Uredništvo
iuupravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urednikom so moro govoriti Vbuk dan od 11. do 12. ure.
Hokopisi bo ne vračajo.
Inserati:
deititopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom pojavljanji dajo se popuut.
ljubljanski Ust
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak elan razen nedelj in praznikov ol> S. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravniStvu:
za colo leto O gld., 7,a pol lota 8 gld., za četrt lota 1 gld. GO kr., na lnosea fiO kr., pošiljatov na dom volja mn-sečno O kr. več.
Po pošti velja
z a oeloleto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jodon mesca 85 kr.
Stev. 195.
V Ljubljani v torek, 21. oktobra 1884.
Tečaj I.
Brunsviško dedno nasledstvo.
Iz Nemčije poročal je te dni brzojav na prvi pogled nevažno vest, tako da jo je sigurno prezrl marsikateri naših čitateljev, a vender silno pomenljivo za nemško državo ter za vsa vprašanja, katera so v tesni zvezi z razvojem nemškega cesarstva. Dne 17. oktobra namreč je oči zatisnil 801etni vojvoda Vil jel m Brunsviški, sred gozdne samote na svojem siležkem gradiči Sibyllenorte, in z njim je izumrla brunsviška loza staroslavne velfovske rodbine.
Da je imel brunsviški Velfovec, kateri je ravnokar bil zbran k svojim slavnim prednikom, kakega moškega potomca, ne bi trebalo veliko se razgovarjati o njegovi smrti. K večjemu bi se nekoliko naglašala njegova radodarnost, katera se je rada kazala v obili podpori umetnikov, in mi Avstrijci dostavili bi lehko, da je stari vojvoda do svoje smrti si ohranil nekdanje simpatije do naše monarhije, navzlic vsem spremembam, katere so tekom zadnjih desetletij po polnem predrugačile razmerje naše države in sosedne Nemčije. Ali če pomislimo, da ranjki ni zapustil nobenih doscendentov, ne možkega ne ženskega zaroda, in da je njegov najbližji sorodnik in dedič iz svoje domovine prognani sin umrlega hanoveranskega kralja, vojvoda Rumbe islandski, — potem bodemo takoj sprevideli, da jo vprašanje dednega nasledstva na Brun-sviškem silne važnosti ne le za nemško — temveč tudi za evropsko politiko.
Kajti ne da se tajiti, da bi bilo zamotano vprašanje čisto jasno, da ni bilo usodne vojske 1. 1866, v kateri je zadnji kralj hanoveran-ski tako odločno stal na avstrijski strani. Potem bi izključno merodajen bil temeljni zakon brunsviški z leta 1832, kateri določuje, da ima pravico do vlade skupna hiša brunsviško-ltineburška po prvorojenstvu v možkem in ženskem zarodu. Nikdo ne bi tedaj mogel ugo-
Listek.
Stepni kralj Lir.
Ruski spisal Ivan Turgfcnev, poslovenil
* * *
(Dalje.)
Oh, gospod moj, očka moj! prestriže naenkrat sam sebi govor in sklene obupno roke.
Le poglejte, kaj je to! Cele pol osmine ovsa našega ovsa nam je neka hudoba tukaj požela. No, zdaj pa naj človek! Razbojniki, razbojniki, razbojniki! Živo resnico pravijo, da nič ne včruj Jeskovu, Beskovu, Jerinu, Belinu! (Tako so se klicale štiri sosedne vasi)! Oh, oh, kaj bo! Škode je gotovo Poldrugi, kaj še, dva cela rublja!
V	glasu Sljotki novem se je slišalo skoro n<-ko ihtenje. Jaz zbodeni konja v lakotnik in odjezdim od njega.
Tožbe Sljotkinove prihajalo so mi še do u&esa, ko na nekem ovinku na enkrat srečam '1' Ogo hčer Ilarlova, Evlampijo, katera je bila *'a n a polje plavic brat, kakor je rekla njena sestra. Gost venec iz teh cvetic ji je ovijal K*avo. Molč(5 pokloniva se drug drugemu.
