univerze inž. Stipetič z dekani fakultet, .predsednik Jugosloven. akademije znanosti in umetnosti dr. Bazala, predsednika kasacijskega sodišča dr. Cimič, starej-šina zagrebške sokolske župe dr. Gav-rančič, rezervni oficirji in mnogi drugL Ob 21.40 je bil prihod vlaka napovedan z enourno zamudo ,ker se je moral med potjo ustavljati tudi na postajah, kjer to prvotno ni bilo določeno, saj so bile povsod zbrane množice ljudi. Od dvorne čakalnice do tira, na katerem bi imel obstati vlak, je bila razprostrta črna preproga. Desno od vhoda v dvorno čakalnico so zavzeli prostor generali in častna četa z godbo, levo pa zastopniki civilnih oblasti ter cerkveni dostojanstveniki. Na levem in desnem kraju so zavzeli prostor od vsakega društva in korporacije po trije zastopniki, ki pa jih je bilo toliko, da je bil ves peron na tesno natrpan. Prihod žalnega vlaka Točno ob 23. je prispel na postajo iz-vidniški vlak, ob 23.15 pa je godba into-nirala državno himno v znak, da se bliža vlak z najdragocenejšo narodno relikvijo. Vzdolž proge so že prej zaplapolale mnogoštevilne baklje, ki so jih nosili Sokoli. Vse je v tihi pozornosti pričakovalo, da se vlak ustavi. Vlekli sta ga dve lokomotivi, okrašeni s črnimi zastavamL Na pročelju sprednje lokomotive 'je bil velik napis s poslednjo kraljevo željo: »Čuvajte Jugosalvijo!« V sprednjih vagonih so se vozili gardni častniki in gard-no moštvo. Vlak se je ustavil tako, da je obstal srednji veliki vagon s posmrtnimi ostanki Viteškega kralja tik pred dvorno čakalnico. Vagon je bil ves prevlečen s črnim blagom, levo in desno vrat pa sta bila pritrjena dva velika srebrna križa. V vagonu so tvorili častno stražo oficirji kraljeve garde. Na katafalku v dvorni čakalnici Pristopili so generali in civilni dosto-jansteniki, ki so dvignili krsto iz vagona ter jo odnesli polagoma v dvorno čakalnico. Na krsti so bile položene generalske insignije med svežim cvetjem. Ko so krsto nesli v čakalnico, je bilo po vsem peronu čuti glasno ihtenje. Godba je med tem igrala Chopinovo žalno koračnico. Za krsto so stopali Nj. Vis. knez Arzen, kontreadmiral Polic, maršal dvora general Dimitrijevič, ministri dr. Šu-menkovič, dr. Andjelinovič in dr. Novak, predsednik senata dr. Tomašič, 1 podpredsednik. Narodne skupščine Popo- 1 vič, francoski mornariški minister Pietri s kapitanom korvete Marianijem in več višjih oficirjev angleške eskadre, ki je pozdravila pokojnega kralja že ob prihodu v splitsko luko. Ko se je ožje spremstvo poklonilo pokojnemu kralju v dvorski čakalnici, je Nj. Vis. knez Arzen odšel nazaj v svoj vagon, zastopniki oblasti pa so drug za drugim vstopali v čakalnico, kjer so se v globoki žalosti poslavljali od svojega mrtvega voditelja. Častna straža ob odru Ob pol 1. ponoči je bil še ves peron poln oficijelnih zastopnikov, dočim je ogromna množica na velikem trgu pred postajnim poslopjem vztrajno čakala, da se ji dovoli vstop v prostor žalosti. Ob 1. končno se je pričel defile množic, ki bo trajal vso noč. Ob krsti pokojnega kralja bodo vso noč in jutri do odhoda v Beograd imeli častno stražo vojaki in Sokoli, ki se bodo izmenjavali. V častni straži bodo najprej generali, zatem polkovniki in po vrsti oficirji po činu, tako da bodo končno v njej tudi redovi. Tudi Sokoli se bodo v častni straži izmenjavali na ta način, da bodo najprej na vrsti starešine, njihovi namestniki, vaditelji in ostalo članstvo. Dočim so nocoj prenesli krsto iz vagona dvornega vlaka v dvorsko čakalnico na zagrebški postaji odličniki, jo bodo jutri prenesli iz čakalnice v vlak nazaj seljaki v narodnih nošah iz zagrebške okolice. To bodo seljaki, ki jih je pokojni kralj leta 1931 ob svojem bivanju v Zagrebu počastil z obiskom v Šestinah, kjer je prisostvoval v tamoš-nji cerkvi poroki dveh parov in kjer so mu hrvatski seljaki burno vklikali ter ga navdušeno pozdravljali. Poklonitev Slovencev Iz Ljubljane se je sinoči ob 22.30 odpeljal posebni vlak. Dasi je bil odhod zelo pozno razglašen, se je vendar zbralo več sto potnikov iz same Ljubljane, potem pa so še na vseh postajah vstopali novi potniki. V Zidanem mostu so se priključili Štajerci, ki so prispeli vse od Maribora niizdol, tako da je obsežna garnitura posebnega vlaka pripeljala v Zagreb nad 600 Slovencev h katafalku ljubljenega kralja. Precej Slovencev, zlasti ornih iz Posavja, pa je že prej z rednimi vlaki odpotovalo v Zagreb. Prenos po radiu Sprejem Viteškega kralja v Splitu in Zagrebu so včeraj zjutraj ln zvečer prenašale vse štiri južnoslovanske radijske oddajne postaje: Ljubljana, Zagreb, Beograd in Sofija. Miljoni južnih Slovanov v obeh bratskih državah so imeli na ta način priliko, da so poslušali pretresljivi pozdrav, ki ga je domovina prožila največjemu sinu južnih Slovanov, ko ga je mrtvega, sprejemala v svoj objem. Iste postaje bodo danes ob 12.80 prenašale tudi slovo od Zagret*. Inozemska zastopstva pri pogrebu v Beogradu Pričakujejo se državni poglavarji kralja Boris in Karol ter prezident Lebrun — Močno odposlanstvo bratske češkoslovaške vojske — Delegacije pošljejo tudi Sran* coska, angleška, romunska, turška in grška vojska Beograd, 17. oktobra. Vlada sprejema neprestano nove prijave delegatov tujih suverenov, vlad in parlamentov, ki se bodo udeležili pogrebnih svečanosti. češkoslovaško delegacijo bo vodil kot posebni zastopnik prezidenta Masaryka predsednik češkoslovaške vlade Jan Maly-petr. Vlado bodo zastopali ministri dr. Beneš, Bohuslav Bradač in dr. Ivan Derer. Dr. Beneš se bo pripeljal v Beograd direktno iz Pariza, kjer se je udeležil pogreba francoskega tovariša in prijatelja, ministra Barthouja. V češkoslovaški delegaciji bo tudi močno zastopstvo češkoslovaške vojske, ki ga bo vodil generalni inšpektor general Jan Sirovy z načelnikom glavnega generalnega štaba armijskim generalom Ludvikom Krejčijem. Češkoslovaško vojsko bosta zastopala kombiniran bataljon češkoslovaške pehote in zastopnikov vseh vrst orožja ter častna četa 48. peš-polka »Jugoslavija« iz Beneševa, ki bo prinesla s seboj tudi polkovno zastavo, po-klonjeno polku od pokojnega kralja Aleksandra Jutri bo prispela na letališče v Zemunu tudi eskadrila češkoslovaških letalcev, ki bo sodelovala pri vseh pogrebnih svečanostih skupno z jugoslovenskimi, francoskimi in rumunskimi letalskimi oddelki Angleškega kralja bo zastopal princ Jurij, vlado pa angleški poslanik na našem dvoru Henderson. Angleško vojsko bo zastopala četa angleških mornarjev, ki je že na potu iz Splita v Beograd. Snoč' je krenila iz Ankare oficielna turška delegacija, ki jo vodi zunanji minister Ruždi bej. V delegaciji je tudi več generalov in najuglednejših predstavnikov turškega političnega življenja. Predsednika turške republike bo zastopal njegov prvi adjutant Dželal bej. Pogreba se bo udeležila tudi četa turške pehote kot zastopnica turške vojske. Jutri zjutraj bo odpotovala iz Aten v Beograd posebna grška delegacija, ki jo vodi zunanji minister Maksimos. V delegaciji so med drugimi viceadmiral Ikono-mu, armijski general Napagos, večje število višjih uradnikov zunanjega ministrstva ter posebna deputacija grške vojske, se-stavljena iz oddelkov republikanske garde, oddelka mornariške podoficirske šole z godbo in mornarjev z onih vojnih ladij, ki so spremljali lani kralja Aleksandra na njegovem potovanju na Krf. Italijanskega kralja bo zastopal princ Rimone Savojski-Aosta, vojvoda Spoletski, z zastopniki kraljeve civilne in vojaške hiše. Pogreba se bo udeležila tudi posebna deputacija italijanskih generalov kot zastopnikov italijanske vojske, i V imenu francoskega naroda se bo udeležil pogreba osebno predsednik francoske republike Lebrun v spremstvu maršala Petaina in ministra vojne in mornarice Pietrija, ki je spremljal s križarko »Colbert« posmrtne ostanke pokojnega kralja na njegovi poslednji poti v domovino. Pogreba se bo udeležila tudi posebna četa 150. polka iz Verduna, ki bo zastopala francosko vojsko. Poleg deputacije francoske vojske bo prišla na pogreb tudi posebna letalska deputacija, v kateri bo 10 iz-vidniških, 10 lovskih in eno štirimotorno bombarderno letalo. Francosko mornarico bo zastopala delegacija 120 mornarjev vojnih ladij, ki so spremljale »Dubrovnik« v Split. Pričakuje se tudi prihod rumunskega kralja Karola, če pa bo zadržan, ga bo zastopal princ Nikola. Rumunsko vlado bo zastopal zunanji minister Titulescu z vojnim ministrom generalom Angelescom in ministrom Franasovicem. Z močno delegacijo bo zastopana tudi romunska vojska, ki bo poslala poleg čete gardnega polka kralja Aleksandra še kombinirano četo, sestavljeno iz vseh vrst rumunske vojske. Pogrebnih svečanosti se bo udeležila tudi eskadrila romunskih letal. Pogreba se bo najbrž udeležil tudi sam bolgarski kralj Boris. V primero njegove odsotnosti ga bo zastopal princ Kiril. Bolgarsko delegacijo bo vodil zunanji minister general Botev, v delegaciji pa bodo tudi vsi oficirji, ki s obili ob priliki nedavnega obiska našega kraljevskega para v Sofiji dodeljeni v službovanje pokojnemu kralju Aleksandro. Belgijskega kralja bo zastopal eden izmed članov belgijske vladarske hiše, čegar ime pa doslej še ni bilo sporočeno. Predsednika poljske republike bo zastopal general Boleslav Dlugosewski, ki bo prispel v spremstvu več oficirjev. Beograd V pričakovanju svojega mrtvega ljubljenca Vse prebivalstvo se pripravlja, da na čim bolj svečan način sprejme truplo Viteškega kralja Beograd, 14. oktobra v. Prestolnica se mrzlično pripravlja, da čim dostojneje sprejme posmrtne ostanke Viteškega kralja. Vse ulice imajo žalno obleko. Danes ni v Beogradu hiše, raz katero ne bi vihrala črna zastava. Hiše, ki leže ob poti, kjer se bo pomikala poslednja povorka pokojnega junaškega kralja, se še posebno odevajo v črno žalno odelo, ker so meščani pričeli spontano drapirati tudi stanovanjska okna hiš s črnimi okviri in slikami pokojnega kralja. Naravnost pretresljiv je pogled na beograjske izložbe, in to od izložb največjih in najelegantnejših trgovin pa do malih bra-njarij. Trgovine naravnost tekmujejo med seboj, katera bo lepše in častneje poveličala spomin velikega kralja. Nameščenci mestne električne centrale so pričeli že v nočnih urah ovijati vse cestne svetilke in obločnice s črnim florom, ki bodo gorele več čas, kar bo ležal preminuli vladar na mrtvaškem odru v svoji prestolnici, ki ga je naravnost oboževala. Posebno turobno bodo okrašene od strani mesta one ulice, po katerih se bo kretala žalna povorka, predvsem Terazije, kjer se je pokojni kralj tolikokrat navdušeno pozdravljen od svojih zvestih Beograjčanov, sprehajal med svojim narodom. Naval od zunaj je že sedaj ogromen! Vsi vlaki, ki prihajajo v Beograd, so prenapolnjeni. Ni je menda že danes družine v Beogradu, ki ne bi imela vsaj enega, če ne več gostov, ki so prihiteli, da se poslednjič poklonijo Viteškemu kralju. Odbor za pogreb je rekviriral za sebe vse hotelske prostore, gacije iz inozemstva, ki ae priglašajo v ved-da bo mogel prenočiti mnogoštevilne dele-no večjem številu. Gotovo je že sedaj, da bo udeležba naroda na pogrebu tako ogromna, kakršne do danes še ni videla Jugoslavija Beograd, 14. oktobra v. Ker je preložen odhod posebnega dvornega vlaka a posmrtnimi ostanki pokojnega kralja Junaka iz Zagreba na jutri ob 13. popoldan, bo prispel vlak v Beograd šele kasno zvečer. Poleg tega je treba računati s tem, da bo imel dvorni vlak najbrže večjo zamudo, ker se ne bo ustavil samo na že določenih postajah, nego bo vozil z zelo zmanjšano brzino skozi vse večje postaje, na katerih bo zbrani narod izkazal poslednjo čast svojemu tako tragično preminulemu vladarju. Po poročilih s postaj ob progi Zagreb-Beograd ni niti ene postaje, ker ne bo zbranih na tisoče ljudi, da se poslove od kralje Zedinitelja. Zaradi poznega prihoda dvornega vlaka na beograjsko postajo se ne bo vršil v Beogradu noben večji sprejem. Posmrtne ostanke bodo pričakovali na kolodvoru samo člani kraljevske hiše, kraljevi namestniki, predsednik vlade Nikola Uzunovič s člani vlade ter predstavništva obeh zbornic. Takoj za tem bodo odpeljali krsto gardisti v stari dvor, odnosno Saborno cerkev, o čemer bo padla odločitev v teku ^^ašnjega dne. Zaključne svečanosti na Oplencu Beograd, 14. oktobra v. Po dosedanjih dispozicijah se bodo končale oficielne pogrebne svečanosti v Mladenovcu po prenosu krste iz dvornega vlaka v posebni avtofurgon. Od Mladenovca dalje bodo spremljali krsto na avtomobilih samo člani kraljevskega cfc>-ma, kraljevi namestniki, kraljevska vlada, predsedništvi obeh zbornic in zastopniki tujih suverenov in vlad. Zaključnih pogrebnih obredov v zadužbini na Oplencu se bodo udeležili poleg navedenih odličnikov tudi zastopniki seljakov iz Topole, kjer je Viteški kralj Aleksander Zedinitelj prebil marsikatero uro počitka do težkih vladarskih poslih. Češkoslovaška žaluje Smrt kralja Aleksandra je globoko presunila ves češko* slovaški narod, ki deli bol bratskega naroda Prag*. 