Predlogi o reformi telesne vzgoje. V imenu ankete poroča Ivan Bajželj. Slovenska Sokolska Zveza v Ljubljani je sklicala anketo za reformo telesne vzgoje, ki so se je udeležili strokovnjaki, šolniki in zdravniki ter sklenili sledeče smernice o telesni vzgoji v kraljestvu SHS. I. Splošna načela. Potreba telesne vzgoje je splošno priznana. Zato je tudi zahteva, da bodi deležen telesne vzgoje vsak v isti meri kakor dusevne vzgoje, popolnoma upravičena. Tudi zgodovina nas uči, da so Grki, Rimljani in drugi narodi uvidevali potrebo telesne vzgoje in da je njih kultura procvitala le do dobe, dokler je bila telesna vzgoja bitsveni del vzgoje sploh. V isti lneri, kakor so zamemarjali ti narodi svojo telesno vzgojo, je propadal tudi narod sam. V novejši zgodovini zasledujemo vedno in pri vseh kulturnih narodih vnete zagovornike telesne vzgoje. Bili sa to šolniki, zdravniki in izobraženci sploh, ki so se z vso vnemo zavzemali za telesno vzgojo ter ustvarjali posebne sestave telesnih vaj, ki so z njimi izkušali dvigniti in sisiematično urediti telesno vzgojo naroda, poudarjajoč pri tem narodnostni moment. Vsi ti propagatorji so si stavili kot nalogo telesne vzgoje ublažiti slab vpliv šole ria telesni razvoj učeče se mladine, utrditi in okrepiti narod, da bo kljuboval vsem velikim napoiom, narediti ga močnega in ga ohraniti pri zdravju, da bo v slučaju potrebe zmožen braniti tudi svojo domovino. Telesna vzgoja bodi torej podpora razvi jajočemu se telesu, da se to ne razvija enostransko. Vrhutega je telesna vzgoja v jako ozki zvezi z duševno vzgojo, tako da jo prva v mnogih ozirih izpopolnjuje. Zlasti blagodejno vpliva na razvitek značaja; prisvojimo si pa po tej poti tudi mnogotcre ousevne čednosti in vrline, kakor pogum, samozavest, odločnost, vztrajncst, prisotnost duha itd. ter se navadimo obvladati svoje telo. Tudi za žensko mladež je teiesna vzgoja nujno potrebna posebno pa z ozirom na materinstvo, ker le zdrava žena rodi zdrav rod. Kakor je država poklicana, da oskrbuje duševno vzgojo vsega naroda, z isto pravico smemo zahtevati, da skrbi tudi za ceiesno vzgojo. Naravno je, da se vrši telesna vzgoja vzporedno z duševno vzgo.o. zato soai telesna vzgoja v šolo, in sicer v vsako šolo.Ker patelesna vzgoja nizakijučena z šoloobvezno dobo in ker je ravno v tem šasu, t. j. od 15. leta dalje, telesni vzgoja najbolj potrebna, zato naj jo prepusti država v tej dobi telovadnim organizacijam. išlov. Sokolstvo z veliko vnemo goji telesno vzgojo in vabi v svoj krog vse sloje slovenskega naroda; potom svojih izoijiaževalnih odsekov pa širi tudi splošrn izobrazbo med narodom. Tako izkušd dvigniti narod telesno in duševno. S takiin delom izdatno podpira državo in ji odv/ema veliko breme. Umestno bi bilo, da država to organizacijo moralno in gmotr.o podpre. Naša telesna vzgoja ni na vrhuncu, treba ji je reiorme in po možnosti izednacenja v vsem kraljestvu. Kot glavno sreGstvo za telesno vzgojo velja še vedno telovadba. Ta naj se vrši po Tyrševem si-temu. Ta sestav je pri severnih Slovanili (Cehih in Rusih) že prebil preizkušnjo in _e popolnoma obnesel, zato ga smejno z mirno vestjo prevzeti. Izpopolnimo ga pa še vedno lahko z vsemi najlepšimi in na_ boljšimi telesnimi vajami. Prava telesna vzgoja pa se ne sme vršiti samo v zaprtih prostorih. Kadar dopuščajo vremenske razmere, mora mladina pod milo nebo, tu naj se kreta