varjati nasledstvu hanoveranskih sorodnikov. Na tem stališči stal je tudi stari vojvoda, in ko je 1. 1871 zahteval deželni zbor od sivolasega vladarja, naj naprosi nemškega cesarja, da prevzame začasno vlado za slučaj njegove smrti, odbil je vojvoda Viljelm to terjatev, sklicevaje se na določilo temeljuega zakona, s katerim je urejeno pravno nasledstvo. Toda ona stranka na Nemškem, katera hoče odpraviti vse partikularistične težnje ter se navdušuje za strogo centralizacijo, ni rok križem držala. Znani zgodovinar T re i ts c h k e, ki svoj veliki talent uporablja za razširjevanje pruske ideje, hotel je celo dokazati, da je hanoveranska loza izgubila vsako pravico do brunsviške dedščine; trdil je, da nasledno pravo na Brunsviškem pripada sedanjemu vladarju hanoveranskemu, nemškemu cesarju. Ti nazori so obveljali tudi v deželnem zastopu brunsviškem, in leta 1879 moral je vojvoda Viljelm privoliti v zakon, kateri začasno vlado izroča posebnemu vladnemu sv^tu, s tem pogojem, da sme deželni zbor čez leto dnij izbrati si prestolonaslednika iz polnoletnih princev nemških knežjih rodbin.
Kaj se bode torej zgodilo sedaj, ko je nastopil omenjeni slučaj? Previsoko spoštujemo odličnega zaveznika avstrijske monarhije, cesarja Viljelma, da bi mu mogli podtikati samopašni namen, brevimanu uničiti zakonito pravico hanoveranskega sorodnika in dediča ter polastiti se cvetoče deželice in neizmernega imetja — govori se o zapuščini 48 milijonov — ravno umrlega vojvode. Treitschkova pristranska sodba ne more vplivati na poklicanega pokrovitelja pravnih nazorov na Nemškem, na nemškega cesarja. Ali z druge strani se vender ne more zahtevati, da bi Prusija radovoljno prepustila izpraznjeni prestol odkritemu sovražniku, kateri se odločno brani, priznavati državnopravne oblike, ki so na Nemškem nastale vsled avstrijske in francoske vojske. Veliki državnik na Sprevi je z izredno
Tudi Evlampija ni bila nelepa, niti grša od sestre, ali lepota njena je bila povse drugačna. Rasti je bila visoke in postave krepke; na nji je bilo vse veliko; glava in noge, pa roke in snegobeli zobje, posebno pa oči, — nekoliko štrleče, koprneče, temnomodre oči, podobne steklenini biserom; vse na nji je bilo monumentalno (ni bila zastonj hči Martina Petroviča) — in krasno. Plavih, gostih lasi očividno ni vedela kam dejati in ovijala jih je za to trikrat okoli temčua. Usta njena so bila čarobna, sveža kakor roža in malinje barve; kader je govorila, podvigala se ji je jako prijetno sredina gorenje ustnice. No z ozirom na njene ogromne oči bilo je to nekam divje in temno. „Razposajenka, kozaška kri,“ tako se je izražal o nji Martin Petrovič. . . . Mene je ta velikanska krasotica preveč spo-minala na svojega očeta.
Nisem še prav daleč odjezdil naprej, ko zaslišim, da je ona zapela z enakomernim, krepkim, nekoliko ostrim, po polnem kmečkim glasom; potem pa je nenadoma umolknila. Jaz se ozrem in z vrhu holma jo zagledani, kako stoji poleg Harlovljega zeta pred poljem, kjer se je pokosilo pol osmine ovsa. On je še vodno mahal in kazal z rokami, ona pa se ni zganila. Solnce je obsevalo njeno visoko po-
genijalnostjo ustanovil nemško cesarstvo, sigurno ga Bismarck sam ne bode začel rušiti s tem, da z lastnega nagiba velfovskemu pro-tivniku izroči tako ugodno pozicijo. Vse je tedaj zavisno od onih obravnav, katere se bodo gotovo takoj pričele med berolinskim dvorom in izgnanim Velfovcem, hanoveranskim kra-ljičem.
Ali se bode vojvoda Kumberlandski udal v toliko, da priznd novo razmerje na Nemškem, da se pokloni nemškemu cesarju in se odpovč izgubljenemu hanoveranskemu prestolu radi tega, da svoji rodbini ohrani vojvodstvo brunsviško? To je aktuelno vprašanje, a kedo bi hotel uže danes spustiti se v jasen odgovor! Vojvoda Kumberlandski je potomec onega levo-srčuega Henrika, kateri, premagan od silnega protivnika Friderika I. Rudečebradca, vender do svoje smrti ni opustil nasprotstva zoper centralistično politiko sovražnih mu staufov-skih cesarjev. Velfi, sigurno najstarejša dinastija evropejska, odlikovali so se od nekdaj po možati doslednosti, s kojo so gojili svoje rodbinske tradicije. Vsa njih slavna povestnica, pričenši od Henrika Ponosnega (f 1139) do onega vojvode Brunsviškega, kateri je v bojni vihri pri Quatrebrasu junaško smrt storil (IG. jun. 1815) in do slepega kralja hanoveranskega, Georga V., polna jo takih dokazov. Toda naposled mora tudi vojvoda Kumberlandski sprevideti, da je moč nemškega cesarstva vsaj za sedaj preveč utrjena, da so sile njegove vender le preneznatne, da bi količkaj vspešno se mogel boriti proti Bismarckovi politiki. In ker je v rodbinski zvezi z angleškim in ruskim dvorom, našlo se bode sigurno dokaj vplivnih posredovalcev, kateri bodejo delali na to, da se zopet sprijazni ha-noveranski prognanec s svojim premagovalcem, velfovski princip z cesarsko, gibe-linsko idej o.