14. oktobra. AA. Od dneva mar- ,seilleske tragedije, ki je uničila življenje kralja Aleksandra, živi ves češkoslov. narod v globoki žalosti. Intimno sočustvuje s tugo svojih jugoslovensfcib bratov. Kralj Aleksander je bil zvest prijatelj češkoslovaškega naroda in zato so ga vsi češkoslovaški sloji visoko ceniti i« Ijubjla. Šele zdaj, po njegovi smrti, pa se šele vidi, kaj je bil pokojni kraitj Aleksander za Ceho-slovake. Tu ne gre za uradne izraze so-žalja in žalosti, ki se jzkazujejo tujim vladarjem. Smrt kralja Aleksandra je globoko presunila od prvega do zadnjega m ranila njegova najintimnejša človeška in slovanska čustva. Sofce, ki so se te dni pojavile v očeh mnogih Čehoslovakov, so prihajale ie bratskih src, kb iskreno objokujejo kralja Aleksandra kot da je iz njihove krvi in mesa. Nikjer na svetu smrt blagopokojnega kralja m tako globoko ranila kakor na Češkoslovaškem. Praga je ovita v globoko žalje za jugoslovenskim kraljem. Praški listi pišeio o življenju ikralja Aieksandra ii o veličini njegove žrtve. Težko je najti kulturno društvo aH rodoljubno ustanovo, ki se ga ni spomnila s spominsko sejo. Na dan pogreba bo Praga žalovaia za pokojnim kraljem z enako ljubeznijo kakor ves jugoslovanski narod. Pred starodavno praško občino bodo stal) pod vedrim nebom tisoči in tisoča praških meščanov, da dajo pokojnemu kralju-mučeniku zadnjo čast im da iz u^t svojih voditeljev slišijo, kakšno je brilo življenje in smrt kralja Aleksandra. Manifestirala pa bodo tudi svojo vero v bodočnost močne Jugoslavije m v večno prijateljstvo češkoslovaškega m jugoslovenskega naroda. Kralj Aleksander spada v češkoslovaško zgodovino m bo odslej živel v češko- slovaškem spoenina poleg drugih njegovili veljkiih sinov. Praga, 14. oktobra. AA. CTK poroča: Žalovanje češkoslovaške vojske zaradi smrti kralja Aleksandra se bo pokazalo tndi »a narodni praznik 28. oktobra. Tega dne odpadejo vse povorke, svečanosti, zabave m športne prireditve. Praga, 14. oktobra. AA CTK poroča: T ponedeljek odUete tri letala čez Zagreb r Beograd, kjer bodo prisostvovala po^ratm blagopokojnega kralja Aleksandra. Praga, 14. oktobra. AA. CTK. poroča: fe Prage poide v Beograd več posebnih via-kov s sokolskjmi delegacijami in drugimi češkoslovaškima, udeleženci na pogreb« blagopokojnega kralja Aleksandra. Praško Sokolstvo Praga, 14. oktobra. AA. CTK poroča: Praško Sokolstvo je priredilo spominsko svečanost za blagopokojnega kralja Aleksandra in Louisa Barthouja. Prisostvovali so ji predsednik parlamenta, člani diplomatskega zbora, odposlanec predsednika Masaryka, zastopniki praške občine in raznih rodoljubnih društev ter mnogi prijatelji Jugoslavije in Francije. Predsednik praškega Sokola dr. Bukovski je v izbranih besedah očrtal plemenito osebnost blagopokojnega kralja Aleksandra in obsodi zločin, ki je iztrgal Jugoslaviji in Franciji niena najboljša delavoa za mir. Spominska svečanost v Varšavi Varšava, 14. oktobra. AA. Pat poroča iz Krakova: Tukajšnje poljsko-jugoslovensko društvo je priredilo svečano spominsko slovesnost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Spominski govor je imel pretf. Walter. --- Ogenj na Barju Ljubljana, 14. otobra. Menda si je neznani požigalec, ki že dolgo strahuje Barje in vso njegovo bližnjo okolico, izbral prav soboto za svoje zločinsko delovanje. Ze nekajkrat je gorelo na Barju, na Ilovici in ob Dolenjski cesti ravno ob sobotah in tudi včeraj smo imeli na Barju ogenj. Gorelo je na Knezovem stradonu 43, in sicer je zapel rdeči petelin na dvojnem kozolcu posestnice Marije Kadunčeve. Goreti je začelo okrog 8. in so takoj prihiteli na pomoč gasilci z Barja, z Rudnika, poklicni z motorno brizgalno iz Ljubljane, pa tudi z Laverce. Kozolca, ki je bil natrpan s krmo in senom, sicer niso mogli rešiti in je pogorel do tal, pač pa so obvarovali katastrofe stanovanjsko hišo, ki stoji le kakih 10 m stran in so jo plameni že lizali. Skoda znaša okrog 20.000 Din, posestnica je na bila zavarovana pri zavarovalnici. Gasilci so se že okrog 22. vrnili. Velik pozi? v Savljah Ljubljana, 15. oktobra. Sinoči okrog 23. ure se je pričelo na severni strani Ljubljane nebo krvavo žaritL Ljubljančani ki jih je bilo ta čas še precej na ulici so požar opazili in po sami smeri lahko ugotovili, da gori v Savljah. Telefonično obvestilo je to potrdilo. Gorelo je pri uglednem posestniku Velkavrhu, št. 26 v Savljah. po domače pri Suncu. Domačija stoji na polju, ki meji na Savo in je bolj na samem. Ognjeni zublji so planili iz gospodarskega poslopja. Črnuški orožniki so bih na mestu in so ukrenili vse potrebno za. omejitev požara. Gospodarskega poslopja samega, ki je bilo do vrha polno sena in drugega, pa seveda nI bflo mogoče rešiti. Po izpovedi soseda an orožniki ugotovili, da je bil ogenj podtaknjen. Sosed je videl v objemu teme hoditi nekoga tam okrog z lučjo, nakar je kmalu izbruhnil požar. Na pomoč pozvani so prispeli gasilci iz Šiške z avtom, nadalje z Ježice, iz Stožic in Črnuč, alarmirani so bili tudi ljubljanski gasilci, ki jim pa ni bilo treba stopiti v akcijo; ogenj je že opravil svoje in so ga tam zbrani gasilci lokalizirali, da je tako ostala domačija neprizadeta, škoda je prav znatna. Premestitve v prometni službi Beograd, 14. oktobra p. Premeščeni so: poštni uradnik Franc Cingelj iz Ljubljane v Radovljico, železniški uradniki Peter Bolha, Roza štajner in Ljudevit Kljun z gorenjskega na glavni kolodvor v Ljubljani, postajenačelnik Anton Pevec iz Ortneka v Ljubljano glavni kolodvor, postajenačelnik Fran Kumer iz Radohove vasi k prometno, komercijalnemu oddelku na ljubljanski direkciji, prometnik Fran Ramovec iz Radovljice na Jesenice, prometnik Leopold Za-vadlav iz Maribora k prometno komercijalnemu oddelku pri ljubljanski direkciji, prometnik Stanislav Pirjevec iz Zaloga v Ljub-ljano-glavni kolodvor, prometnik Vladimir Medvedšček z Bleda-jezero v Maribor-glavni kolodvor, oficijal Fran Šinkovec iz Zidanega mosta v Ljubljano-glavni kolodvor, prometnik Jožef Rezar s Pragerskega za postajenačelnika v Ortnek in prometnik Fran Trojar iz Kraljevca-Prelog za postajenačelnika v Radohovo vas. Igra usode Pariz, 14. oktobra. AA. »Matin« poroča, da je vrli operater Dascome, ki je posnel ves potek marseillskega atentata, preminul. Med atentatom je ostal nepoškodovan, čeprav je mimo njega švignilo kakih 10 krogel. Včeraj pa ga je dohitela smrt zaradi možganske kapi. KAKO JE DALMACIJA SPREJELA MRTVEGA ČUVARJA JADRANA Podrobno poročilo o mogočnih in turobnih svečanostih v Splitu — Bili so trenutki, ki jih ni mogoče pozabiti Split, 14. oktobra, r. Jugoslovenske Primorje je danes na prisrčen način izkazalo spoštovanje in ljubezen čuvarju Jadrana, mučen išk emu kralju Jugoslavije, katerega »d roke njegovih vernih mornarjev s križarske »Dubrovnika« polož:le na jugoslo-venska tla v Splitu, na Pomolu majorja Stojam. Ljudstvo se zbira Vso preteklo noč so bile ceste, ki vodijo proti Splitu, nenavadno živahne, vse zatrpane z vozovi, pešci, tovornimi im osebnimi avtomobili. Ceste od Sinja. Vrlike, Kivna, Imotske Krajine in vseh drugih daljnih m bližnjih krajev so b»'e polne ljudi, od katerih so mnogi vso noč pešačili v največji tišini ter so šele ob zori prispeli v Sir»lit ali pa se ustaviti spotoma ob železniški progi, da bi vsaj tako pozdravili svojega narodnega kralja na njegovi zadnji poti skozri te kraje. Dvanajst posebnih panrikov je pri-pelJato v Split neštevtfne tisoče potnikov s severa m juga ter z vseh otokov. Mirno mor->e, krasen dan m velika disciplina potnikov •o omogočili, da ao se mogle ladje obremeniti a trikratnim norma klim številom potnikov. Turobno veličasten je bil pogled na veliki potniški parnik »Kralj Aleksander«, ki j« bil ves v črnini m ki je pripeljal na tisoče potnikov ix Dubrovnika ki okolice. Na stotine ribiških čolnov m večjih ribiški ladij je že opolnoči krenilo na široko umrje m tam zažgalo cele sode smole, ta-Jtx> da so vsi ti čolni kot velike bakle »vo-flfK ob poti koder je plul »Dubrovnik«. V teku noči, zlasti pa proti jutru so se a brale v Splitu nepregledne množice nero-ck iz Primorja in Zagorja, tako da so raiefi reditelji pod vodstvom starešine splitske sokolske župe dr. Buj-iča obik) posla. Toda ^i&dje »o bili tako disciplinirani, da ni nikjer prišlo do najmanjše zmede in ves razpored ogromnih množic se je izvršil v nri-®n ia tišina. Naša vojna mornarica svojemu mrtvemu poveljniku Se ponoči }e odphrfci iz splitske hA« jn- rlovecska vojna mornarica, ki se je zfcra- tu k sprejemu svojega mrtvega in ljubljenega vrhovnega poveljnika Vojne ladje »Zmaj«, »Dalmacija«, »Galeb«, *Kobac«, »Jastreb«, »Sokol«, štiri torpedovke bojna čolna »Uskok« in »Četnik« podmornice »Osvetnik«. »Hrabri«, »Smeli« in »Nebojša* ter druge edinice naše vojne mornaric« »o šle nasproti »Dubrovniku« in francoski estkadri, da jih kot častna straža spremijo ▼ Split. »Dubrovnik« so spremljale francoske vojne ladje »Colbert«, »Duquesne«, »Geihaut«, »Vautout«. Mogočen žalni oltar Ze rano pre>d 6. uro je bilo na Pomohi majorja Stojana vse pripravljeno za sprejem. V sredini pomola je bila zgrajena prekrasna kapela v starem klasičnem stilu v obliki visokega stopnišča, obdanega od štirih visokih stebrov, vrh katerih gore pla-raenice v velikih žarah. Sredi tega, okrog fl m visokega stopnišča je bil postavljen bakiahin in pod njiim katafalk na visokem odru. Na stopnicah ogromnih dimenzij so bili razvrščeni neštevilmi venci in med njimi cvetje, ki so ga donašah seljaiki z jadranske obale. Na pomolu okrog ki tafalka so bik postavljeni številni, do 15 m visotki stebri, raz katere plapolajo žalne zastave ara vrhu katerih gore bakle. Na baldabinu sta vtkana zlata kraljevska krona in državni grb. Čarobno tužen je bil pogled, ko so vso noč in v rano zoro plapolali ogromni plemeni in razsvetljevali okolico ter odsevali v morski gladini. Ves prostor okrog katafalk* ter vsa pot do železniške postaje sta bila pokrita s preprogami. Na postajnem poslopju so prebili zid in zgradili velika častna vrata, vsa odeta v črnino. Prav tako je ves kolodvor ovit v črnino. Skozi rim vrata je vodila poslednja pot Čuvarja jlugoslovereskega Jadrana. častne straže vojaštva in Sokolstva 13. pcfipolk »Hajduk« pod poveljstvom IKj&ornika Varjačiča je v pokri bojni oprala* postavit častno stražo. Raopored je b€ zelo slikovit, tako da so čete tega sanjskega polka tvorile špalir ob vsej poti, koder je krenila povorka naroda, ko je def liral mimo krste. Na južni strani pomola, koder je pristal »Dubrovnik«, je bil zgrajen most, po katerm so s krova prenesli krsto na obalo. Tu je bila tudi godba 13. pešpolka. Na levi strani mosta je tvoril špalir oddelek mornarjev v bojni opremi. Poleg pomola je bilo razporejeno članstvo splitske sokolske župe, za nj m pa rezervni oficirji v uniformah s čeladami. Prihod dvornega vlaka s knezom Arzenom Oh 5.40 je bilo slišati s postaje rezka vojaška povelj a: Mimo. Po-zdrav na desno. Prispel je dvorni vlak s katerim se je pri- ko. Ko je. »Dubrovnik« prispel v tako, so zaplule za njim tudi ostale edinioe jugoslovenske volne mornarice ter napravile špalir okrog njega, dočim so francoske vome ladje ostale pred kiko, kjer so bdi« tadi štiri križarke angleške sredozemske mornarice z admiralsko ladjo »Queen Elisa-beth«. Nepozabni trenutki Istočasno z mornarico eo prispeli nad Split rz Divulja hidroavion.1, in sicer v prvi skupini lovska letala, nato izvidniška in za njimi težka bombarderska letala Na krilih so imela dote« črne zastave, ki so se mrko odražale na nebu. Otb pojavu »Dubrovnika« so aagrmell v pozdrav mrtvemu čuvarju Jadrana topovi na Sustjepa- ■mstupuflror vlade i« Maroitecg* ptuhfar- ništva. Ob tej priliki so kisto odprli. Knez Arzen m vsi navzočni so b li gPboko ganjeni, ko so zagledali kraljev obraa. Pokoj-n. kralj izgleda kakor da Si ap_'i. Protokol so podpisali Ni. Vis. knez Arzen, maršal dvora general Dimitrijevšč. tr je m'" sti-\ pred---on ik set^ta, podpredsednik Narodne skupšene, ban primorske banov in komandant -u« i a »Dubrovn.-ka« Pavič. Protok> je b . napravljen v šestih izvodih ter je bil izroien predsednku senata, ki ga je odpeljal v Beograd. Po podpisu protokola so prenerii oficirji »Dubrovnika« krsto na splitsko obalo. Godba je med tem sviira&a državno himno. Z ladij so grmeli topovi, zvonovi v mestu so zvonili, združeni zbor splitskih pevcev, nad 150, pa je zapel žalostinko »Pokoj ram večni«. Zadnji defile množic Kreto so mornarji odnesli po stopnicah ladje na kataifalk, postavljen ot> obalL V tem trenutku ao pristopili h krati pravoslavni svečeniki * dalmatinskim vladlko dT. DJoPdjevičem iz Sibeuika na četa in i»-vršili nad trupiom pokojnega kralja opo- Katafalk na splitski obali, v katerega sa za par ur polomi truplo Viteškega kralja, od vsek strani obioiUi z venci in šopki peljal Nj. Vis. loiez Arzen, stric pokojnega kralja, v uniformi armijskega generala z lento Karadjordjeve zvezde. V njegovem spremstvu so bili maršal dvora general Dimitrije viič, predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič, ministri dr. Novak, dr. Šumercko-vič, dr. Amdjelinovlč, na kolodvoru pa so ga pozdravili tudi splitski ban dr. Jabla-novič, podpredsednik NaTodne skupščine dr. Kosta Popovič, komandant vojne mornarice kontreadlmiral Polič in draigj odlič-nrki. Povorka vojnih ladij Jugoslovenska vojna mornarica, ki j-plula »Dubrovniku« naproti, se je srečala z njdrn v splitskem prelivu, se mu tu pr> ključila in ga spremljala do luke. Na čelu te izredne pomorske povorka sta plula dva bojna čolna. Sledile so tri torpedovke. Na levi strani je plula vojna Iadaa »Zmaj« z dvema minonoscema. Na desni strani pa vojna ladja Dalmacija z dvema minonos-cema. Na obeh straneh mmonoscev je plula po ena podmornica. Za njimi je phrf »Dubrovnik« z mrtvim kraljem, za »Dubrovnikom« pa v večji raadafji štiri francoske križarke. V te>j formacijj je »Dubrovnik« priphd v spfctsko loko. Na vhoda v lako so se edteice vojne mornarice razdvojite ia napravile špalir »Dubrovniku*, ki te noto počasno te dostojanstveno zaplul v to- nu. Istočasno J® oddala testno satv0 tn® angleška vojna mornarica. Vsa posadka vseli dadaj pred in v splitski loki Je bfta v paradnem redu, raavrščena aa krovih. Baš v fcrenutkm, ko je »Dubrovnik« priplul v splitsko lnko. Je jutranje solnce prodrlo skozi meglo ter obsijalo mrtvega kralja in vso tisoč ln tisočglavo množico, ki je prišla, da ga pozdravi. Bil Je trenutek ki ga ne bo nihče pozabil, kdor ga je doživel. Med množico je vladala grobna tišina, slišati je bilo samo brnenje letaL, grmenje topov in lahko valovanje morja. V tem so zazvonili zvonovi v vseh splitskih in okoliških cerfrvah. Ko se Je »Dubrovnik« približal pomolu, se Je jasno videl s cvetjem cfcJožen katafalk pod zadnjim topom- na katerem je bila položena krsta, na njej pa generalska kapa hi kraljeva sablja. Prevzem kraljevega trupla Čim je »Dubrovnik« pristal ob pomolu, je komandant Pavič, ki je spremljal kralja Aleksandro I. pri odhod« v Francijo in sedaj nazaj v domov no .stopil z ladje ter podal raport Nj. Vis. knezu Arzemu in se pozdravil z oetaAimi odličniki. Narto so Nj. Vis. knez Arzen, mat&tl dvora general Dimitnijeviič, ministri, predsednik senata dr. Tomašič, podpredsednik Narodne skupščine Popovič ter ban JablanoviS odšli na ladjo. Tu je komandant Parvitč m-roč i s posebnim protokolom mrtvo truplo pokojnega kralja v roke 'kneza Arzena ter lo. Mornarji ta vojaki so posluAaU molit v* odkritih glav, pevski zbor »šumadija« pa Je pel žalno pesem. Nato Je opravila molitve de katoliška duhovščina s splitskim šk štabom svojih oficirjev. Prisoten je bil tudi francoski mornariški minister Pietri v spremstva komandanta francoske eskadre Geosala te njegovega štaba. Ob krsti so stali kot častna straAa štirje oficirji kraljeve garde s potegnjenimi sabljami. Na levi strani katafalka «o stali štirje dalmatinski čkofje, za katafaL kom pa sinjski Alkarf, oblečeni v svoje narodne noše, bogato okrašeni a srebrom ln zlatom. Deputacije, ki ao prihaJaJs v sprevoda mimo krste, so neprestano prinašale vene«, tako da Je bil ogromen katafalk k mahi B njimi zakrit. Zlasti veMk venec Je potožilo društvo »Marjan«, ki ga je moralo nositi osem ljudi. Tudi angleška mornarica Je položila pred krsto venec, ki Je Ml v« t* rdečih nageJJev. Med tem ko jo ogimaaj sprevod de«ft-ral mimo krste, so r sr&km neprestano krožila letala ta v tem čas« Ja tudi letalska eskadrlla la Mostarja. Mnoflfea ▼ sprevode Je ves te« deif! Urala mimo krste v vrstah po 16 ljudi. Ljudje so prihajali solznih oči tn z robci v rokah, ženske so glasno plakale, zlasti pa je bil ganljiv trenutek^ fco je prišla deca ženskih dol, glasno jokajoč. Krsto odnesejo v vlak Bilo te že ob 9-45, ko defileja še ni bSo konec, zaradi česar so ga ustavit, da bt se mogel sprevod na železniško postajo tevr&ti po programu. SokoM so tfvjgnfii krsto s katafatka ter io položiti na nosilke ki pomagali nositi jo osmim dostojanstvenikom na postajo. Krsto so nosili ban Jablanovič, bivši splitski mestni načelnik Račič, sedami splitski mestni načelnik Karbotič, seljaka Duje Krstujevič ia Fran BUič, generala Tomič in Todorče-vič ter kontreadroirail Pol i 6 Ko Je sprevod prispel na postajo, je častne straža francoske mornarice z godbo i« zastavo križarke »Colbert« pozdravila poslednjič pokojnega kralja. Skozi vrata so prispet na peron za krsto vsi o?tali odljč-niki. Na postaja je že čakal posebni dvorni vlak, v katerem je bil tretji vagon določen za prevoz krste. Vagon je bil ves ovit v črno ter te imel štirj befl-e ^riže po dva te dva oa vsaki strani. Krsto so položili aa majhen piedestal v vagona, ob ntei pa so> se postavi* oficirji kot častm straža, S spfitske postaje je odšel vlak točno 10.15. Od Splita do Zagreba Zagreb, 14. oktobra. Na poslednji poti pokojnega /HeSkega kralja Aleksandra L Zedinitelja proti Beogradu je narod ob VSOf žedezniŠki progi izkazoval poslednjo čast. Od Splita pa do Zagreba so bile zbrane db železmaški progi ogromne množice, ki so se nemo, odkritih glav in plakajoč poslavljal« od svojega nepozabnega vladarja. Od splitske postaje pa do Kašteba so stali ljudje na obeh straneh proge v nepretrganem špaKrju, v glavnem seljaki, ki so imefi s seboj cerkvena bandera, prižgane sveče ln križe. V Perkovnču se je zbralo nad 3000 ljudi. Vse železniške postaje so ovite v črno. V Gospiču je bilo zbranih nad 15.000 objokanih Ličanov, ki so se razvrstili na-postaji in vzdolž proge. Dr. Korošec ob kraljevi krsti Spflt, 14. oktobra. Sprejemu mrtvega krač ■Ija Aleksandra v Splitu je prisostvoval* tudi akupina bivših mini»tro»v, med njimi dr. Anton Korošec, ki je izjavil ziastopni-kom tiska: »Kadar nad mrtvim kralj-enai piaka vwa Jugoslavija, se vse pozablja. Treba js delati ki živeti za kralja.