in giblje v čistem zraku in solncu. V ta namen naj služijo igre pod milim nebom, izleti in lalika turistika. Nismo ozkosrčni, prevzcmimo tudi športne vaje. Tudi šport ima mnogo klenega zrna, ki ga moramo izrabiii pri telesni vzgoji. Zavarujmo se pri športu samo proti eni točki, ta je pretiravanje. Telesna vzgoja ne zasleduje športnih rekordov, njen namen je zanesti gotove športe v splošnost, da jih bo deležna vecina naroda, ne posemezniki, ki se lovijo za svetovnimi rekordi. Vsak šport ni za vsako starost, zato moramo previdno izblrati in vsako športno vajo starosti primerno prilagoditi. Odločno pa mora zavrniti šola sirovost in podivjanost, ki se kaj radi pojavita pri športih. Lahka atletika tvori mejo med športom in telovadbo, ona takorekoč spaja ii dve panogi telesne vzgoje. Sprejmiino jo! O njej velja isto, kar smo rekli o šporfh. Lepa in popolna izvcdba vaje, ne pa dosega rekordov, bodi geslo pri lahki atletiki. Pri vsej opreznosti pa ne smemo po polnoma izključiti tekem, ki naj se vršc med istovrstnimi in sorodnimi zavodi. Tekme zbujajo veselje in zanimanje do stvari ter pospešujejo družabnost in str,.nost, dokler se vrše v mejah prijateljstva. Nikdar pa naj ne bo namen tekem in ja\ nih nastopov pokazati javnosti peščico najboljših telovadcev, pritegniti je k takim priredbam vselej vse, tu nai se pokaže delo celote, ne pa posameznika. Da dobi šola za telesne vaje potrebnega časa, bi bilo treba uvesti skozi vse ieto nerazdeljen pouk. Za znanstvene predmete bi se uporabil dopoldar.ski čas. za telesno vzgojo pa popoldnevi. Dve tedenski uri zadoščata za telovadbo v ožjem imislu in naj bi bili uvrščeni med znanstveni pouk ter vsaj deloma služili za du.ševni odpočitek. Za vse ostale panoge pa bi se porabila dva popoldneva na teden. in sicer vselej po 2 uri skupaj. Tako bi učencem preostalo še vedno časa dovolj za domače učeoje in ponavljanje v šoli predelane tvarine. Da bi imeli učenci v takih popoldnevih res priliko udeleževati sc nemoteno telesnih vaj, bi se morala šola v toliko ozirati na telesno vzgojo, da L učenci v teh popoldnevih ne dobivali Ł mačih pismenih vaj. Pri izbiranju pOs" meznih panog bi se morali ozirati na \^Sčas, vremenske razmere in na staro.' učencev. V času, ki bi ne bil primeren 2 gibanje pod milim nebom, bi se zaposi učenci v telovadnicah, kjer bi se vršila i, lovadba v vrstah, ki bi jih vodili bol> učenci. Seveda' ne bi bil kos vsemu dtl, en učitelj. Udeležba pri vseh telesnili ^ jah mora biti obvezna, ker se, kakor ky> izkušnja, navadno najbolj potrebni dija najrajši odtegujejo telesnim vajam. Izjei. sme dovoliti le zdravnik. Obvezna udele/; ba pri popoldanskih vajah bi veljala le i učence mestnih šol in v industrijskih kr, jih. Učenci kmetiških šol imajo itak prilii dovolj za gibanje pod milim nebom, k morajo opravljati po končanem pouku ra_. aa kmetiška opravila. Vsi predpisi in zakoni pa postanejj iluzorni, dokler nima šola potrebnih r^ prav za telesno vzgojo. Vsaka šola mop aneti številu učencev odgovarjajočo telc vadnico s potrebnim orodjem v zadostnen številu. Poleg telovadnice v neposred bližini šolskega poslopja, oziroma tclov;u nice naj bo pripravno telovadišče. Za igrs pod milim nebom in za lahko atletiko ;> je treba v mestih irl industrijskih krai pripravnih igrišč. To bodi raven in prim. no ograjen prostor s shrambo za igrala drugo orodje. Država mora