Pripoveduje se o sivolasem nemškem cesarji, da nima srečnejše želje, nego z lastno
stavo in živo se je modril plavičen venec na njeni glavi.
IX.
Pravil sem vam uže, kakor se mi zdi, gospfida moja, da je bila moja mati tudi ti drugi Harlovlji hčeri določila ženina. Bil je to eden iz naših najrevnejših sosedov, upokojeni major Gavrilo Fedulič Žitkov, ne več mlad mož in kakor je on sam zatrjeval, ne brez ponosa; sicer pak „ubit in zlomljen", kakor je v svoje opravičevanje pristavljal.
Komaj brati je znal in bil je strašno neumen, ali skrivaj je vender upal, da bo vstopil pri moji materi za oskrbnika, kajti zdel se je sam sebi izvrsten Beksekutor“. „Kar se drugega tiče, molčim; ali kmetom zobe preštevati — to znam prav do dobrega,
—	pravil je in pri tem je skoro sam škripal s svojimi zobmi; — kajti navadil sem se, tako je pravil v pojasnilo, v prejšnjem svojem stanu, kako to gre!“ Da bi bil Žitkov menj neumen, poznal bi bil, da ravno za oskrbnikovo mesto pri moji materi ui imel nobenega upanja, ker bi mu bilo poprej treba izpodriniti sedanjega upravnika, nekega Kwicinskega, jako značajnega in delavnega Poljaka, kateremu je moja mati vse zaupala. Obraz Žit-* kova bil je dolg kakor pri konju; bil je ves
roko zaceliti rane, katere je brezobzirni njegov kancelar vsekal legitimnim načelom. Lepša prilika mu ni dana, nego sedaj, po smrti zadnjega Brunsviškega vojvode, in če nas ne varajo vsa znamenja, bode vender le možno, spraviti lianoveranske Velfe z novo ustanovljenim nemškim cesarstvom! To pa bode imelo pomenljive posledice za Nemčijo, nič manj pa tudi za politični položaj vse državne sisteme evropske zemljine!
Govor posl. Šukljeja
o načrtu zakona, s katerim se prenarejajo nekatera določila deželnih zakonov z dne 19. decembra 1874 (št. 37) in 26. oktobra 1875 (št. 27).
(Dalje.)
Da navedem le en slučaj! Menda vsi v tej zbornici bili smo tega mnenja, da je prošnja učiteljev na jednorazrednicah za opravilne doklade stvarno utemeljena, stvarno opravičena in vender absolutno nismo mogli uslišati te prošnje zaradi tega, ker potrebščina nor-malno-šolskega zaklada uže presega denarne sile naše domovine.
Gosp. poslanec Grasselli se je potem podal tudi v račune in izračunil, da bi ljubljansko mesto moralo 30000 gld. več plačevati. Jaz bodem potem dokazal, da je diferenca veliko manjša, da gre tukaj le za svoto k večjemu 14-do 15 000 gld., in tudi na to se bodemo ozirali, če se v istini ljubljansko mesto čisto nič nima brigati za duševni niveau, na katerem stoji prebivalstvo na deželi. Za sedaj pa moram naglašati le to, da tako razmerje nahajamo nazadnje vender skoro povsod po deželi.
Gosp. poslanec Grasselli je sam pripozna-val, da imamo aktivne in pasivne šolske okraje. Na primer vsi gorenjski okraji, izvzemši je-dino Radovljico, so aktivni, vsi dolenjski in notranjski šolski okraji so pasivni, in jednako razmerje se prikaže tudi pri posameznih krajih Tako na primer, gospoda moja, zastopam jaz med drugimi tudi Novo Mesto. Kar se Novega Mesta tiče, njegove šolske priklade, bi ono jako lahko izhajalo, da bi mu bilo skrbeti le za svoje šolske potrebščine. Sami znate, da očetje frančiškani jako po ceni poučujejo in dvarazredna dekliška šola tudi ne stane tako ogromne svote, tedaj tukaj bi bil presežek pri šolski prikladi.