« Bolgarsko prijateljstvo in Mala antanta Sofija, 14. oktobra, p. Sofijski listi pr*. p isti jejo beograjski konferenci Male antante veliko važnost in naglasa jo. da se bo ob tej priliki še prav posebno manifestiTaite enodušnoet držav Male antante v mednarodni polkiki. S posebnim zadovoljstvom naiglaišajo, da se bo m tej konferenci še posebej podčrtalo prijateljstvo med Bolgarijo in Jwgosiavi-držara. Nove kokarde vojske Beograd, 14. Oktobra, p Ministrstvo n vojsko in mornarico je izdalo naredbo, p** kateri mora vse vojaštvo v najkrajšem času zamenjati sedanje kokarde, ki nosijo monogram pokojnega kralja Aleksandre^ x novimi kokardami z monogramom NJ. VeL Petra IL Predpisana je točna oblik« nove kokarde. Kokarda ima črko >P<» krasno in umetniško .izdelano, nad njo kraljevsko krono, v sredi črke pa rtrnsk« IL_ 2alno zborovanje mariborskega ženstva bo Jofcri t ponedeljek 15. t. m. <*> 20. vefiki tottinfdri dvorani Vabimo vse mariborsko ieostvo. Strahoviti udarec da naj **** adraži vse. — Žensko društov Krsto nosijo v Splitu na katafalk. Za nfo stopajo N f. VIs. knez Arzen, reprezentanti francoske in angleške Uomarhse ter najvišji jugosiovenshl odličniki S kataftdka odnašajo krsto med špd&rjem duhovščine in svetnih vredstavnikov. Prenesti so jo v vlak, ki jo je odpeljal v Zagreb Zvestoba naše vojne sile Vojni minister je za povedal vojski in mornarici, da varuje spomin na največjega junaka in zvesto izpolnjuje prisego kralju Petru IL Beograd, 14. oktobra. Minister vojske in mornarice, armljski general Milivoj Milovanovic je izdal naslednjo naredbo, ki se je danes p recitala vsem postrojenim enotam in ustanovam v vojski in mornarici kraljevine Jugoslavije: svojega naroda. Silno navdušenjey s katerim se je narod na poti poslavljal od njega, dokazuje, kako veliko vero je imel vanj in v njegovo podjetje in kako velike nade je polagal v srečen konec tako velikega in pomembnega dejanja. Toda zločinska roka je presekala njegovo delo baš v najvažnejšem trenutku. Kralj Aleksander je padel pri vršitvi svoje visoke naloge. Nzpie-trgoma do smrti je skrbel za svoj narod, za svojo domovino, in mislil je nanjo, ko nam je zapustil svoje poslanstvo: Čuvajte Jugoslavijo/ Jugoslavija je njegovo delo. Jugoslavija je, gl e j t e, tudi nje g o v a poslednja beseda/ v Dela kralja Aleksandra I. so ogromna ln v ?godovini našega naroda se bodo nf-j-vidneje odražala. Njegova nadarjenost tn sposobnost sta nenadkriljivi. Zato je t^di izguba njegi. nenavadno težka. Pokoine~vi kraijn mi, junaki, dolgujemo ne;/.mrrno hvaležnost in brezkončno spoštovanje. Zmerom se ga bomo s ponosom spominjali in zmerom nam bo najlepši r.^ied veit-negd izpolnjevanja dolžnosti in vse.l vojaški vrlin Poklonimo se globoko njegovemu velikemu duhu in izkažimo mu vso čast. Več-na slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedir 'telju/ Toda, junaki, da izpolnimo zaobljubo, ki nam jo je pokojni kralj zapustil, nam mora biti največja dolžnost, da častno in visoko držimo zvestobo njegovemu vzvišenemu prvorojencu. Mi smo že položili vojaško prisego vrhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju Petru II. V tej prisegi smo se zaobljubili, da bomo povsod in pri vsaki priložnosti zvesti, vdani in poslušni svojemu vrhovnemu poveljniku To je naša dolžnost. To je edina pot, po kateri moramo vsi iti. Samo tako bomo pokazali, da smo vredni izvršilci tistega, kar nam je kralj Aleksander v trenutku smrti sporočil in zaupal. S svoje strani vam zapovem. da se zato držite prisege, ki ste jo položili in da služite z isto voljo in samopremagovanjem, kakor ste to zdaj pohvalno delali: Kralj in domovina morata biti nad vsem in braniti ju morate s skrajno požrtvovalnostjo. Popolnoma sem prepričan da boste tako delali, in zato vas. junaki, pozivam, da iskreno in glasno vzkliknete: Naj živi naš vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Peter IL/ Naš vzvišeni vrhovni zapovednik Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj je padel od zločinskega napada 9. oktobra v Marseilleu. Padel je. junaki, poveljnik, ki nas je z nepopisno hrabrostjo in modrostjo vodil od zmage do zmage in ki je ovekove-čil i svoje i naše ime. Izgubili smo starešino, čigar plemenita duša je popolnoma obvladovala naša srca. starešino, v katerega smo vsi imeli neomejeno vero. Njegova velika dela so se nizala drugo za drugim več ko dve desetletji. Kot prestolonaslednik je kralj Aleksander poveljeval I. armiji v balkanskih vojnah 1912-13. Čeprav v letih svojih najmlajših vojakov, je dobil odločilne bitke in zadivil ves svet s svojo nadarjenostjo in junaštvom. Sloves njegovega orožja se je daleč razlegal in povsod so govorili o njegovih sijajnih uspehih. Z njegovimi zmagami se je osvobodila Južna Srbija, ki jo je tako ljubil. Svetovna vojna od leta 1914. do 1918 ga je zatekla kot vrhovnega poveljnika. Vodil je i narod i vojsko. Pod njegovim poveljstvom je bila izvojevana bitka na Ceru in pri Kolubari. Med njegovim poveljevanjem se je vršilo ono strahovito pro-bijanje skozi albanske skale. Čeprav težko bolan, ni zapustil svojih čet. temveč je z njimi delil vse napore in pomanjkanje. Pod njegovim poveljevanjem se je pojavila naša vojska na solunski fronti, da preurejena in ponovno usposobljena za akcijo naglo stopi v dolgotrajne in krvave boje. Vodil jih je s prav istim poletom, s kakršnim se je boril poprej. Pod njegovim poveljstvom je bil naposled izvršen preboj solunske fronte in s tem končna zmaga v svetovni vojni. Kralj Aleksander I. je torej vodil našo vojsko tedaj, ko je ustvarjal Jugoslavijo. On je dokončal tudi njeno osvobojenje in zedinjenje, ki ga je na svečan način proglasil. Po vojnah se je kralj z železno voljo in s tisto energijo, ki je b'la samo njemu lastna, ves posvetil ureditvi države. Posvetil se je v prvi vrsti ureditvi notranjih razmer v državi in se zanimal za vsako panogo narodnega življenja. Povsod je dajal vzpodbudo njegovi aktivnosti. Posvečal je roditeljsko pozornost vsemu delovanju vseh državljanov. Vojaški sili je pa pripisoval še poseben pomen. Gledal je, da se čim pravilneje razvije in izpopolni. Tudi na svoje poslednje potovanje v prijateljsko Francijo je odšel za blagor Jugoslo venskemu učiteljstvu Proglas vodstva JUU — opomin na naročilo kralja Aleksandra učiteljstvu V trenutku, ko preživlja jugoslovenski narod najtežje trenutke po osvoboditvi in zedinjenju, ko pokopava očeta Jugoslavije, ko objokuje izgubo svojega največjega učitelja in voditelja, dvignimo visoko kvišku srca iznad vseh naših majhnih vsakdanjih skrbi in se obenem s prisego, ki smo jo položili naši veliki nadi v tem težkem času, Nj. Vel. kralju Petru I L. zaobljubimo svetlemu spominu velikega ne-smrtnika Jugoslavije, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: Čuvali bomo Jugoslavijo! Poslednje besede in prisega naj nam bodo prva in trajna misel vsakega dne do konca dni. Jugoslovensko učiteljstvo se z globoko pieteto klanja spominu največjega vladarja, pobornika edinstva, slave in veličine našega naroda in največjega prijatelja jugoslovenskih učiteljev. Ljubezen pokojnega velikega kralja do narodne prosvete in učiteljev je bila prav legendarna. Ta ljubezen in visoka sodba viteškega kralja sta najlepše izraženi v njegovem lastnoročnem pismu na našo skupščino l. 1931. To pismo, njegova oporoka, se glasi: »Jugoslovenski učitelji, prežeti ljubezni do svojega naroda in svojega težavnega, a vzvišenega poklica, so graditelji narodove duše, njegove nacionalne zavesti in kulture. Da bo popolnoma ustrezalo željam in nadam, ki jih vanje polagata njihov kralj in narod, mora biti jugoslov. učiteljsko združenje, ki združuje vse sedanje in bodoče ju-gostovenske učitelje, žarišče prosvete, steber ftigosloveoskega nacionalizma hi pobuda vsera lepim stremljenjem v bodočnosti Jsgcslav&e. «9i Na Bledu, 20. avg. 1931. Aleksander, 1. r. Ta njegova oporoka učiteljstvu mora biti evangelij in zvezda-vodnica vsemu našemu učiteljskemu delu. Danes mora »steber jugoslovenskega nacionalizmakakor nas je imenoval veliki kralj, skupaj z vsem narodom prestati najtežjo preizkušnjo. V težkih trenutkih, kadar nam usoda grozi, da bi nas Bog same zapustil je učiteljstvo poklicano v šoli in v narodu, da čuva sedanjo in bodočo Jugoslavijo, da ohranja vero, bodri upe, jekleni narod, ga hrabri in strne v čvrsto in nezlomljivo falango. Okrepljen s takšnimi vrlinami se bo naš narod zmerom mogel postaviti po robu neprijateljem naroda in države. Okrepljeni s takšnimi vrlinami bomo dokazali, da se nesmrtniki in njihova dela ne dado ubiti, da je s smrtjo kralja-mučenika naše edinstvo zapečateno z najdragocenejšo krvjo, da je učvrščeno in zlito. Da, viteze često spremlja tragičen konec, je rekel veliki pesnik. Njegova črna prerokba se od časa do časa ponavlja v naši slavni zgodovini. Toda isti pesnik je tudi dejal: Blago onome, ko dovijek živi, ima se za-što i roditi. Veliki naš učitelj! Pokazal «' nam, kako se živi in umre za to domovino. Zaobljub-Ijamo se, da bomo tudi bodoče rodove odgojili. da bodo tako živeli in umirali za domovino, kakor si nam ti pokazal, veliki nesmrtnik! Tvoje pismo. tvoje poslednje besede naj bodo za nas vse zaobljuba. Dvigajmo prosveto in čuvajmo Jugoslavijo/ V Beogradu, 11. oktobra 1934. Predsednik jugoslovenskega učiteljskega udruženja Ivan Dimnik 1. r., podpredsednika Djordje Mirkov I. r., Todor Dimitri-jevič L r. Gasilska armada kralju Svečana žalna seja savezne uprave — Proglas vsem gasilcem Jugoslavije Beograd, 14 oktobra. Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je imelo včeraj popoldne žalno sejo zaradi prebrid-ke izgube, ki je zadela državo in ves naš narod s tragično smrtjo pokojnega kralja Aleksandra. Sejo je otvoril podstarešina dr. Peter Markovič, ki je pred globoko užaloščenimi člani starešinstva orisal velike zasluge pokojnega kralja pri ustvarjanju in čuvanju naše velike zedinjene domovine. Dt. Markovič je zlasti naglasil zasluge pokojnega kralja za jugoslovensko gas Istvo, ki mu je pokojni vselej poklanjal svojo posebno pozornost ki podporo, čemur je najbolji dokaz to. da e po negovi odločitvi Nj. Vis, princ Tomislav prevzel pokroviteljstvo nad vsem jugoslovettskim gasilstvom. Vsi člani starešinstva Gasilske zveze so pretreseni i2kazafi čast Viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju s klici »Slava mu in večen spomin!« Nato 90 vsi člani starešinstva prisegli zvestobo in vdanost novemu vladarju Jugoslavije Nj. Vel. kralju Petru II. S seje •o bile odposlane sožalne izjave Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. knezu Pavlu, obenem pa je bila prečitana tudi brzojav- ka, ki jo je odposlal starešina zveze Vlado Andraševič iz Zagreba maršalatu dvora, ter goslanica vsem j ugoslo venski m gasilcem, rav tako so bile na žalni seji prečitane sožalne izjave, ki j h je dobila zveza od gasilskih organizacij v naši državi in iz inozemstva. Posebno globoko se je vseh doj-mil izraz sožalja Gasilske zveze bratsike češkoslovaške republike. Starešinstvo Gasilske zveze je nato sprejelo še potrebne sklepe glede sodelovanja zastopnikov jugoslovenskega gasilstva pri pogrebu in so bila izdana navodila vsem gasilskim organizacijam glede počastitve blagopokojnega kralja na V-h železniških postajah od Splita preko Zagreba do Beograda. Člani vseh gasilskih organizacij bodo v najkrajšem času zaprseženi novemu kralju. Posebna delegacija Gasilske zveže kraljevine Jugoslavije se je vpisala v dvorno knjigo. Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je izdalo naslednji proglas na jugoslovenske gasilce: »Bratje gasilci! Naš premilostjivi vladar Kralj in Oče je umrl od proklete zločinske roke. Njegovo veliko življenje polno Očetovske skrbi Za vse naš I Je prenetesle. pa več med kralja, čigar edino prizadevanje je bilo, da povede svoj narod v srečnejšo, boljšo bodočnost Ni več onega, ki je poleg vseh drugih svojih velikih skrbi tudi nam gasilcem vselej prožil svojo močno podporo in zaščito. Težka in neizrekljiva je bol vseh nas nad Izgubo najboljšega med najboljšimi. Zgodovina ga je že za časa njegovega Ctvtjenja sabeledsna z zlatimi črkami kot največjega sina svojega rodu in svojega naroda. Njega ni —toda njegova dela so med nami in bodo ostala na vekov veke. Ta dela nam bodo dajala moč in silo, da pod njegovim prvencem Nj. Vel. kraljem Petrom IL očuvamo veliko delo, ki ga je izvršil on. Slava kralja Aleksandru L! Živel kralj Peter II.!