imeti zakoni moč. da v slučaju potrebe lahko prisili d tično občino, da da na razpolago potrei prostor. Nad vse važno je tudi vprašanje jav. nih kopališč v veiikosti, da so primerrj tudi za plavanje. Ne smela bi jih pogreš?,' nobena občina, ker bi se s takimi napr vami nedvomno dvignila snaga vsega prt bivalstva, kar bi jako omejiio nevar.no. epidemij. Telesne poškodbe pri izvajanju razn, telesnih vai seveda niso popolnoma izklj_ čene. Pri vsej pazljivosti voditeljev st dogode taki slučaji. Za to bi morala sk: beti država, da s potrebnimi odredbai skrbi za kritje stroškov pri poškodb;:,, bodisi z obveznim zavarovanjem proti n. zgodam ali z državno podporo. Predvsem pa bodi skrb države, da s vzgoji potrebno število strokovno izobra ženih vzgojiteljev, ki bodo prevzeli telesm vzgojo v svoje roke. Želeti bi bilo, da j vzgoja vseh teh za vse kraljestvo enolr ker bi bila potem tudi telcsna vzgoja mi, dine enotna. Vzgoja strolco-vnjakov je očtana v glavnih obfisih v III. odstavk; Princip, da bodi telesna vzgoja v rok. duševnih vzgojiteljev, stremi za etiak pravnostjo duševne in telesne vzgoje. i tudi dejstvo, da učitelj pri telesnih vavi bolje spozna značaj in voljo učencev ner ori znanstvenem pouku ter si lažje ustv; pravilno sodbo o duševnih zmožnosi učencev, govori za obojno vzgojo v l osebi. " j Preden pa pride država v polož! vzgojiti si zadostno število strokovnih \i'. nih oseb za telesno vzgojo, bi bilb umeno pritegniti k temu delu v slučaju r manjkanja šolnikov, ki imajo veselje ; to, izobražene strokovnjake naših organ zacij. ki se pečajo s telesno vzgojo. | Da naj bodo nadzorniki in referenti r telesno vzgoio strokovnjaki in obenc šolniki, menda. ni treba utemeljevati. Končno bodi omenjeno, da velja v: kar smo govorili o učencih in učiteljib. enaki meri za učenke in učiteljice s pt trebnim ozirom na žensko telesno vzgoi« II. Zakon o telesni vzgoji za mladino. § 1. Telesna vzgoja je na vseh šolall za učence in učenke obvezna. § 2. Telesna vzgoja je enakovredr duševni vzgoji. § 3. Panoge telesne vzgoje so: a) telovadab po Tyrševem sisteniu; b) igre pod milim nebom; c) izleti, pešpotovanja,. lahka turistikč) plavanje, veslanje, drsanje, sankaffl smučanje;, d) borjenje, lahka atletika (tek, sh metanje diska, kopja, krogle, žoge' Podrobnosti določajo učni h;k' in izvršilni predpisi. § 4. Obvezni sta: a) 2 tedenski uri telovadbe na šols^ telovadnem prostoru; b) dva tedenska popoldtieva za dmpanoge telesne vzgoje zlasti v m&\ in industrijskih krajih. Te popolditf| ni pismenih domačih nalog. § 5. Država preskrbi lokalnim r; meram prirnerne prostore, kjer se izvaP' v § 3. navedene panoge telesne vzgoj^l § 6. Telesna vzgoja je poverjena^ :no strokovnim učiteljem (učiteljicam)-j Prehodna določba: Dokler ni do strokovnih učiteljev (učiteljic) na razP go, išči šola pomoči pri obstoječih tele' vzgojnih organizacijah. § 7. Država nosi stroške in prevzema odgovornost za vse telesne poškodbe in njili posledice, provzrocene po izvrševaniu zakona o doižnostni telosni vzgoji. § 8. Med uenimi predmeti vseh šol je tudi pouk o higieni. § 9. Nadzorniki za telesno vzgojc mladine sp samo usposobljeni telovadru učitelji (učiteljice). S 10. Reterenti (referentinje) za te lesno vzgojo so pri ministrstvu za prosveto jn pri državnem oddelku za zaščito dece. § 11. Telesno vzgojo šoli odrabie mladine prevzemajo društva in zavodi za telesno vzgojo, ki jih država izdatno pod- Pira' III. Vzgoja učiteljev (učiteljic) telovadbc. A. brednje šoie. _,a v__-jo ucneijev vuciieijic) teioVituue iiit M'cuiijiii _uiAii se ub.aaovi n.