Gosp. poslanec Grasselli se je danes spo-minal našega prerano umrlega tovariša gosp. viteza Schneida.
Nikdo nima več povoda obžalovati, da ga je smrt tako zgodaj pobrala iz naše srede, kakor današnji poročevalec finančnega odseka,
obraščen z rumenkasto-plavimi dlakami, celo lica pod očmi so mu bila zarastena; o najhujšem mrazu ga je pokrival obilen pot, kakor bi bila rosa nanj pala. Kaderkoli je zagledal mojo mater, stegnil se je bliskoma kakor vojak, glava se mu je začela tresti od vzburjenosti, ogromne roke so zlahka potrkavale ob ledja in zdelo se je, kakor bi vsa postava pravila: »Ukaži!., in jaz zletim!" Moja mati njegovih sposobnosti ni precenjevala, ali to ji ni branilo, da ga je pripravljala na ženitev z Evlampijo.
— Ali jo boš pa znal krotiti, očka moj ? vpraša ga nekdaj.
Žitkov se samoljubno nasmehne.
— Prosim, Natalija Nikolajevna! Celo kompanijo sem vzdržal v redu, kakor na vrvici vam je vse hodilo, kaj pa Se le to ? — To je malenkost!
— Med kompanijo vojakov, očka moj, in med blagorodnim dekletom, med ženo, — je velik razloček, opomni moja mati nevoljno.
— Prosim, Natalija Nikolajevna! povzame znova Žitkov. — To vse mi prav dobro razumemo in vemo. Z eno besedo: plemenita gospica je nežna stvar."
No, reče naposled mati, Evlampija bo uže pazila nase.
(Dalje prihodnjič,)
kajti jaz sem prepričan, če bi bil še med nami, bi sam vstal in odgovoril gosp. posl. Grasselliju navzlic svojim simpatijam za ljubljansko mesto ter dejal: „Jaz zastopam tukaj v deželnem zboru idrijsko mestno občino; poglejte v proračun normalno-šolskega zaklada in Vi bodete našli, da normalno-šolski zaklad niti vinarja ne plačuje za idrijsko šolstvo in vender mora vsak idrijski davkoplačevalec nositi brčme visoke šolske priklade, kakor drugi deželani po deželi kranjski.
In nazadnje, gospoda moja, to so vender občine, katere im;ijo svoje šole. Kaj pa poreče gosp. posl. Grasselli o ubogem selaku, kateri leto za letom odrajtuje svoje krvavo pridobljene goldinarje za normalno-šolski zaklad, pa niti šolskega poslopja v svoji občini nima in v svojem kraji niti učitelja ne vidi (klici: res je!). Tam se pač godi krivica. Kdor se pa postavlja na tako tesno stališče v Ljubljani, temu moram pač reči, da razmer kranjskega šolstva sploh ne pozna, ali poznati neče.
Gospoda moja, da razmerje v istini sedaj ni pravično, kakor sem trdil tudi v poročilu finančnega odseka, o tem menda tudi ni treba dosti dokazov. Le en slučaj, da razjasnim to stvar! Vzemimo na primer odvetnika, kateri plačuje, recimo 100 gl. prihodninskega in dohodninskega davka na leto, in sicer za ordinarij.
Ako biva v Ljubljani, mu je plačevati le 10 gld. šolske priklade; ako biva na deželi, ako mora svoja deca pošiljati v Ljubljano v šolo, mora plačevati od ordinarija in direktne priklade 20%, tedaj 40 gld., tedaj 4krat toliko, kakor njegov kolega, kateri živi vender le v ugodnejših razmerah v Ljubljani. (Klici: čujte!) Tega ne moremo več z dobro vestjo vzdržavati.
Potem gosp. župan Grasselli pravi, da ljubljansko mesto skoro samo vzdržuje svoje šole.