« Kdo so kraljevi morilci Vsi znaki kažejo, da je Kelemen v resnici znani makedonski terorist Georgijev, doma iz južne Bolgarije — Nove ugotovitve preiskave v Franciji Beograd, 14. oktobra, r. Skupnim naporom oblasti in novinarjev je uspelo ugotoviti identiteto atentatorja. Po fotografijah, ki so jih objavili listi o dozdevnem Kelemenu, sta se prijavila našim oblastem dva intelektualca iz Južne Srbije, in sicer iz raznih krajev ter sta oba izjavila, da je dozdevni Kelemen, sodeč po teh fotografijah, neki Lada Georgijev-Kinozemski, rodom iz sela Kamenioe v Rodopi planini v južni Bolgariji. Georgijev je znan terorist in okrutnež. Ubil je v Bolgariji leta 1920 Hadži Di-mova, bil zato sojen in zaprt, toda leta 1930. zopet izpuščen. Kmalu nato je zaradi umora Tumanova pobegnil iz Bolgarije, se pa pozneje zopet vrnil in stopil v službo Vanče Mihajlova, znanega voditelja makedonstvujuščih. Bil je dolgo časa njegov šofer. Leta 1932. je definitivno zapustil Bolgarijo. Od makedonstvujuščih je bil dodeljen Kirilu Drangovu, ta-kozvanemu »punktatorju« makedonstvujuščih v Budimpešti. Ko se je Drangov pozneje vrnil v Bolgarijo, je postal Georgijev naslednik v tej funkciji. Sodeloval je v Pavelic-Perčecevi banditski organizaciji kot inštruktor ter učil člane te organizacije metanja bomb, polaganja peklenskih strojev in atentatorskih napadov. Opis Georgijeva, ki sta ga podala ta dva intelektualca, odgovarja tudi opisu atentatorja. V preiskavi, ki je sedaj uvedena, sodelujejo složno jugoslovenske in bolgarske oblasti. Zlodejstva Paveliča in Perčeca ženeva, 14. oktobra, g. Po 36urnem zasliševanju sta sokrivca marseilleskega umora prebila noč v policijskem komisa-rijatu v Annemassu. Novak-Pospišil je spal naslonjen na mizo. Beneš- Rajkič je sedel popolnoma mimo. V zvezanih rokah je imel zlat molek ter molil cele nre. Davi je bil Beneš • Rajkič zopet zaslišan. Razna vprašanja mu je postavil jugoslovenski policijski, višji Inšpektor Dimltrl-trljevič. Izpovedi Rajkifia s« se strinjale z včerajšnjimi Izjavalmi PosPišila « raznih podrobnostih glede napačnih Imen atentatorjev, o potovanju v Curih In Laussane, o razdelitvi vlog v Marseilleu In 0 ponesrečenem begu preko Thonona. Bistvo jav Rajkiča je v točnih podatkih, k| jih Je dal o taborišču teroristov v Janka-pustl. Rajkič je Izjavil, da |e po svojem vstopu v tajno organizacijo Paveliča 23. septembra 1932 prišel v Janka-Pusto kot »rekrut« ter je dejal, da ie bilo tam 20 do 30 liudl ki so se vežbali zlasti v uporabi repetlr-skih Dištol In bomb. Taborišče je Pod poveljstvom znanega terorista Perčeca. Najbolj zmožni so dobili od neznane osebe pravilne madžarske potme liste, ki so bili atentatorjem odvzeti v Laussani. Namestu njih so dobili ponarejene češkoslovaške potne liste. Na vprašanje, ali bi v Marseilleu streljal tudi na kralja Aleksandra in zunanjega ministra Barthouja, je odgovoril Rajki6, da je pri svojem vstopu v taborišče v Jan-ka-pusti prisegel, da bo ubogal kot »kada-ver« In da se bo držal svoje prisege. Izjavil je, da je »poznal Pospišila v Janka-pusti in da je do atentata v Marseilleu bival v Janka-pustl. Zanimiva je zlasti Izjava Rajkiča o vlogi terorista Paveliča. Rajkič je izrecno izjavil, da je Pavelič kot vodja hrvatskega emigrantskega pokreta tudi šef tajne te-roristiftne organizacije, ki sta ji pripadala on in Pospišil in ki se je vodila iz Jan-ka-puste. Rajkič je dejal dalje, da je taborišče v Janka-pusti vzdrževalo svoje delegacije tudi na švicarskem. Včeraj je Pospišil izjavil, da se eden teh tajinstve-nih delegatov piše Sarbot, ki je star približno 30 do 35 let ter je veljal kot zaupnik Paveliča. Organizacija je vzdrževala tudi v ženevi svojo tiskovno službo pod imenom »Croatian-Press«, ki je razširjala tendenčne vesti o položaju na Hrvatskem odnosno v Jugoslaviji Oporišča zarotnikov Pariz, 14. oktobra, d. Ugotovljeno je, da so iimeli tovariši marseilleskega morilca svoje oporišča v Parizu. Fontainebleauju, Aix le Provence ;n Marseilleu. Dočim išče policija še vedno v gozdu pri Fontainebleauju pobeglega begunca, ki ga imenujejo Chal-nyja. se nadaljujejo v Fontainebleauju poizvedbe, da bi izsledili ostale sokrivce. Prav tako pa tudi v Zenev in Lausanni. ker domnevajo., da so vsi teroristi pobegnili tjakaj in da imajo tu svoje sokrivce. Terorist Na lis. ki ga smatrajo za poglavarja družbe, je bil francoski polciji že dalje časa znan ker je bil 8. junija v Niči aretiran zaradi ponarejenih dokumentov Glede na potek preiskave so prepričani, da gre za široko zasnovano zaroto. Zdi se, da so b'li aretirani teroristi preskrbljeni z denarjem v Curihu in poslani nato v Lausanne, kjer pa so se zadrževali le kratek čas In kjer so stop'!! s Paveličevo organizacijo v zvezo. V Francijo ?o pršli preko Ženevskega jezera, kjer n nobene kontrole potnih listov Po isti poti ?n prav tako po bivanju v Laosanni je prišel tudi morilec Kelemen. V Parizu jih je sprejel na Ivonskem kolodvoru neki Szarbo ki je izročil Novaku svoj potni iist. Novak trdi sedaj, da se piše Pročep Beneš-Raikič ie dobil svoj potni list že v Curihu. Po enodnevnem bivanju v Parizu kjer sta prenočila v istem hotelu kakor Kelemen. sta odšla z avtomobilom v Fontfl;nble«u kjer bi morala počakati na nadalrnia povelji. Ker niso prispela do 9. oktobra in sta bila že obveščena o atentatu, sta skušala priti iz Francije po isti poti, kakor sta prišla. Najmanj pet zarotnikov Pariz, 14. oktobra, d. Preiskava v Annemassu proti tovarišema morilca Kele-mena, Benešu in Novaku, ki so ju aretirali v Thononu, je dovedla do ugotovitve, da je bilo pri marseilleskem umoru udeleženih najmanj pet ljudi. Trije izmed njih so policiji že znani, in sicer Kelemen, ki je bil v Marseilleu po atentatu ubit, ter dozdevna Beneš in Novak, ki so ju prijeli v Thononu. četrtega zarotnika Silnega so tudi že identificirali. Identičen je z iskanim Chalnyjem ali Malnyjem, ki je spremljal Kelemena v Aix en Provence. Treba je samo še razjasniti vlogo skrivnostnega Krammerja, ki se je dan pred umorom prav tako mudil z dvema drugima teroristoma v Aixu en Provence. Ta Krammer je bil kakor se zdi, glavni delegat voditelja teroristične družbe dr. Paveliča. Kako so zločinci potovali Francoska policija je bila obveščena od policije v Lausanni, da je 28. septembra francosko pravilno govoreč tujec naročil v hotelu »Union« dve sobi po dve postelji. Proti večeru istega dne so v resnici prišli štirje ljudje, ki so se vpisali v prijavno knjigo z naslednjimi imeni: Rudolf Suk, rojen L 1894 v Trstu, trgovec v Brnu, Jožef Sever, rojen 1. 1904 v Subotici, državni uradnik v Budimpešti, Janoš Bombaj, rojen 1. 1906 na Reki, zasebni uradnik v Budimpešti, Istvan Ingar-Sungar, rojen 1. 1908, mehanik v Budimpešti. Dne 29. septembra sta dva izmed teh tujcev kupila v neki lausannski trgovini štiri pare čevljev. Istega dne so vsi zapustili mesto, škatle, v katerih so bili dobavljeni čevlji, so pustili v hotelu, številke, ki so bile na teh škatlah, se strinjajo popolnoma s številkami, ki so jih našli na čevljih Rajiča in Pospišila. Glede na to ugotovitev aretiranca ne moreta več tajiti svoje krivde. Jožef Sever je v resnici Rajič in Ungar-Sunger je identičen s Pospišilom. Aretiranca sta izpovedala, da sta L 1929 po umoru direktorja zagrebških »Novosti« Tonija šlegla pobegnila v taborišče teroristov v Janka pusti, kjer sta se mudila do zadnjega časa in ki sta ga zapuščala le v posebnih misijah, kadar sta odšla v Jugoslavijo. Zamenjani potni listi Dne 25. septembra je prejel Rajič od neznanega podrejenega voditelja zarotniške organizacije naročilo, naj odide v sosedni kraj. Tu so se sestaii tudi mnogi drugi zarotniki, med njami Pospišil in Silny. Naslednjega dine je prišel neki drugi vodja, ki je vsem omenjenim teroristom izročil vozne listke II. razreda za pot v Curih, večje zne-ke denarja, kakor tudi štiri madžarske potne liste. Ta vodja je ostal na Madžarskem, dočim so drugi terorist:, odpotovali v Švico, kjer sta jih v Curihu pričakovala dva moška. Eden izmed njiju je bil dozdevni Rudolf Suk, dočim se je drugi imenoval Szabo in tudi Stanker. Poslednji je biti. kakor se zdi, poseben zaupnik dr. Paveliča. Vseh pet je odpotovalo iz Curiha v Lausanne, kjer je omenjeni Szabo ali Stanker zamemial madžarske potne liste s štirimi ponarejenimi češkoslovaškimi potnimi lasti. PospišiJ al as Ingar-Sungar je prejel ponarejeni potni list na ime Novak, Rajič Alias Sever ponarejen potni list na ime Beneš Si.lny alias Bombaj potni list na ime Cha!ny. Peter Kelemen pa potni list na ime Rudolf Suk. Skrivnostna ženska Nadalje so ugotovili, da je 7. oktobra v Aixu en Provence pri Marseilleu prišel v tamošnji hotel »Negre-Coste« neki Egon Krammer, ki je bržkone identčen z vodjo zarotniške ekspedicije in emisa-rjem dr. Paveliča. V korektni francoščini je tu naročij sobo z dvema posteljama. Krammer je prišel v spremstvu mlade lepe ženske, ki se je prijavila kot Ina Vudrač. rojena 15. aprila 1910 v Trstu. Ta ženska je najiprej sama odšla v najeto sobo, doč m je dozdevni Krammer zapustil hotel. Dne 8. oktobra je Krammer prišel v hotel, kjer je hotel govoriti z Vudračevo. Naslednjega dne. 9. okt., je Vudračeva poravnala račun in zapustila hotel. Policijske oblasti doslej niso mogle ugotoviti, kakšno vlogo je ta ženska igrala v zaroti, ker manjka za njo doslej vsaka sled. Omenjeni Egon Krammer je preživel noč na 9. oktobra v hotelu »Moderne« v Aixu en Provence. kjer si je rezerviral dve sobi, eno z dvema posteljama in eno z eno posteljo, v kateri se je nastanil sam. V sobo z dvema posteljama sta prišla 8. oktobra Kelemen in Silny. Dne 9. oktobra je Krammer plačal račun v hotelu in izginil. Menijo, da je odšel iz A;xa en Provence v noči na 10. oktobra. Kelemen in Silny nista ostala dolgo, popoldne 9. oktobra je S:lny plačal račun ter se ni več vrnil. Zaradi ponovne menjave imen zarotnikov so poizvedbe zelo težavne, vendar pa je polkrja mnenia. da so izpoved Beneša in Novaka resnične, ker se popolnoma strinjajo in so jih dosedanje ugotovitve v pre-iskav; tudi po večini potrdile Misteriozna brzojavka Pariz. 14. oktobra, p Listi objavljajo nekatere zanim ve podrobnosti iz preiskave o atentatu v Marseilleu in. ostro obsojajo intelektualne povzročitelje . tega zločina. Preiskovalne oblasti v Franciji so prepri- čane, da bo vj>e ozadje tega gnusnega zločina v najkrajšem času do podrobnosti razčiščeno. »Pet;t Parisien« poroča med drugim, da je atentator Kelemen tri ure pred atentatom dobil neko misterozno brzojavko, čije vsebina je oblastem znana, jo pa v interesu nadaljnje preiskave čuvajo še v tajnosti. Mislijo, da je poslal to brzojavko S [lavni organizator in duševni oče marseil-eskega zločina. »Figaro« poroča, da je revolver, s katerim je atentator izvršil svoj zločin, kupila neka črno oblečena ženska tri dni poprej v Parizu. Atentatorji v Parizu Dne 29. septembra so vsi odpotovali iz Lausanne s parnikom v Evian les Bains, odkoder so odšli v Pariz. Vsi štirje so nosili še obleko iz taborišča v Janka pusti. Njihova prva skrb je bila, da se znebe te obleke, zaradi česar so si kupili nove, v veliki pariški trgovini. Ko so tako zarotniki v nekaj dneh večkrat me-njafli svoja imena in zamenjali tudi obleko, so se nastanili v Parizu v raznih hotelih. Silny (Bombaj-Chalny) in Novak (Pospišil) sta »e nastanila v hotelu »Palais d' Orsay«, dočim sta se Beneš (Rajič) in Kelemen (Suk) nastanila v nekem hotelu na Rue Mazagran- Vodja zarotnikov Szabo (Stanker) se je nastanil v hotelu »Comodore«. Preiskava je ugotovila, da sta Beneš m Novak odšla iz svojih hotelov 3. oktobra. Žalni sestanki Legitimacije za udeležence pogreba Nj. Vel. kralja Aleksandra L v Beograda izdaja od danes naprej mestno poglavarstvo od 8. do 20. ure v sobi št 21-1., Mestni trg 2 (nasproti mestni posvetovalnic'). Javnosti! Vsi zavedni Jugosloveoi »e pozivajo ,naj od danes pa do končanih pogrebnih svečanosti nog i jo črno ali vsaj temne kravate, po možnosti pa tudi troboj-ko z žaln im trakom v gumbnicL ČETNTKI! Drevi ob 20. v g«rtjli»f pri Mraku ©bve>zen član»ki sestanek. Udeležba je doižn<>«t vsakega člana! Sokolska župa LJubljana poživlja vse edinice, da javijo poimensko udeležence tn udeleženke pri pogrebnih svečanostih v Beogradu najkasneje do torka do 10. Glej poslano okrožnico! Sokolsko društvo Ljubljana IV. potzšva vse članstvo, naraščaj in deoo k žalni seji, ki bo drevi ob 20. uri v telovadnici šoie na Prulah. Vabljeno tudi ostalo prebivalstvo dolenjskega okra/j a. ASK Primorje (Cetralni odbor). Danes ob 20. bo v salonu restavracije Lev, Gospo-svetska cesta, komemoratjvna seja zaradi smrti nepozabnega naše.ga viteškega kraija Aleksandra I. Zedinitelja, obvezna za vse odbore. Vabljeno vse članstvo, prijatelji in klubov i siimpatizerji. — Predsednik. Bežigrajsko pevsko društvo je sklicalo žalno sejo. Da se oddolie spominu pokojnega viteškega vi idarja kralja Aleksandra I. Zedinitelja, so se zbrali pevci Bežigrajskega pevjkega društva v društvenih prostorih pri g. Rebcu, kjer jim je predsednik Čamernik v vznesenih besedah očrta! pot in življenje nesmrtnega kralja, ki ga je zadela nemila usoda v zavezniški Franciji. Pevci so z veliko pieteto v nemi žalosti sledili izvajanju in ob zaključku počastili spomin z •vzklikom »Slava!«. Novemu kralju Petru II. pa so obljubili neomajno zvestobo z glasnim vzkHkanjem. Pevke in pevci »Ljubljanskega Zvona*: v ponedeljek ofc 20. žalna seja. Prosim vsi in vse! Predsednik. Gasilska četa na Ježici je imela sinoči žalno sejo. Predsednik je govoril o življenju in velikih dejanjih pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, katerega spomin so prsotni počastili z vzkliki: »Slava kralju!« S seje je bila odposlana sožalna in vdanostna brzojavka kralju Petru II. preko dvornega maršalata. Udruženje tobačnih trafikantov je poslalo regentskemu svetu naslednjo brzojavko: V najgloblji žalosti izražajo trafikanti dravske banovine visokemu kraljevskemu domu naj skrcnejše sočustvovanje ob mučeniški smrti Nj. Vel. Aleksandra I. viteškega kralja Jugoslavije, ter neomajno zvestobo in vdanost Nj. VeL kralju Petru II. Obrtništo v Ljubljani obveščamo, ^a se sprejemajo prijave za skupno udeležbo na pogrebu v Beogrrdu v pisarni Okrožnega odbora obrtnih združenj v Ljubljani danes do 18 ure. Prijavljencem se preskrbe potom pisarne potrebne legitimacije. — Okrožni odbor obrtniških združesij v Ljubljani. Športne vesti Ljubljana, 14. cktotea. Na naS£h športnih igriščih vlada terob-ni mir. Vsako športno življenje je takoj ob vesti o smrti našega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja zamrlo. Vse naše športne organizacije so takoj ustavile vsako delovanje Vršijo se v naših klubih samo komemorativne seje, ki jasno dokazujejo, kako velika je bila ljubezen naših športnikov do najvišjega pokrovitelja in podpornika športnega pokreta. Kot kronisti objavljamo naslednje rezultate inozemskih tekem: Češkoslovaška : Švica 2:2 (1:2) ženeva, 14. oktobra, g. Pred 25.000 gledalci se je danes vršila mednarodna tekma med češkoslovaško in Švico. Ta tekma šteje za placement v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Že v 4. minuti prvega polčasa je Švica po Kielholzu prišla v vodstvo ter je v 41. minuti po istem igraču povišala na 2:0. Tik pred koncem prvega polčasa je Nejed-ly zabil prvi gol za češkoslovaško. V drugem polčasu je Nejedly izenačil v 13. minuti. čehoslovaki so do konca v vodstvu, vendar niso mogli izpremeniti rezultata. Dunaj- Admira : Libertas 3:3, Rapid : Wacker 7:5 FAC : WAC 2:1, Vienua : Austria 3:1 Haksa : Faroritner FC 1:1. Praga: DFC : Kladno 7:2 {3:1). Sovjetski nogometni team : delavski team Prage 17:0 (7:0). Budimpešta: Hungaria : Budai 1:1 fl:0). Ferencvaros: m .okraj 3:1 (2:0), Ujpest : Saroksar 3:0 (0:0). Kispest : Pho-bus 3:3 (1:2). Bocskai : Attila 8:0 (2:0), Szeged : Somoey 2:1 (0:0). Lvov: Poljska : Rumunija 3:3 (1:1). MARIBOR PRISEGA JUGOSLAVIJI Veličastne žalne manifestacije naše obmejne trdnjave Maribor, 14 oktobra. 1 V soooh) zvečer se je obmejni Maribor na najveličastnejši nač n poklonil spornimi velikega kralja. Žalno manifestacijo so priredile vse mariborske nacionalne organizacije pod okriljem Narodne odbrane. Zbirališče manjfestantov je bilo na Kralja Petra trgu. kjer so se takoj po 19. pričele zgrinjati ogromno množice Mariborčanov. Prav tako pa so fc ušivo verno delu in oporoki nepozabnega VzomSka: »Čuvajte Jugoslavijo!