-i Iiiu_ui3rvt iai-uucll lciovttulm .uid _• V_uxliu n__ovai_ul>_u lii lcnjvaui-n-ciii, lia iiicu_ L.lii-ivi laivuiicn l)d _i_iuiu&i^n_ lud.uut. i>ili-Łitt IC ie_OVa___C i-ie JU V/,__Uji.i uciicijc ic_-Vau_t: za v_e sieuuje ni u__n Suiuunt; ->uie v h.i_uje->ivu. l\h lej son -U U-tituuVi tuui ortuyeuiuu zuvou, Kjcr t>c kaiiuiuittje pi.th.uuio ve_ua_o V unop«-icni it.i_vauu_. _>oio vuui proiesuibi-i zuur, ousiujec iz ucueijev leiovauue, p__ltouijev inu_uiije in luuuicine ie auie. inuiufcit zuuia je ->__ii_eu za ves u-iiuj boi-, picuirtfeitii v aucauvtuije uciieije ie buic ia pum-_ne sae, ->t__ue.i za go-pouaibivibutui ai za Vbe uaicut. sivan. ix.aviia!eija zavoua voa uuieijski zoor _& uui'u 3 lec. jvuauiuau, ki _e aucejo posveuu ici stiuh.i, moiujO naeu v zauiijem iemeai i_pncevaiu koncane sreanje sole iz teiovaaue najmanj red aol.ro in inorajo biM fizicno zmožni za teiovadDo. V postcv piiuejo Iilozori oDče in taki, ki imajo ie iovaabo v zvezi z enim znanstvenim  predmetom kot skupino. Te skupine do loči protesorski zbor modroslovne fakui tete. Študijska doba traja 2 leti, in sicer: Prvo leto: Anatomija, fiziologija in higiena na medicinski fakulteti. Estetika, fizika in kemija, v kolikof so potrebne za telovadbo na filozofski fakulteti. Prak- tična telovadba vsak drugi dan po 2 uri, . poleg tega igre, lahka atletika in šporii, ki so primerni za mladino. Drugo leto: Prva pomoč pri nezgodah in ortopedična telovadba. Teorija. Pojem, naloga in sredstva telesne vzgrje. Metodika, asistenca, zgodovina, oroijeslovje in telovadni sestavi. Praktičvut telovadba kakor v prvem letu. Filozofija, logika in pedagogika so za kandidate obvezni predmeti, ki jih mora kandidat poslušati itak kot filozof, ker ima poleg telovadbe še en znanstver.i predmet; izpit iz teh predmetov mo*a položiti, preden konča izpit iz telovadbe. Izpite iz vseh navedenih predmetov polagajo kandidatje koncem vsakega leta, iz praktične telovadbe, iger, lahke atletike in športov koncem drugega leia. Kandidat, ki nima izpita iz predmetov prvega leta, ne more vstopiti v drugi letnik. Ker traja študijska doba za znanstvene predmete 4 leta, sme kandidat po prebiti izkušnji za telovadbo še kot filozof prevzeti službo asistenta za telovadbo na srednji ali sorodni soli proti primerni nagradi. B. Ljudske in meščanske šole. Za kandidate na učiteljiščih je telnvadba obvezen predmet, enako tudi iui pedagogiju (pedagoški akademiji). Vsak absolviran kandidat mora biti o telesni vzgoji toliko poučen, da more voditi t"lovadbo in telesno vzgojo sploh na ljudskih in meščanskih šolah. V ta namen je izpopolniti učni načrt za telovadbo na učiteljiščih in se je pri sestavi učnega načrta za pedagogije ozirati tudi na telesno vzgojo. Kandidatje morajo dobiti tudi teoretičen pouk o vseh predmetih, ki sodijo k telesni vzgoji. Za podrobno izdelanje telesno-vzgnjnega reformnega programa na vseh šolah naj se izbere posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov šolstva, športnih m sokolskih organizacij. Za prehodno dobo naj se ustanovijo telovadni tečaji za učitelje in učitelji«.c Ijudskih, meščanskih in srednjih šol, ki jih naj vodijo tozadevni strokovnjaki.