« Obrtništvo dravske banovine pri pogrebu viteškega kralja Združene Obrtniške organizacije so imele dopoldne skupno posvetovanje, kjer so v popolnem soglasju zaključile: Vsaka or-gnizacij odpošlje po možnosti svoje odposlanstvo Vse delegacije iz dravske banovine nastopajo pri pogrebu skupno pod vodstvom podpredsednika ZTOI v Ljubljani g. Josipa Rebeka. Obrtništvo dravske banovine pokloni po svojih organ'za-eijah kršen srebrn venec s posoetitvijo in spoaimnsko knjigo, v kteri so imena vseh obstoječih obrtnih organizacij v banovini. Odhod delegacij je določen na torek z večernim brzim vlakom. Po prijavah sodeč bo pri pogrebu preko 200 obrtnikov iz naše banovine. Žalna služba božja v evangeljski cerkvi Dopoldne je bila tudi žalna služba božja sa blagopokojnim Nj. Vel. kraljem Aleksandrom L v evangeljski cerkvi. Cerkev je bila poln« svangeljsfcih in tudi drugih ver-nScov. Prisostvovali so odposlanci uradov in šolskih zavodov s podbaaom g. dr. Ot- m ar jem Pirkmajerjem na čelu in večje število oficirskega zbora. Vsi so prišli v žalnem odnosno z žalnim znakom. Njih dušni pastir je imel nad vse lep govor o pokojnem kralju, njegovih človekoljubnih in miroljubnih vrlinah, obsojajoč gnusni zločin. Na koncu govora je prosil božje milosti, ki naj spremlja naslednika Nj. Vel. kralja Petra II. na vseh njegovih potih pri njegovem vladanju. Notranjščina božjega hrama je bila odeta v črno. Oltar pietete v Zvezdi Mnogi so, ki jih vodi po* mimo >Zvezde«, in vsakdo nehote obstane in oko se mu upre v paviljon pred kavarno, ki ga je naš velezaslužni kavarnar g. Krapes v soboto spremenil v majhen cvetlični gaj, v lep, pietete polm intimen oltarček, v katerejn stoji na sredi slika našega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ovita z žalno kopre-no, pred njo pa gorita dve debeli sveči, a ob strani sta postavljeni na dveh stebrih krasni vazi, polni živordečih nageljnov. Ves paviljon je črno drapi-ran, s tankim prozornim črnim pajčo-lanom so zastrte tudi žarnice, ki gore na stropu in spredaj, a kraljeva slika sama stoji med samim zelenjem, otožnimi palmami, na vsaki strani pa po ena mogočna aloja, a spodaj na tleh je postavljenih 6 medeninastih posod, ki v njih dehte krvavordeče dalije, po6ebej pa sta še postavljeni dve vrsti ivfc. Spredaj v vetra žalostno plapolata dve črni zastavi, a nad paviljonom je pomembni napis, kraljeve zadnje besede, slavni memento: »Čuvajte mi Jugoslavijo! Aleksander.« Tisoči Ljubljančanov gredo tod ma-« mo. In pristopijo k oltarčku. Tako as bolestno poklanjajo spominu Njega, ki je mrtev in vendar nesmrten med nami. Slovenska zemlja na kraljevem grobu Nova sporočila odbora za pogrebne svečanosti železniška direkcija obvešča, da bo vo-stt v ponedeljek sjatraj tudi z Zidanega mosta proti Maribora posebni vlak, na katerega bo imel priključek posebni vlak Zagreb — Ljubljana in ki bo prispel v Maribor okrog 7, ako bo zanj vsaj 300 potnikov. Društva, ki imajo društvene zasitav«, morejo poslati k pogreba v Beograd tn-di svoje zastave. Zaradi pričakovanega velikega navala naj M v Beograd ne šla % sa-stavo več kot dva zastopnika. Na rasna vprašanja *e pojasnjuje, da se 4elegaci)e prijavljajo direktno odbora sa pokop v Beograda, ki ara Je todl Javiti, da pride društveno safftopstvo todi % zastavo. KralJvraU banski upravi odnosno bnno-vinskemu odboru aa žalne svečanosti naj se as pošiljajo prijava, pač pa Je potrebno, kakor Je bilo Se včeraj javijeno, da se vse tfelegaeijs prijavijo do ponedeljka zvečer ielemi^kt postaji, kjer nameravajo stopiti na vlak In obenem sporočiti, s kater** kom se bodo peljale. člani banovinskega sveta Jravifce vine poneso v Beograd in polože na (jfob blagopokojnega viteškega kralja iaro s slovensko zemljo, ki bo nabrana po vseh zih dravske banovine. Ker je napovedana izredno velika ležba pri pogrebu, bo brez dvoma preskrba s hrano in prenočiščem v Beogradu eelo otežkočeoa, zato naj udeleženci mejo s seboj najnunejša jedila ia odeje. Opaža se, da se v teh dneh, ko je povpraševanje po predmetih, ki so ▼ *vesi s narodno žalostjo, zelo veliko, po nekatera trgovinah s takimi predmeti zahtevajo pretirane cene. Kralj, banska oprava je »to fodala stroge odredbe, da se rs ako izkoriščanje prepreči in da se iikoriščevaJei kaznujejo. Prebivalstvo se vabi, da vse primere izkoriščanja prijavi opravi potici je. Smrt pod gredjo smrt družinskega očeta, ki ga Je ubila ndsijska gred Skof ja Loka, 14. oktobra. fauni sprevod, kakršnega Železniki že iolgo niso videli, se je pomikal včeraj popoldne na domače pokopališče. K večnemu počitku so polagali pismonošo Gojo Franceta, ki je našel dva dni prej v Egrovi elektrarni strašno smrt. O nesreči, ki je globoko pretresla vse domačine in se z bliskovito naglico razširila prav do škofje Loke, izvemo naslednje podrobnosti: V četetek, nekoliko pred poldnem je stopil Goja v strojniški oddelek elektrarne, odkoder pa se ni več vrnil živ. ženi, ki je pripravljala kosilo, se je dozdevalo čudno, da moža tako dolgo ni, pa je šla zato Gojo klicat v elektrarno. Cim je prestopila prag, se ji je nudil grozen prizor. Vsega v krvi in že mrtvega je videla ležati poleg trans-misijske gredi... Vsaka pomoč je bila izključena. Domnevajo, da se je sklonil Goja preko jermenja, ki ga je potegnilo iznenada do gredi. Ker ni bilo nikogar, ki bi bil Goji pomagal in kolesje ustavil, je pograbila trans-misija najprej Gojev suknjič, nato telovnik in slednjič še njega samega ter ga zasukala okoli svoje osi. Pri zasuku je treščil nesrečnež z glavo ob betonska tla in je smrt nastopila takoj. Tragična smrt še povečuje dejstvo, da je bil Goja vprav na tem, da prosi za upokojitev, kajti imel je že 38 let neprekinjene državne službe. Bil je človek, ki ga je imelo vse od sile rado. Vedno nasmejan, vedre volje in do konca tovariški je bil priljubljen na vseh službenih krajih. Bil je na Bledu, v Tržiču, do letošnje pomladi v škofji Loki, sedaj pa v Železnikih na daljšem dopustu. Kljub svojim 62 letom je bil še trden kakor hrast, da je posekal marsikaterega mlajšega tovariša. Zapušča ženo in štiri deloma nepreskrbljene otroke. Običajno je opravljal službo gorskega pismonoše in je bil znan po najoddaljeneqših gorskih naseljih. Bil je tudi dvakrat odlikovan. Kakršno življenje, tak tudi pogreb, škofjeloški poštni uslužbenci so poklonili svojemu nepozabnemu tovarišu krasen venec rož in ga spremili na njegovi poslednji poti, iz Ljubljane je prispela deputacija od organizacije poštnih uslužbencev, ostalega prebivalstva je bilo pa toliko, da je bil pogrebni sprevod naravnost ganljiv. Po lepem žalnem govoru se je poslovila množica od človeka, ki v vsem svojem življenju ni napravil nikomur nič zlega in je bil vzor delovnega očeta, moža-poštenjaka. Bodi mu ohranjen najčastnejši spomin, preostalim naše najiskrenejše sožalje! Žalna seja JNS v Celju Celje, 14. oktobra. V soboto oo i <".30 je bila v žalno okrašeni sejni dvorani na mestnem poglavarstvu v Celju žalna seja eksekutive sreske organizacije ter občinskih organizacij JNS za mesto Celje in Celje okolico. Sejna dvorana je bila nabito polna. Predsednik sreske in mestne organizacije JNS g. dr. Ernest Kalan je v globoko zasnovanem govoru orisal izredno plodonosno delo pokojnega vladarja kot izrednega človeka ter sijajnega vojaka in državnika in njegove ogromne zasluge za narod, državo in pomirjenje sveta. Predsednik je izrazil nepopisno bolest, ki je navdala ves narod ob izgubi blagopokojnega vladarja. Ob zaključku so vsi navzočni e sol-rami v očeh počastili spomin velikega pokojnika s klici: »Slava!< V isti dvorani je bila ob 18.30 žalna seja vseh nacionalnih, kulturnih, huma nitarnih in strokovnih organizacij i Celja in okolice. Zastopniki so napolm li dvorano do zadnjega kotička, mnogi pa so moral! stati pred vrati. Predsednik mestne občine g. dr. Goričan je opisal življenje, neumorno delo in ogrom ne zasluge pokojnega vladarja za ju- goslovenski narod in za svetovni mir. Navzočni so počastili spomin pokojnega kralja s trikratnim klicem »Slava!«, novemu kralju Nj. Vel. Petru II. pa so vzkliknili trikrat: »Živel!« Upravni in nadzorni odbor SK Celja bo imel žalno sejo danes, v ponedeljek, ob 20. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu v Celju, ne pa v klubovem lokalu >Pri angelu«, kakor je bilo najprej določeno. Udruženje tobačnih trafikantov Z žalne seje vojnih invalidov sta bik odposlani brzojavki: »Maršalatu dvora v Beogradu. Globoko žalujoč za svojim vzvišenim zaščitnikom in dobrotnikom blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. izraz«, oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, zbran na svoji žalni seji 11. oktobra v imenu vseh vojnih žrtev v dravski banovini neomajno zvestobo in vdanost Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu visokemu kraljevskemu domu.« — G. banu dT. Marušiču pa: »Ob kruti, nenadomestljivi izgubi najboljšega vladarja, našega najvišjega zaščitnika in očeta se kla-' njamo v globoki žalosti njegovemu duhu. Novemu kralju Nj. Vel Petru II. prisegalo zvestobo. V imenu vseh vojnih žrtev dravske banovine oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. Janko J. Srimšek: Mimogrede Vagoni so zacvilili. Presunljivo za« vriščali v oseh in vzmeteh. Kratek su« nek. Vrgel sem časopis na klop in snel površnik. Zrinil sem s potniki iz nabito polnega kupeja. Ven..Na peron. Pred postajo. »Pa —? Sedaj —? »Ah — Da!« Brez misli sem obrnil v kostanjev drevored. Počasi. Brez volje. Kakor v sanjah. Kakor izgubljen. Kostanji so cveteli. Rožnat sneg je naletaval izpod zelenega drevesnega oboka. Ob stra« neh — na levi in desni — na okroglih gredicah so se smehljale potočnice s plavimi očmi. — Žarele ognjene čaše tulipanov. — Blestele bele, žolto ob« robljene narcise — »Kam? Po kaj sem prišel? Česa iščem tod? Koga? — Bedak!« Med prvimi hišami je s svetlimi okni vabila kavarna. Vstopil sem. Se« dd v mehke blazine kraj okna. Zgodaj dopoldne. Komaj pol dese« tih. Lokal prazen in pust Kakor blato na razvoženem poljskem kolovozu. »Črno!« Natakar je postregel. Leno. S trud*( nimi nogami. Z zaspanimi kretnjami. Prinesel je goro starih revij. »Papirja in ovoj prosim! — DečSka pokličite!« »Takoj, gospod!« Troje nervoznih vrstic je iz peresa zdrsnilo na papir. Pikolo je čakal. Mencal pred menoj uslužno z dlanjo ob dlan. Položil sem srebrn desetak na mramorno ploščo. »Osebi —« sem pokazal na naslov — »v roke! Nikomur drugemu! Če bi je ne bilo doma, vrni! In drži jezik za zobmi! Danes in jutri! In zmiraj!« »Sluga, gospod!« Fantič je vzel de« nar in pismo. Zbežal skozi vrata — Pet minut — Deset — Večnost — »Natakar! Še črno!« Pobič je pribezljal mimo okna. »Opravil?« »Sem, gospod! Izvolite!« Pogledal sem rokopis. »Dobro, mali! Še to vzemi! Za ciga« rete!« »Hvala, gospod! Molčal bom!« Na rumenkastem papirju je plesalo devet besedi: »Popoldne ob dveh. V parku. Če se bova spoznala —a * »Pred dvajsetimi leti?« »Da! Pred dvakrat desetimi leti, go* spa Manica —« »Jesen je bila. Ajdova njiva je cve* tela in dišala po medu —« »Dišala in cvetela — Ajdova njiva — Da! Tam na brežancu — Za Zapča« mi — AK čebelic ni bilo na njej, kot so jih v jesenske dni polni roji na oz a« rah pod Ragovim logom. Zgrešeni so» vražni šrapneli so od časa do časa za* vršali nad ono ajdo. Razleteli so se. In njihovi izstrelki so nas iskali, da bi nam uprihnili lučko življenja.« »Od ondot je bilo tvoje prvo pismo. Celo tam nisi pozabil na me!« »Nisem! Sredi onih grozot — v onem semnju — v oni osamljenosti sem šele prav spoznal, kaj si mi bila —« »Fant moj ubogi —« Bogat sem bil — Bogat s teboj in v tebi — Manica —« »Rogov log — Nad zeleno vodo — Tam si napisal tisto povest o mestnih gospodičnah in študentovskih gospo« dinjah — Če jo hranim, veš — In ka« dar se me polasti žalost za daljnimi dnevi, jo poiščem med skritimi stvar« mi —« »Res — povest! Pesem o kontesi OI» gi — Pesem o ljubezni, gospa Manica, ki ji nikoli ni bilo izpolnitve in je ni« koli ne bo —« »Pesem o kontesi Olgi —« »O niej! In za njo! Ljubljeno in iz» brano!. Nikoli in nikdar doseženo —« »Nasi mi povedal in razložil, kdaj in zakaj si me krstil za konteso Olgo —« »Dva sva bila — Iz ene vasi — Na počitnicah — V jasni poletni noči sva hodila pod grajskimi razvalinami in sa« njarila o starih časih. O časih, ko je mlad vitez z lancpreškega gradu priha« jal vsak večer vasovat pod okno h kontesi Olgi, Idi je mlada in lepa sa« me vala na naši graščini. »Stavim,« je rekel Joža. »če bi jo zdajle poklicala — konteso Olgo — bi se prikazala na oknu —« »Bi,« sem potrdil in sem se domislil tebe, lepe in mlade, in sem te tisto noč krstil za konteso Olgo —« »Se spominjaš? — V Celovcu — V kavarni —« »Lerch —« »Da! — Zakaj nisi odorl ust? Kar molčal si — In vendar —« »Vem! Razumem! Vse si mi por-iala takrat — Na svojo malo, » dlan si položila samo sebe in si rekla: »Vzemi!« »Kaj si mi odgovoril?« »Da ne potrebujem ničesar!« »Drugače si povedal — Takole — dobesedno — si dejal: »Sleherni vojak danes nekaj potrebuje, jaz —« si se s kazalcem dotaknil lastnih prsi —, ne potrebujem ničesar!« — Žaljivka je bi« la to! Verjameš?« »Zlobe in hudobije tedaj m bSo v mojem srcu! — Morda komaj grenka kapljica resnice —« »Neštetokrat sem ubigala, če je bilo resnično, kar si mi pripovedoval _« »O čolnu? O ribiču in hlačah?« »Da!« »Prisegam, da se je tako zgodilo —. Celo popoldne si naju vozila po reki. In s Francetom sva bila simoračka do božje milosti. On, France, niti noga« vic ni zmogel za v čevlje. Kar na boso jih je nosil obute. Pri veslanju so mu hlače bežale pod kolena. Ali zastonj si je prizadeval, kako bi skril in zatajil gole gležnje. Jaz, vidiš, sem bil sreč* nejši. Moje hlače so bile preluknjane na zadnji plati. Zato sem se pri ukr* canju in izkrcanju obračal tako, da ti ne bi pokazal hrbta — Pa sva potem, ko si naju za bolnišnico izložHa na travnik, vendarle odhitela na stanova* nje, odnesla moje nedeljske hlače k starinarju in jih prodala za trideset krajcirjev. Z izkupičkom sva plačala ribiču čolni no —« »Otroka —J« »Motiš se! Fanta in pol! Kavah>;-V »Kje je France sedai?« »Ne vem. Svet je velik —« »Ti?« »Takole — Vidiš— Dobro — Samo Z raketami v stratosfera Napoveduje se nov preobrat v meteorološki vedi Pred leti so odkrili teoretično možnost, da bi se rakete lahko z ogromno brzino dvignile ▼ nezaslišane višine ali pa igraje opravile velikanske razdalje. Po tem odkritju se je začel razvoj, ki spominja do neke mere na razvoj letalstva kakšno desetletje pred svetovno vojno. Toda vse na-de, ki ao jih postavljati v raketna vozila, so se končate z velikim razočaranjem, zadnji dve leti smo že prav malo čitali o raznih eksperimentatorjih, ki Se niso vrgli pu-Ztke v koruzo in skušajo svoje velike načrte pretvoriti t dejanje. Eden najbolj znanih med njimi je ameri-fid profesor Goddard. prav za prav počet-nflt vseh stremljenj, da bi se rakete uvedle v prakso. 20 let že dela nad tem problemom, zadnji dve leti pa je na tihem izvršil velike priprave. Prihodnje leto hoče že spomladi r stratosfero do ozon ovih in heavi-sideskih plasti poslati ra«ote novega tipa. Je trdno prepričan, da bo dosegel svoj smoter in z njim cel štab njegovih sodelavcev, ki so dve leti v laboratorijih Clarkovega vseučilišča delali na tehničnih podrobnostih njegovega načrta. Da je v Goddardovem delu nekaj stvarnega, bi kazalo že to, da je dobil bogate I podpore največjih ameriških znanstvenih ustanov. Znal jim je dopovedati, da je raketa edini tehnični pripomoček, ki lahko doseže večje višine nego letalo ali balon. Kakor znano, so Rusi s svojim drugim ponesrečenim stratostratom dosegli višino 22 km, registrirni baloni brez posadke pa so bili že 30 do 37 km visoko. Navzlic vsem poskusom niso mogli višje, zato so nam o zračne plasti nad to višino popolnoma neznane, o njih naravi moremo izražati le domneve. Učenjaki menijo, da so v višini kakšnih 40 km ozonove plasti, v višini 80 do 100 km pa tako zvane heavisideske in Appletonove plasti, ki odbijajo brezžične valove, kar baš omogoča brezžični promet na naši zemlji. Njih prava narava nam nI znana. Zato utegne biti 1. 1935., če se God-dardovi načrti uresničijo, prava preobrata točka v zgodovini meteorologije, kajti God. dardove rakete bodo imele s seboj zelo občutljive merilne instrumente, ki se bodo z najvišje višine na padalih vrnili proti zemlji. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je večina učenjakov napram God-dardovim načrtom za zdai še zelo skeptična. NJ. Vel kralj to fcraflfca pri o&ritju spomenika Nj. Vel. kralja Petra Velikemu Osvoboditelj.. % kie 1. avgusta 1926 v Kranju Dogodki po širnem svetu Pogumna rešiteljica Sardim^ki pastir, ki hoče nekemu dakle-feu zipovedati ljubezen., ima ponekod še navado, da ji ob primernih prilikah meče kamenčke. Če mu kaimenčedc na isti način vrne, je to znak, da ji je po volji Toda do poroike je še daleč. Po svojih starših aii prijateljh zaprosi za njeno roko in če je dobil privolitev, se poda z družbo prijateljev na konjih do njenega doma. Po pot-' streljajo im »nasprotna stranka« isto tako odgovarja. Pred zaročenkino hišo se možje postavijo v vrsto in poseben snu-bač stop' najprej, da ponovi snubitev. Odgovarja mu mozaik iz zaročemlkinega sorodstva, dvogovor je kaj dramatičen, v njem primerjajo dekle z rožo, odojkom in zastalo, fanta pa z lilijo, golobom in mladim biikom. Po dolgem govorjenju in prerekanju privedeta dve ženi končno dekle, ki stop' mladenič k nji in jo prvič poljubi. V južni Španiji pošiiijajo znamenite »tobačne delavke« svojemu izvoljencu čopič za puder. Če ga ima pri naslednji biko-borbi na klobuku, pomeni to, da mu dekle ugaja in kmalu potem si poiščeta priliko za še nežnejše darove. Andaluzijsko kmečko dekle pošlje možu, ki j*i je všeč, pogačo iz buč. Če jo ta poje, jc znamenje, da nima ničesar proti zaroki, če jo vrne, mor-ra poskusiti dekle svojo krulTuarično spretnost pač drugod Tudi v nekih delh Češkoslovaške igra pogača veliko vlogo. No ben mladi mož ne bi tu dvoril kaikJšnemu dekletu, če ga ni prej opogumila s tem, da mu je poslala pogačo z novcem. Če to pogačo sne, se je zvezal za vse življenje, kakor s prisego in če kdo izmed obeh potem drugemu zvestobo prelomi, ga hudo kaznujejo. Ponekod na Madžarskem imajo ženske pravico prisostvovati kazni verolom-nega ljubimca m saime označujejo del telesa, po katerem naj ga pretepejo. Najlažje se snubitev izvrši pač med Kabili. Mlado kabilsko dekle pokaže možu, ki je vngel oko nanjo, svoj pristanek za zaikon enostavno s tem, da stopi pred njegovo hišo in si odpne pas. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Raj ^ je primerilo min« preds. Macdonaldu na nie-*ovem zadnjem potovanju Ko je angleška vojna ladja »Soarborough« z Macdonaldoan im njegovo hčerjo plula ob kanadsk' obali, se je morala v višini Labradorja zaradi silmega viharja zateči v neflri zalivček. To tem bolj, ker je ob la-bradoreikih obalah polmo najnevarnejših čeri. Ladja jc bila zasidrana komaj pol ure, ko se ji je začela bližati lahka motorka, ka so se sihr valovi z njo kar poigravali. Vendar je dospela do boka »Scarborougha« in s tem v zavetje. Častniki im mornarji, ki so menili da more samo zelo krepak in spreten mož v takšnem vremenu voziti s talko majhno ladjico, so se silno začudi 1;, ko so videli, da je v njej ženska v kroju prostovoljnih bolnišikih sester. Po lestvici je splezala na krov im ne da bi angle.šfkega premiera n:ti pogledala, je zahtevala kapi-tam*. Ta je prišel, se mu precej gospodovalno predstavila kot miss Man,' Corne-liusova in mu velela, naj bi taikoj poslal ladijskega kirurga z njo, češ da iima nedaleč od tod nekega težko bolnega ribiča, ki ga je treba nujno operirati. Najbližji kirurg je v ostalem stotine kilometrov daleč, taiko da bi gotovo dospel prepozno. Taikoj so spustili barkaso, v katero so stopili sestra, kirurg im njegov asistent Štiri milje je b:lo do misiomske postaje, v kateri je ležal bolni ribič im kirurg je spoznal, da je brl res že skrajni čas. Hitro ga je dal prepeljati na vojno ladjo, kjer mu je na ladijski operačjski mizi odstrani vel ko zločesto oteklino. Uro pozneje so moža odpeljali že na kopno. Med tem pa je sestra Comeliuisova v oficirski mem-zi pripovedovala, kako je prišla do svoje odločitve in je v zadreg; sprejela čestitke vseh navzočih im tudi ministrskega predsed- i niika za svoj pogum. Tedem dni pozneje j® brzojavila ladijskemu kirurgu, da je operirani ribič že izven vsake nevarnosti Ko jc Macdonald zvedel za to brzojavko, ji je brezž:čno sporočil sledeče: »Duh im značaj Florence Nightingolove (iorvoboritel.ince Rdečega križa) še živi« Zakaj ima Kitajka tako majhne noge Postanek šeg- in običajev se t ljudski veri pogosto temeljuje legendarno, zlasti če ni prave zgodovinske opore. Tako se naslanja tudi znani kitajski običaj, da si ženske zmanjšujejo in krčijo noge, na lisičji mitos, ki je na Kitajskem taiko razširjen.. Lisica predstavlja kot prebivalka v votlinah in jamah princip teme. Ljudje so lahko obsedeni od lisičjega demona in lisice se lahko spremene v človeka. — Na to vero se naslanja bajka, da je bila ena izmed žena cesarja Cau iz dinastije šang, lisica, ki je očarala cesarja s svojo lepoto, potem ko se je bila izpremenila v žensko. Ker pa lisica ne more hkrati iz-premeniti svojih šap, je lisičja ženska Tat-kie o vila svoje drobne noge s svilenim ovojem, da jih je skrila. Ker je bilo to nekaj povsem novega, so ostale cesarjeve žene menile, da daje cesar zaradi te nove mode prednost tej ženi. Zaradi tega so si še one začele stiskati in manjšati noge, dasi jih je močno bolelo. Mimo tega so primoraJe tudi svoje hčere in druge ženske, da so ravnale po njih zgledu. Ko je cesar umrl, je bila ta šega že tako razširjena, da je niso mogli več odpraviti Poštni urad na kolesih Snubitveni običaji Sraotka, ovca, kamenčki, čopič za puder, pogača iz buč in pogača z novcem V'sa!ko ljudstvo ima srvoje zasnimvve »bifeje v zadevah ljubezni im snubitve. Na Holandskem se smib tev izvrši na zelo diskreten načim. Motšilci po trik a na vr&ta svoje izrvoljemike, budi če ga ta ne pozna, in pro-ognju za svojo smotfko. Dekle si sedaj laMco misli, da je fant vanjo zaljubljen, njeni starši pa dobe priliko, da se malo informirajo o mladeniču. Igra se ponovi v drugič im če fant družini ugaja, ga tretjič pozovejo, naj stopi bar v hišo. Ko je tam poflcadil svojo sanofiko, se pojavi dekle z drugo, ki mu jo saima prižge. Sedaj zaprosi enubač lahko za njemo roko. V nekaterih ita^jansdrih krajih se zakon uvede z neikalkšno skrrvailmo igro. V Vacriiju se podado n. pr. vsi sorodniki že- nina na dan poroike proti hiši neveste in povsod vprašujejo, da-P ni nihče videl izgubljene ovce. Povsod jim to vprašanje zanikajo im fcaiko tod i pred zaprto hišo, v kateri nevesta stamuje. Ženimova stranka pa prične tu razsajati, češ da bodo vrata podrli, če jim ne povedo resnice, kajti zvedeli so, da je •'zgubljena ovčica baš tu notri. Z olken ženinu im njegovimi živahno ugovarjajo, dokler si ženim ne poišče končno lestve, se splazi po njej skozi okno v hišo in odpre duri od znotraj. Vsa njegova družba plane tedaj krče v h šo im prične iskati ovčico. Ko jo ženim končno najde, jo zgrabi za roko im odvede v kuhinjo, kjer že čaika obložena miza, potem ko so še zaplesali starodaven ples s pogačami. V Parizu so pred dnevi otvorili razstavo avtomobilov. Med njene posebnosti spada tudi to, da ima razstava svoj posebni poštni urad v avtomobilskem vozu 2z Londona v Melbourne Ameriška letalca T u r n e r in Pangborn »e bosta tudi udeležila velikih zračnih ifcekem m progi London—Avstralija, Id se prično 20. t. m. Poleg letalcev stoji radio- teiegrafist N i c h o I s Ne, ne bo vojne ••. Okanimo se vendar praznih čenč ▼ teh tožnlh dneh S Ljubljana, 13. oktoim Poleg iskrenega, globoko d oživljenega žalovanja, ki je prevzelo ves narod ob dejstvu kraljeve smrti, je še neko drugo čuvstvo vstalo v srcih preprostejših in malodušnih ljudi: strah pred posledicami zločina v Marseilleu, ki jih nihče ni mogel pretehtati in preračunati, a ki so v slepih slutnjah zavzemale zmerom hujše dimenzije. Strah ima velike oči, pravijo, a še vse večje oči ima paničen strah, ki se ob veliki nacionalni nesreči, kakršna je z umorom velikega kralja zadela Jugoslavijo, nujno poloti množic. Iz tega strahu se je porodila kopa majhnih, smešnih, a senzacionalnih čenč, ki so si jih ljudje pričeli šepetati med seboj in M se na tihem vzdržujejo, čeprav jih je že zdavnaj demantiral sam tok stvari. Prvo, česar se je spomnil slepi ljudski nagon, je bilo: vojna! Vojne se zmerom ženske bolj bojijo kakor možje, ki so po nji najbolj neposredno prizadeti, in tako so tudi glas o tej vojni, ki da bo izbruhnila vsak čas, razširile pred vsem ženske. Povsem točno so dognale im izračunale: jutri ali najkasneje pojutrišnjem bo razglašena splošna mobilizacija, vsi kta£ki od 1915 pa do sive starosti bodo klicani pod orožje. Vsa ljubljanska gar-nizija je že odšla na fronto. Vsa vojska kar je je stacionirane v Ljubljani, je imela danes ponoči zibor na športnem igrišču Ilirije in je tiho zapustila Ljubljano. Vse oficirske gospe v Ljubljani jočejo, ker so morali njihovi možje tako iznenada na bojne poljane — le kar vprašajte £h! Ko je prišel napovedani »jutri« in »pojutrišnjem« in ni bilo mobilizacije in so častniki kakor zmerom prišli kosit domov, je pesniški duh ljudske govorice hitro iznašel novo verzijo: Ne, dokler umorjeni kralj še ni pokopan, ne bo vojne, po pogrebu se pa precej udarimo. Nekateri boljši optimisti pa odlašajo vojno na poznejši čas: na takrat, ko bo kralj Peter IL kronan. Beležimo te izmišljotine, ki rasejo v preplašenih, malodušnih glavah in se razpredajo okrog preprostih src kakor nerodna, neprijetna pajčevina, in prosimo vse trezne in razumne ljudi, naj vsakomur povedo resnico, kakršna je: da vojme ne bo in je ne sme biti, da mora biti močan narod sposoben tudi mirno prenesti nesrečo, kakršna je umor njegovega kralja, in da vse takšno brezglavo govoričenje zanaša v narod samo ner-voznost in nemir. Materialne, otipljive škode raznašanje teh alarmantnih vesti doslej sicer še ni prizadejalo. Mnogo čez mero skrbnih gospodinj v Ljubljani pa je že na prvi glas o marseilleskem atentatu in v prvi paniki pohitelo v trgovino, da si nabavijo nekaterih dobrot v čim večjih količinah: vrečo najfinejše bele moke, kave najboljše vrste, sladkorja in drugih takšnih reči. Vojna bo, so si zaupno šepetale med seboj, pa se mora človek malo založiti. No, upamo, da te preskrbne žene ne bodo razočarane ne od ene ne od druge strani: vojne, ki se je boje, ne bo, vreča moke, kup kave in sladkorja pa v hiši tudi v mirnem času pride prav. Iz akvaristove torbe O razstavtjen& akvarijih jn drugo Mnoge obiskovalce ljubljanskega muee-ja, ki so si pretekli dve leti ogledovali rasne zgodovinske spomenike na hodnidcu prvega nadstropja, so prijetno i®nenaidiii trije zarasli, z ribami, polži, hrošči im pup-Ici obljudeni akvariji. Od teh akvarijev »la bila dva večja lasrt kluba akvaristov v Ljubljani, tretji pa last muzeja. Odbor kluba akvaristov je svoječasno popolnoma pravilno sklepal, da je treba s klmbovimi akvariji širiti smisel za vodožitje, m res ne vzbuja nobena stvar tolike želje po posnemanju, kakor lepo zarasel kn pestro cb-Ijudem akvarij. Zaradi tega jfth je po sporazumu z vedno ljubeznivo muzejsko upravo razstavil na javnem mestu. Po letošnji hfjsenskri razstavi na velesejmu pa odbor khitaa ni vrnil akvarijev muzeju, ker je, bržkone, našel drug kotiček, kjer bodo jsivnesti dostopni. V muzeju je sedaj samo en akvarij, n* katerega opozarjam zlasti zaradi tega, kar ao se v njem valisnerije krasno razvile. Široki. svedrasti h gladini stremeči dolgi li-sfti teh ljubljenk nafiiih aikvarijev lahko vsakogar prepričajo, da je za bujno rast večme rodnih rasrtftn zemlja neobhodna. Poleg vwlisnerij je vsajena tudi braziljan-kabom.be in naš rogaitec, ki je na prvi pogled podoben rmanou, samo da so mu t«nki. iglasti rogovilasto se deleči listi trdi Podoba je, da ima rogetec lastnost, pritegniti nas« vse drobce zemlje, ki plavajo v vocTi, kajti v akvariju, kjer sem goji?! črnklje in polzače, sem moral često očistiti vejice, kjer so se nabirali celi klobčiči blajta, dočisn je bila plast blala na ostalih rasffimah enakomerna im neznatna. Prebivalci akvarija »o pa ameriški svetlikavci (Enpomotis gSbbosus), klen, ki mu je zakrivljena hrbtenica, Erjavčeva belica, t ravno, zelenokovaaasto črto nad po9>o6nico in z velikimi očesa, zdenorumeni lenj (Slajn) t rdečimi očesi in z brlkicaimi na ustnih kotičkih. Ker smo ravno govorili o permanentno razstavljenih akvarijih, je želeti, da bi se kmalu uresničila želja ljubiteljev vodoŽFtja in naše mladine s tem, da bi zrasel v tivolskem parku Ob promenadi, ki vodi k tivolskem gradu, pivoijon vodožitja. Stroški bd ne biJi veliki, investiran denar bi se pa vrnil in obrestoval potom zmerne vstopnine. Tozadevno ma je objasnil dr. Muiler iz Trsta* ki je ^pravnik zgradbe z morskimi akvariji, da je zavod vedno aktiven, to pa zaradi nizke vstopnine (1 lira), ki jo pogreša lažje tudi vsak šolar in celo delavec. Najširšim, a budi najsiiomašnejšim plastem Ljudstva je torej z nizko vstopnino vstop omogočen, zato se vloženi denar naglo amortizira, poleg tega pa ostane ie vedno dovolj za tekoče izdatke m postrežbo. Če bi znašala vstopnina bodočega ljubljanskega paviljona samo dinar, bi bilo redno dovolj Obiskovalcev, poicg tega bi pa rasla privlačnost najlepšega parka Jugoslavije. Da bi tvoril tak paviljon živo spričevalo o kulturni višini slovenskega naroda ki da bi prosvečaval cumladino in preprosto ljudstvo, o tem pač ni dvoma; mestna uprav«, ki bi oživotvorSa to zamisel, pa bi bila lahko ponosna in žela bi priznanje vseh Slovencev. Slednjič Se nefloaj o ribicah. Ze svoječas-no sem jo omenil, lepo ribico v rjavi halji s omkasfrfcni marogami, kri je okrašena s čipkami v obliki črnopilkastih plavuti. Pohra je ta nežna talna ribica, ki Skrbno pobira hrano po dnu akvarija. Pohro, ki sem jo lani vlovil v Radnji pri Brezovici, je dr. Karaman določil kot Barbus meri-dionalis petenyi, ugotovil jo je pa po vsej Jugoslaviji, razen Slovenije. Dr. A. Mun-da jo je pa ugotovi v Blejskem jezeru in v srednjem savskem toku. Osebno sem jo našel v mnogih potokih ljubljanske kotline s prodastim dnom. — Ker sem opazil, da se tu m tam zamenja pohna z mreno, naj omenim, da je mrena redno svetlejša kakor pohra. dasi sta sri v mladosti po obliki zalo podObiri. Zanesljivo ju razpoznamo tudi na repni plavuti, ki je pri mreni globoko zarezana, pri pohri je pa zareraa plitkej-ša, vogelj pa oster. Tudi hrbtna pdarvut mrene je malo zarezana, pri pohri pa ravna. Često »e mrene zamenjajo z gkubočiki, vsaj po barvi. Nu — če natančno pogledamo na ustnice, vid;imo pri globoSku po eno daljšo tipalko na usfcrtih kotičkih, mrena in tudi pohra iste velikosti imata pa na vsaki strani po dve razmeroma krni tki tipalki. O. S. Lep Petrov blagor Jeserta 3Vi m dolga is 201 kg teiba. Veliko Gradište, la oktobra. Da je Ehinav v svojem dolnjem toka, to ee pravi, med Smederevim in Železnimi vrati, zelo ribovit, je splošno znano in v listih niso redka poročila o bogatih lovih, ki ee morejo ponašati z njimi podonavski ribiči. Sta pa prav posebno dve vrsti rib, ki ee jih najbolj raz vesele ribiči, če jim zaideta v mrežo v večji množini in zlasti še, če ee nahajajo med njimi kaki izredni velikani. Te dve vrsti eta som in jesetra (>mo-runa«), ki ee obe odlikujeta i izbornim mesom, kateremu je cena vedno precej visoka, a prav posbno pa še jesetra, ker ee njene ikre podelavajo v kavijar, ki po svoji izborni kakovosti prav nič ne zaostaja za znamenitim ruskim kavijarjem. In ravno včeraj eo imeli štirje tukajšnji ribiči srečo, da eo vjeli jesetro, kakor tolike že zdavnaj ne pomnijo ljudje. Ribiči eo lovili pri Adi v bliiini Velikega Gradišta. Bilo je že polnoči, pa ni bilo sreče. Mreža je bila večinama prazna, ali pa je bilo v njej le nekaj drobiža. Ko eo po več neuspelih poizkusih zopet vrgli mre- \ h, ao ngotm. da fe portaU lNunuluv te*- 1 ka. Ker je bila mreža stara m eo ee bali, da bi ee ne raztrgala, eo jo z največjo previdnostjo vlekli k bregu, ki prav tamkaj ni visok in ee zelo položno spušča v vodo. Tako so erecno potegnili mrežo na plitvino in v mreži se je premetavala ogromna jesetra-Da bi jim ne pobegnila, eo ee vsi štirje vrgli nanjo, pa je niso mogli premagaiti. Morali so jo ubiti e kamnom, da eo jo nato mogli privleči do čolna in jo spraviti vanj. Na bregu eo jo potem naložili na voz in jo pripeljali na ribji trg v Velikem Gradištu. Ker je ob eobotah v Velikem Gradištu tržni dan, so ribo kmalu prodali in eo imeli z njo zaslužek, da ee jim je trud v resnici izplačal. Jesetra je merila v dolžino polčetrti meter in je tehtala 201 kg- V ribi je bilo nič manj ko 20 kg iker, torej toliko kavijarja. Ribiči eo prodali ribo za 4000 Din in je tako ta lov vrgel vsakemu po 1000 Din. Sv. Peter je pač zasložil, da mu prižgejo in ne vsi ekupaj ene in morda tiste tanke po pol dinarja, temveč vsak svojo in debelo. pravo »elavsko« sveče' Pariško mesto ima pritožno knjigo Če obiskovalec v francoski prestolnici misli, da so ga kako ociganili ali grdo z njim ravnali, lahko zadnje čase zahteva »pritožno knjigo« kakor v kakem hotelu, in ima precej upravičeno upanje, da bodo vzrok njegove nevolje odstranili. Ta pariška pritožna knjiga je novo ustanovljena organizacija »Saisons de Pariš«. Ustanovili so jo hotelirji, trgovci in številne druge osebe. Njen namen je, da postane Pariz iznova mednarodno središče elegance, zabave in duševnega življenja, kakor je bil prej. »Saisons de Pariš« hoče odpraviti in onemogočiti vsak nedostatek, ki tujca lahko pripravi v nevoljo, pa naj bo potem neupravičen hotelski račun ali nepošten natakar, vsiljiv tujski vodnik ali nevljuden tramvajski ali avtobusni sprevodnik, goljufiv trgovec, obrtnik ali kdorkoli Poizkusni zakon Zanimiv običaj baranjskih Sokcer. Osijek, y oktobru. Meeee oktober }e pač najznamenitejši mesec v letu za mlade Šokce in Šokice v baranjekem kotu med Dravo in Dunavom. Prišla je jesen in z njo ženitovanja. Pri Šok-cih ee namreč vrše poroke skoraj izključno le v jeeeni, in sicer ob torkih, ki ee smatra za najsrečnejši dan v tednj. Kdor ei hoče natančneje ogledati njihove starodavne že-nitovanjeke običaje, ima eedaj najlepšo priliko za to. Onstran Drave, v Dardi, središču baranjskih Šokcev, 6e bodo vee tja do zime vsak torek vršile poroke z vsem sijajem starih sporočil. Seveda, lepo po vrsti, kakor eo neveste opravile svojo žesterote-deneko — preizkušnjo. Šokci eo po svojih davnih dedih podedovali trdno vero. da pri zakonu ne gre kupovati mačka v vreči. Zato ee etarši. ko jim mladina do rase do ženitve odnosno možitve, lepo domenijo med seboj in bodoča neveeta gre k svojemu bodočemu ženinu na šasttedensiko poizkušnjo. Ženin in nevesta živita teh šest tednov, »kakor da bi v zakonu že bila«, in nevesta opravlja v hiši vsa dela, ki naj bi jih opravljala po poroki. Ce ee poizkusnja dobro izteče za oba, se potem mlada poročita, če pa on ne ugaja njej, ali ne ona njemu, pa ee dekle vrne domov, odkoder jo ie iste jeeeni, ali pa vsaj prihodnje pošljejo na novo poizkušnjo. Brez take šeeterotedeneke poizkušnje ni poroke. Toda je med beranjskimi Sokri tudi še drog pred poročni običaj, ki ga oni sami imenujejo »ljubezen na upanje« — pri nas bi rekli: »na kredo« — dočim zgoraj opisanega smatrajo za »ljubezen na poizkušnjo«. »Ljubezen na upanje« je v navadi pri parčkih, ki ee zaradi kake zapreke ne morejo poročiti, zlasti pa, če je »nevesta« še nedo-letna. V takem primerj dekletce pobegne, seveda e tihim pristankom obojestranskih staršev, k evojema izvoljencu in živi v njegovi hiši vee dotlej, da dopolni 16. leto s*vo-je etarosti in se mlada moreta poročiti. Toda se tudi čae, ki ga je nedoletno dekletce preživelo pri svojem izvoljencu, smatra za »poizkusno dobo« in imata potem, ko je poroka mogoča, oba pravico, da ee odločita za poroko, ali pa tudi ne. Ako ne, hodi dekle potem pač, kakor vee ostale, toliko časa na šesterotedeneko poizkušnjo, dokler se ne omoži. Takih dvojic z »ljubeznijo na upanje« je zelo veliko in jih je bilo n. pr. lani samo v vasi Duboševici 65. Ker oblast smatra to »ljubezen na upanje« za konku-binat, ki je kazniv, jih je vseh 65 kaznovala z zaporno kazen in globo in jim zauka-zala, da ee morajo poročiti ali pa raz i ti. Naposled pa je med Šokci tudi precej moških, ki ostajajo eamci. Preživeli eo vee evoje življenje, odkar eo odrasli, v »ljibez-ni na poizkušnjo.« Poizkušali eo in poizkušali, pa nič izbrali m 6o naposled v teh poizkusih ostareli, da jim eploh ni več do zakonskega življenja. Otroci, ki ee rode iz te »ljubezni na poizkušnjo«, ne delajo ovir svojim nezakon- skim materam, ki ci z novimi »poizfcuinja- mi« iščejo ženinov. Dobivajo materin priimek in ostajajo na materinem doma, če jih očim ne posinovi. V ostalem pa Šokci smatrajo otroški blagoslov za veliko nadlego. Skoro tretjina zakonov ostaja brez otrok in več ko enega otroka najdete redkokje pri drugače še tako zdravih in krepkih zakoncih. »Bela kuga«, preprečevanje oploditve in odpravljanje ploda. 6e je silno razpasla med Šokicami. In igra tu menda poleg ženskih mušic precejšnjo ulogo tudi želja, da bi ee imetje ne razkosalo. Za zaključek naj še navedem, d« pri Šokcih žaina barva ni črna. temveč čisto bela. V tej čistj belini, ki ne sme biti pomešana z nobeno drjgo barvo, žalujejo za pokojniki vse leto. Žalujejo pa tudi, če kdo iz družine odpotuje. Žalovanje v tem primeru pa trnja samo do njegove povrnitve. Taki so običaji naših šokcev onstran Drave. In eedaj emo v oktobru, po trgatvi, pa je »ljubezen na poizkišnjo« vzcvetela vsevprek po vsej Baranji. Tamle v novembru pa bodo »buklijaši« velevali k porokam. Ali pa tudi ne. Vsaj ne vsepovsod. Pač kakor pokaže »poizkušnja«. Množina in dobrota letošnjega vinskega pridelka Jugoslaviji* Trgatev je v dravski banovini končana in mošt po večini že izgotovljen. O pričakovanem letošnjem vinskem pridelku se je doslej mnogo pisalo in obravnavalo po raznih strokovnih in nestrokovnih listih in Cesto prav enostransko. Mnogi so v svojih poročilih pretiravali glede množine, drugi pa so spet podcenjevali pridelek glede dobrote. tako da čitatelji niso mogli dobiti prave sliki o letošnjem grozdnem in mošt-nem stanju. Druga polovica avgusta in prva. polovica septembra sta sicer dobre nade na množino in količino občutno potlačili, toda vendar ne tako, kakor so črnogledi bodisi zaradi nepoznanja razmer v drugih vinogradniških krajih, bodisi iz Spekulativnega stališča, listom poročali. Res so imeli v nekaterih krajih na Dolenjskem in tudi na štajerskem, zlasti koder je toča potolkla, mnogo Slabšo trgatev od lanske ter so morali zavoljo splošnega gnitja grozdja tudi predčasno še nedozorelo grozdje potrgati. Toda k sreči to zlo ni imelo prevelikih dimenzij. Po večini pa so v času od 13. do 20. septembra le izpodbirali nagnilo grozdje in potrgali samo že bolj dozorelo zgodnje grozdje, na primer portugalko, žlahtnino, zgodnji burgundec, med tem ko so še nedozorelo grozdje, kakor rizling, traminec, žametasto črnino, pustili na trti v nadaljnje dozorevanje in boijšanje. Posrečilo se je to popolnoma, kajti od 20. septembra naprej a) nastopili zelo lepi, solnčni, prav vroči dnevi do vštetega 5. t. m., da je vse na trti še ostalo grozdje popolnoma izzo. relo in tako znatno izboljšalo ves pridelek. Med tem ko so mošti iz grozdja, na_ trganega med 12. in 20. septembrom, vsebovali 12, 13 do kvečjemu 18 odstotkov sladkorja, so vsebovali mošti, nabrani ob koncu septembra in prve dni oktobra 20, 22 do 24 odstotkov, deloma celo še 25 odstotkov sladkorja. Grozdje sicer ni pridobilo v tej dobi vsak dan po 1 odstotek, ka. kor so nekateri trdili, pač pa vsake 3 do 4 dni po 1 odstotek, kar je vsekakor dosti. Mošti s tako vsebino sladkorja bodo dali močna, zdrava, polna in bolj aromatična vina z 12 do 15 odstotkov alkohola, med tem ko bodo imela vina iz prej trganega grozdja pod 10 odstotkov alkohola, to je v večini le 7.5 do 9 odstotkov. Gnilo grozdje pa ne da baš najslabše vino, ako je dozorelo, samo ga je treba primerno pripraviti, to je pravilno kletarsko postopati z njim že v moštnem stanju; tako dobimo celo prav dobro vino, še boljše kakor iz zdravega, nedozorelega grozdja, in to po naravnem potu brez dodajanja sladkorja. V žlahtno gnilih jagodah se namreč hitreje razvija sladkorni in kislinski proces, tako da se sladkor hitreje pomnožuje in kislina hitreje zmanjšuje kakor v zdravem, še nedozorelem grozdju. Zoprno postane pa vino, čs izvira od smrdljivo gnilega grozdja, s katerim se poleg tega ob moštenju ni pravilno ravnalo. S pozneje (oktobra) napravljenim moštom se bo z uspehom lahko izboljšal in po. jačil prejšnji mošt, tako da bo tudi prej napravljeni mošt dobil mrojo potrebno polnost in veljavo in boljšo ceno. žal je mošta iz pozno branega grozdja mnogo premalo, da bi se moglo izvršiti povsod uspešno tozadevno izboljšanje. Zadnje dobljeni mošt se tudi laže in draže proda. Zato ae bo marsikateremu vinogradniku bolje izplačala prodaja vsakega pridelka zase. Nadaljnja dobrota in prednost letošnjega mošta, odnosno vina, pred lanskim obstoji v tem, da vsebuje letošnji pridelek mnogo manj kisline kakor lanski. Tudi se bo odvišna kislina iz letošnjih vin hitreje izločila in bodo postala vina prej godna za splošni konzum kakon lanska, ki glede na preobilno kislino nekatera še zdaj niso povšem ubrana. Kupčija z novimi mošti, odnosno z novimi vini je še precej mlačna, ker je kupna orientacija še nejasna. Začasno segajo bolj po cenenih moštih in vinih iz naših južnih banovin. Največja zapreka večjemu vinskemu prometu pa je skrajno pomanjkanje gotovine. Ako se v tem oziru v doglednem času kaj ne izpremeni na bolje, bo tudi letos ponudba nadkriljevala povpraševanje in pritiskala na cene vina v škodo celotnega domačega vinogradništva. Enake vinskotrgovinske razmere kakor v dravski banovini, odnosno v vsej naši državi, vladajo tudi v drugih vinskih državah, razen v Švici, ki ima rekordno letino in začasno ne potrebuje inozemskih vin, ki jih drugač« v veliki množini uvaža. Rajši ostane pošten Pravosodno ministrstvo Združenih držav je prejelo prošnjo nekega bivšega kaznen-ca, ki je bil nedavno izpuščen iz Sing-Sin-ga (znane jetnišnice), kjer je bil odsedel večletno kazen. »Zunaj na svobodi,« je napisal poročilo, »je premalo dela in preveč izkušnjav. Jaz pa ostanem rajši pošten. Zaradi tega prosim, da se mi dovoli, da se vrnem nazaj v ječo, ne da bi bil zagrešil nov zločin.« Papeški kočijaž Rinaldo Jacchini, papeški kočijaž, se je zdaj umaknil v pokoj, ko je služil celih 70 let. Tudi njegov oče je bil kočijaž, in sicer pri kardinalu državnem tajniku Antonelli-ju pod papežem Pijem IX. Rinaldo je 16 let star stopil v službo pri papežu in je vozil Pija IX., Leona Xm., Pija X., Benedikta XV. in Pija XI. Od vseh je prejel priznanja in darila. Zdaj. je 90 let star in želi prost vseh skrbi, ki jih nalaga njegova služba, uživati še svojo mladost. Poročil je neko mlado siroto, ki bi ji lahko bil praded. Ima pa namen učakati 110 let. ;eseda 1 Din davek 2 Din «a Slfro ali dajanje na 'lova S Din. Najmanjfc ene»ek n Din. Sobico 8 paepbnam vbodo-m. oddam ta 100 Dio. Pojasnila daj« Lipor«, Ret-er šter. ;J,'II-30907-33 iespda i Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na Mova S Oin. Najmanjb eneseK 17 Din Ot)afc) 15 r*n Tuja Jezikov (nemški, fm.iKvoeJd, angleški, italijaji&ki) se Dauiite brezhibno v 4—6 mesecih, stenografije v 2 mesecih potom do-fvfcore.nia. Me-se£no 30 Din. Proepefcti, poekuene lekcij« brezplačno. — Dopisna Sola tujih jezikov »Perfekt«, pošt. pret. 557, Beograd. J48-4 beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na =iova 3 Dir.. Najmanjši mecftf H Din Dobičkanosno, popolnoma v«n»o naloiite* ka.pk»:®, tadi hranilnih knjižic va® &o>lidoo in re»bio oskrbi konceeijom^n« k«-m-e-rcijelTi« pisarn« Lojze Zaje L.k>bije.i>a. Gled-afiSka nI. 7, telefon 38-58 30K1S-1« BesER T* Ul WJ£ deseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na Mova 5 Din. Na.imantas znesek 1? Dtn Vabimo Vas k ne-kapu v Dejoeoejfr oto-iaiilnioi A. Preeker. Sv. P-ftW» ee«« 14- 138 Velika dobave zmožna predilnica sprejme za Ljubljano in okolico dobro vpeljanega zastopnika < za prejo. Obširne ponudbe pod 4488 na ogl. odd. Jutra če mrliči ne bi tolikokrat vstajali i z grobov —« »Si oženjen? Imaš otroke?« »Sinčka in hčertko — Dve zvezdici — Dva cveta na breskovi vejici v ranem spomladanskem jutru —« »Tudi jaz sem omožena — Ostala sva z njim — z možem — brez poro« da--Ali ljubiš ženo —?« »Ljubim!« »Tako — vsaj toliko — kot si mene nekoč —?« »Še bolj — Veliko bolj —« »Trdo govoriš —!« »Resnico, gospa Manica —« »In si vseeno prišel ki me posekal?« »Zgodilo se je, glej — tako — tako — mimogrede —« »Da mi rečeš — kaj ne — da si ni* mava povedati ničesar več —« »Ne, gospa Manica! Ne tega! Tem* več edino to, da si nlmava dati niče« sar več — ker —« »Ker?« »— sva vse najlepše in najdražje, kontesa Olga, kar sva nekoč imenova« la svojo — najino — last, razdelila drugim in ni za naju ostalo nič več —« »Tako je! Da! Tako je!* * Onkraj zamreženih oken je v oblač« ni noči tulil in zavijal jesenski veter kakor na prekratko verigo priklenjen pe, kadar mu v hiši umira gospodar. V sobi se je na dvanajstih železnih posteljah v znoju premetavalo dva« najst obsojencev v nemirnem snu. Čl o« vek na moji levici — menda tolovaj Mataj — je škripal z zobmi, krčil pe» sti in za slate denarje nevidni žrtvi prešal dušo iz telesa. Kaznjenec štev. 1440 je posegel nekam v temo — pod zglavje ali v suknjič — mi stisnil v dlan pretihotapljeno cigareto, potegnil odejo čez glavo in ukresal gobo. »Obhodnica je minila,« je dejal. »Prižgiva!« Na osebni tablici, pribiti nad leži« ščem jetnika št. 1440 je pisalo, da je grešnik obsojen na dosmrtno ječo, ker je ubil svojo jeno v prepiru, iz trte izvitem-- J. Milčinski; Mary med kurjači Ob zaetajem viharju se je kurjaču Bar-bi vsula žerjavica po nogah in mu sežgala čevlje, kožo in meso. Ker sem bil ravno brez dela, so me porinili sna njegovo mesto, češ, da bom nekaj dni že vzdržal. Dali so mi lopato, v kotu da je premog, tam da ima peč vrata in naj kar mečem; kadar bo dosti gorelo, da mi bodo že povedali. Pa niti ni tako hudo, kakor sem .si bil mislil. Naša kurilnica je pravo okrevališče proti oni na »Bizcargi Mendi«. Imamo dober prepih in toliko svetlo, da lahko razločiš obraze, tudi če so »štedilniki« zaprti. In kurjači so vsi posrečeni fantje, da se ne prepiramo —- od sile je nerodno, koder se v kurilnici obmetavajo s premogom. Isti dan, ko se^ - _ . —..jciiih stopnicah prvič spodtikal proti kotlom, je kapitan pripeljal na krov romantično navdahnjeno družbo, tri ženske in par moških. Nemara so hoteli spoznati mornarsko življenje, kakor so ga videli v filmu. Napravili so jim nekaj prostora in razobesili viseče postelje. Menda se bodo samo do prvega pristanišča peliali z nami. Drugega dne dopoldne je prvi častnik pripeljal doli k nam eno od tistih žensk. Roke ji je ovil s predivom, da je ni peklo, ko se je oprijemala za držaje. Strašno vroče ji je moralo biti. taki nežni mladi žensld, a ona se je samo smejala, kot da sedi v kinu in gleda dobro komedijo. Ta je bila gotovo najbolj roman- tična od vseh onih zgoraj. Zelo mlada je še bila, kakor otrok je hotela vse vedeti, vse jo je zanimalo in samo veselje je je bilo. Smeh je v kurilnici redka stvar in ženski smeh še celo. Tako nam je dobro del, da najmanj pol ure potem, ko je že odšla, ni nihče zaklel. Zvečer, ko smo delali drugo partijo, je prišla spet in kar sama. To pot je imela na sebi prvega častnika vrhnjo obleko, katero je bil oblekel, da ne one-cedi svoje lepe uniforme, kadar je prišel sitnosti prodajat v strojnico. In ta ženska je pritelovadila sama po stopnicah navzdol k nam, kakor bi bila rojena v kurilnici. Kratkomalo je sedla na kup premoga, poiskala v žepu škatlo finih cigaret in nam jih razdelila Ko smo si vsak svojo prižgali na žerjavici, ki jo je eden prinesel na lopati iz peči, pa nas je po vrsti pogledala in vprašala: »Kako gre, dečki?« Na mah smo se vsi zarezali, kakor bi nam povedala mastno smešnico. Dobra beseda je za uboge pare pri kotlih več vredna od cigarete^ Potem pa je Tomažu, najbolj robatemu in nerodnemu vzela lopato iz rok in poskusila sama nakladati. Lepate je držala napak in seveda niti zrn ca premega ni spravila do ognja. Mi smo se okoli nje kar vili od smeha. To se je gotovo spomnila, samo da nas spravi dobro voljo — dobro je vedela, kaj nam dobro stori. Nazadnje jo je vročina le premagala. Ko se je že sklonila, da se splazi skozi ona majhna razbeljena vratca na zrak, se je Tomaž ojunačil in zavpil za njo: »Na svidenje in hvala lepa, gospodična!« Ona pa se je zasmejala nazaj: »Recite mi kar Mary! Adi jo kameradi!« Tako je Marv hodila k nam skozi štiri dni. Vedno nam je prinesla kaj s seboj, bonbone, sadje, cigarete in vedno smo se na vsa usta smejali, ko ji nismo vedeli kaj reči. Sicer pa nismo nikdar govorili o njej; vsakemu je bilo nerodno začeti. Le kleli smo manj in zaradi hrane se ni nihče puntal ta čas. Peti dan ni več prišla. Ko smo ob dvanajstih prišli na krov, vseh romantično navdahnjenih mladih ljudi ni bilo več. Odšli so in Mary z njimi, medtem ko smo bili mi doli pri kotlih. Prvi častnik nas je že čakal in rekel z nekakim drobnim smehljajem: »Gospodična Mary vas vse štiri pozdravlja. Tole je pustila za vas.« Bile so štiri škatlice enih njenih finih cigaret. Barba še vedn« les z ežgas« nego v svejem brlegu in spedaj v kurilnici smo spet po starem zakrknjeni Le včasi se eden ali drugi zasmeje in k« ga vprašam, kaj ga je popadlo, se izkašija iz zadrege: »Na ono vražje dekle sem se spomnil, na Mary.« ^sOTBO* fimfelj** Uda* __. ..........' a ' ■ , ^ ,„. ,. __________________ Ponedeljek, 15. oktobra 1934 Slovo od Viteškega kralja v Franciji Najdragocenejši tovor, bi ga je hdajholi nosila vojna ladja: krsto s truplom Viteškega kralja Aleksandra dvigajo na rušilec „Dubrovnik" Južna Srbija objok&je svojega rei Skoplje, 1.1. oktobra. Žalost Južne Srbije zaradi tragične smrti kralja Aleksandra je neizmerna. Dasi so te vesti vso državo pogreznile v globoko žalost, ima iz mnogih vzrokov ta žalost v južnosrbskih krajih še bolj pekočo bolečino. Na južnosrbskih tleh je bil začetek velikega poslanstva pokojnega vladarja. Južna Srbija in njeni prebivalci so bili priča njegovega zmagovitega pohoda v balkanskih vojnah, bili so priče najstrašnejših časov po lepi zori pribor j ene svobode na poti na krvava bojtišča in naposled v tujino, ko so za umikajočo se vojsko, ki jo je vodil regent Aleksander, gorele domače vasi in ko se je vse naokrog zgrinjal oklep sovražnega uničevanja. Na domača, od sovražnih granat razorana tla, pa je spet stopila srbska vojska 1918, ko je njen poveljnik, regent Aleksander usmeril pot s ciljem »naprej v slavo ali v smrt!« Pot je vodila v slavo in ko je napoči mir v združeni, svobodni Jugoslaviji, se je vladar ponovno vrača! na torišče svojih zgodovinskih pohodov. Zadnjič je bil v Skoplju letos spomladi, ko so manifestirali bojevniki iz L 1914., da so ohranili za vso Jugoslavijo isto srčnost in isto zvestobo, s katero so pred dvajsetimi leti iz Skoplja odhajali na bojišča. Južni Srbiji pa je naš vladar tudi drugače vedno posvečal svojo največjo skrb ter se zanimal za vse njene goospdarske in kulturne zadeve. Skoplje je prvo vest o strašnem dogodku dobilo po radiu in je vso noč preživelo v največjem razburjenju in bridki žalosti, vmes pa tudi v mrzličnem iskanju utrinka kake nade. Zjutraj 10. t m. pa so bili tudi po Slkoplju razširjeni letaki in dospele so tudi prve izdaje prestolniških listov, ki so potrdile vso tragično resnco. Vrhovni vojaški poveljnik Aleksander in veseli Šuma-dinci Nekaj dni pred zgodovinskim 14. septembrom 1918, ko je bil začetek preboja solunske fronte, se je vrhovni vojaški poveljnik regent Aleksander v mali leseni kolibi na Bukoviku vso noč razgovarjal s svojimi generali o pripravah napada. Naslednji dan se je po postojankah in taboriščih rezerv že razširjala vest, da se pripravlja nekaj važnega in odločilnega. Na pobočju Bukovika so imeli svoje postojanke Šumadinci, ki so se že precej časa dolgočasili zaradi mučnega m;ru na fronti. Mučilo jih je bolj kakor kdaj poprej do-motožje in želeli so si, da bi se nekaj zgodilo, karkoli — samo ven iz tega neprestanega mirnega čakanja. Vest o odločilnem napadu jih je nenavadno poživela. V strelskih jarkih in taboriščih rezerv je zavladalo pravo veseli« Ko je regent Aleksander s svojim adju-tantom pregledoval postojanke, je naletel na starejšega moža, vojaka 3. poziva, ki je prepeval neko vojaško popevko, ko je korakal proti taboru svojega oddelka. Mož je častnika pozdravil, postavil se je" mirno, a videlo se je, da ni haš trdno na nogah. Tudi na vprašanja je odgovarjal precej nerodno. — Vidi se, da si se ga precej naleze!. Je dejal staremu vojniku regent Aleksander. — To pa to. od veselja sem se napil, ker se bomo naposled vendarle dvignili iz tega brezdelja in potolkli sovražnike, ki se nam že smejijo, ker toliko čas-u mirujemo. Bogu in vrhovnemu komandantu hvala, da je temu konec! — Ali so tako veseli tudi tvoji tovariši? — Seveda so, veselimo °e vsi, stari ln mladi. In povem ti, gospodme, da bi počastil vso četo, če bi imel kaj denarja. Regent je moža še povprašal od kod je doma, kako dolgo je že na fronti in kaj je z njegovo rodbfco. Mož mu je razložil, da ie doma ostala Slovo: Nf. VeL kraljica Marija in predsednik francoske republike Albert Lebrun odhajata z Dubrovnika", ki je takoj nato krenil iz marseUleskega pristanišča v domovino Zbor odličnikov okrog Nj. VeL kraljice Marije, ko so v Marseilleu prenesli krsto z mrtvim kraljem na „Bw brovnik". Na desni strani kraljice predsednik Lebrun, za njim na levi ministra Herriot in Bouisson samo žena in da sta na fronti z njim vred še dva sina. Eden pri topničarjih, drugi pa v isti četi. Vse to je pr povedoval z največjo prostodušnostjo veselega človeka. Regent ga je poslušal z vedno večjim veseljem ter mu naposled izročil večji bankovec. — Tu imaš, pa naj bo po tvojem. Le počasti četne tovariše, dokler je še čas, zakaj kmalu bo treba nastopiti z vsem pogumom, ki si ga. kakor vidim, že večkrat pokazal. — Najlepša ti hvaila gospodme, samo prosrn te, mi poveš, kdc si, da ti lah- Ni ga več Vrhnika Deseti oktober zvečer. Med osmo in deveto uro je bilo. Sedim v svoji sobi pri pisalni mizi. Sredi dela sem. Nenadno nekdo potrka in stopi ves bled in prepaden z velikim razprtimi očmi. Stojiva si nasproti, on s strašno novico na ustnih, jaz s tesnobno težko slutnjo... »Naš kralj... Kralja so inam ubili!« Obe roki dvignem nehote, pritiskajoč ju na srce ... »Kaj pravite ?... Ne ... ne!... Saj to vendar ni mogoče — ne sme biti mogoče!« — Moj glas je nenaraven, hri-pav, pretrgan. »Po radiu...,« se s težavo iztrga polovičen stavek pojasnila iz njegovih ust. »Radio...« Naslonim se na vrata, vse okrog mene se potaplja v meglo, vse v meni se zastre s temo, tako črno, kakor je le smrt... »Bog se usmili ...!« Vsi ljudie v hiši so zbrani okrog na- ko vrnem in te počastim kadar pridemo spet domov. Regent se je samo smehljal, adjutant pa je vprašal veselega moža: — Kaj res ne poznaš gospoda? Pomisli malo! Mož je krčevito stiskal bankovec v roki, nekaj časa razmišljal, potem pa s težavo spregovoril: — Zdi se mi, vedno bolj se mi zdi... — Da, da, mu je pomagal adjutant, pred vrhovnim poveljnikom stojiš. — Va-va-še Vi-vi-sočanstvo, je jecljal stari vojak in stal kakor ukopan, ko sta regent in pobočnik že odhajala nami ju. Ne vem. kdaj so prišli. Nenadno si gledamo v oči. ki so povsem prazne in vendar polne nezavestne groze, brezmejnega gorja, neizgovorjene žalosti. Roke se nam nehoteno oklenejo druga druge, enoten, vzkriku podoben, vzdih se izvije iz naših prsi: »Naš kralj... Aleksander — —!« »Čuti bi nas moral,« mi seže v misel. »Vstati bi moral, saj ga tako kličemo!« Tn potem se prične beganje po ulicah, po lokalih, kjer se čuje radio. Kukavica ljubljanske radijske postaje kuka neprestano. »Kaj se je zgodilo?« Pričenja se noč brez spanja, polna mrzličnega pričakovanja, polna kljub vse-še upajoče molitve ... Da, to noč smo znali SDet moliti. Molitev je bila vsak naš dih, vsaka še tako brezoblična, iztirjena misel. Vse je še vedno prosilo: »Bog ne daj, da bi bila resnica —!« * Enajsti oktober zjutraj. Hodim v svoji sobi od stene do stene, brez utrujenosti, brez čuta, da so minile že ure noči in trka jutro na zastrta okna. Predrami me zvon. Korak se mi ustavi. Mehanično dvignem zastor in vidim: jutro megleno — solzno, kakor da so se vse solze naših src, ki jih niso mogle preliti oči, nabrale na nebu, vpijoč po življenju Njegovem, ki nam je bil Oče nad Očeti, kateremu smo prepuščali tako brezskrbno vse delo za blaginjo naše domovine, za nas vse... S strehe nasprotne hiše udari vame senca... Obe roki se braneče iztegneta proti njej, vročične oči brez solz se za-pro: »Ne... ne___ne...!«-- Neizprosnost resnice ubije vse. Zaman so bile vse molitve, vse prošnje, vse upanje... Nič več se ne morejo misli oklepati rešilne bilke: »Saj se ni mogel roditi zločinec, ki bi streljal Nanj, ki mu je bila vsa globoka dobrota, tako vidno izražena na obrazu in v očeh polnih blagoslavljajočega miru človeštvu, polnih neuklonljive sile pozitivnega dela v blagor svojega naroda in domovine!« — Nič več ... Zalobne sence plapolajo po zraku, zagrinjajo naša srca, stiskajo jih, kakor z jekleno verigo, razbeljeno v ognju neizjokane žalosti___Zvonovi pojo svojo turobno pesem, vsako uro ... Po cestah je mrtvo, a kogar srečaš, mu je lice resno, vpadlo, bledo. Sem in tja čuješ beseae ... »Zakaj se je moralo zgoditi?!« »O, da bi mogel preprečiti to ...« »Ko bi mi bilo aano, dati življenje na-mestu Njega .. »Vso srečo ljubezni ta flvijeuja H darovala, ko bi le ne bfla resnica . .< Otroci govore s preplašenimi očmi med seboj: »Kralj > BMH , # Jc »Vojna bo--c »Ne, ne bo ae vojne! Kraij Aleksander ni hotel vojne. Vsi ga morajo ubogati, čeprav je adaj mrtev--!« Starčki s tresočimi se rokami s **htm glasom govore: »Ni ga več med nami, naSega kralja Težko je to!« V vseh dušah ln srdfa biva obupna žalost. Učitelji stoje nemi pred šolsko mladino. Ne morejo govoriti Jokaj e se jim trgajo besede: »Deca! Glejte — ob zadnjih trenutkih svojega življenja, On velikan nad velikani, ni mislil nase, domovina mu je bila v mislih — mi smo bili njegova skrb... Njegov zadnji dih je bdi poljub ljubezni na naša čela, da ne pozabimo njegove svete zapuščine: »Čuvajte Jugoslavijo!« Deca! Ponesite ta njegov poslednji poljub svojim srtaršem, povejte jim oporoko našega ljubljenega kralja, da se bodo vedno spominjali in lahko rekli: »Čuvamo jo, Jugoslavijo!« Srca vseh Jugoslovenov so polna bridkosti Njegovi Sokoli govore neprestano z Njim, ki jim je bil največji brat med brati: »Odšel si od nas, mi pa Te nosimo v svojih srcih, iz katerih Te ne more nihče nikoli iztrgati, kakor Te je nam iztrgala propala roka iz sredine življenja. Cuj nas, naš ljubljeni kralj, čuj nas, ko prisegamo zvestobe Tvojemu sinu, Nj. Vel. Petru IL — čuj nas! Tvoj duh je med nami, prepričani smo, da vidiš v srce vsakemu posebej, zdaj, ko si sam prešel v veliki mir in si dvignjen nad vsakdanjostjo našega življenja. Zato razločiš v nas tudi na glas ne izgovorjeno prisego, prisego na poslednji dih Tvojega življenja, ki nam je in ostane naj- »Čuvajte mi Jugoslaviju!« In zdaj, ko nam je vzeto Tvoje dragoceno življenje in si se vrnil k nam na valovih sinjega Jadrana v beli Zagreb in kraljevski Beograd, nem in veličasten v smrti, so naše duše polne Tvojega nesmrtnega duha, Tvoje ljubezni do domovine, ki si nam jo umirajoč zapustil kot največjo svetost našega življenja l V slavo Tvojega nesmrtnega spomina in slavo našega mladega kralja Petra IL se zaklinjamo: »Čuvali bomo Jugoslavijo!« N—a. Žalna seja pariškega občinskega sveta Paariz, 13. oktobra, p. Pariški občinski svet je imel snoči žalno sejo. na kateri se je predsednik pariške občine v daljšem govoru spominjal Nj. Vel. kralja Aleksandra. Občinski svet je s triminutnim molkom počastil 6pomin velikega vladarja Jugoslavije. Obenem ie bilo sklenjeno, da odpošlje pariška meetna občina na pogreb ioalja Aleksandra posebno deputacijo. Mednarodni kongres za letalstvo v Beogradu Washington, 13. oktobra w. Na zadnji seji kongresa mednarodne zveze za letala stvo je bil princ J uri j Bibascu ponovno izvoljen za predsednika. Prihodnji kongres t>t, j , , , , ..... , ■ zveze bo 1. 1935. v Beogradu. Znani nemški Mlado dekle z zasolzenum lici, zabre- | letalec \Volfram Gronau je bil imenov^ klimi, objokanim očmi govori: generalnem svetnika zve« Urejuje DaForia fiiutijea. izdaja ta fcanaoretf »Juirai AdoU ftibmkai. Za KaroOae usHarao d. d. kot uskarnarja Franc JezeršelL Za mamami ctel Je odgovoren Alojz Novak. Val t LJubljani