Gosp&da moja, jaz oporekam temu in bodem takoj dokazal istinitost svoje trditve, namreč, da tudi normalno-šolski zaklad, dasi le posredno, indirektno konkurira k troškom ljubljanskega šolstva. Znano Vam je, gospoda moja, da vzdržuje tukaj v Ljubljani vlada sama dve ljudski šoli, vadnico namreč za dečke in vadnico za deklice. Da teh vadnic ne bi bilo, gospoda moja, imela bi mostna občina ljubljanska skrbeti vsaj še za jedno, skoro gotovo pa za dve ljudski šoli. Ali pa mislite, gospoda, da se to nikjer ne pozna? Jaz Vas prosim, oglejte si v proračunu prilogo 8., str. 3.: Zaklada pod rubriko „ Doneski 7. štev." Tam bote našli svoto 2172 gld. z naslovom: »Državni donesek — Staatszuschuss", in morda se bo jednemu ali drugemu izmed Vas čudno dozdevalo, da država tako malo doplačuje našemu normalno-šolskemu zakladu, če hočete znati razloge, poglejte šolski zakon z dnč
14.	maja 1869.1. Tam bodete našli § 66, alinea 3., katera se glasi (bere): „K šolskemu zalogu tistih dežel, katere so do zdaj dobivale pomoč ali doplačo od države, dajala se bo taka tudi v prihodnje po srednjem znesku tistih doplačil, katera je dotični zalog normalnih šol v letih 1866, 1867 in 1868 iz občnih državnih dohodkov prejel.
Pri računu te pripomoči morajo pa naj-pred odbiti se tisti zneski, ki so se rabili za take namene, za katere bo v prihodnje državna blagajnica neposrednje skrbeti dolžna (§§ 58. in 67.)“ Prej je država sama vzdržavala normalno šolo, namesto te normalne šole je stopila ljubljanska vadnica in ker se troški teh ljubljanskih vadnic odbijejo od tega doneska, zaradi tega tudi nam, gospoda moja, država plačuje le pičlo svoto 2172 gld. in tedaj trdim jaz po vsej pravici, da normalno-šolski zaklad, dasi le indirektno in deloma, vender tudi konkurira k troškom ljubljanskega mesta.
(Konec prihodnjič.)
Pokrajinski ogled in preinijiranje goveje živine na Dolenjskem (v Krškem) s predlogi, kako povzdigniti rejo goveje živine z napravo črednili zapisnikov.
Spisal Toma VVirgler, c. kr. okrajni živiaozdravnik v Kr3kem.
(Dalje.)
Da se govedoreja vzboljša, treba je, da se v posameznih krajih napravijo natančni zapisniki o novem križanem in čistem plemenu. Taki zapisniki morali bi imeti z vžganimi znaki imenoma zaznamovano živino, katera bi bila za rejo sposobna. Tudi v druzih obzirih bi moralo tako govedo natančno biti opisano ter obdržati ga najmanj skozi tri pokolenja. Taki zapisniki bi služili, da bi se sčasoma za celo deželo naredila čredna knjiga, v katero bi se vpisovala zlasti taka za rejo dobra živina, katera bi svoje dobre lastnosti izročila tudi potomcem.
O vrednosti črednih knjig pač ni treba dolge razprave, kajti o prednosti te naprave so se prepričali uže na Angleškem, Holandiji, v Švici, na Nizozemskem, Nemškem in drugod, pa tudi v nekaterih avstrijskih deželah so goveja plemena izdatno izboljšali na ta način. Dokaz o pokolenji v čredniku zaznamenovani živali po obojnem spolu je važen za umno govedorejo, za kupca in gospodarja, kajti daje zlasti poslednjima poroštvo za vrednost te nekako legitimovane živali.
Če hočemo zopet govoriti o vrednosti muriških in marijahoferskih bikov za našo domačo govedorejo, moramo pogledati, kako se kaj obnaša to pleme tu pa tam pri naših veleposestnikih. Skušnje uč6, da se obe plemeni pri nas sčasoma skvarite, t. j. da izgubite lastnosti, velikost in oblike, katere ste imeli v svoji domovini, ali da jih potomci njihovi ne podedovajo. V tej zadevi pač ni nijednega plemena z večno vstrajnostjo, marveč se vse po naravi menja, kakor pač terjajo krajevne razmere, podnebje, krma itd. Razen tega pa ne dajeti ti plemeni koristi, katere se pri nas od navadne govedoreje terja. Muriškemu plemenu belo-rumene polti se po pravici očita, da daje premalo mleka. Ta pomanjkljivost je posebna občutljiva malemu posestniku, ki si le eno ali dve kravi rediti more. Marijahofcrska pasma pa daje slabo vprežno živino. Voli niso vstrajni, imajo mehke parklje in radi tega ne morejo toliko delati po naših suhik, apnenih tleh. Ta okoliščina pa je pri nas važna, ker podkovanje volov pri nas še ni običajno.
Ker še čista ta plemena pri nas stalnosti nimajo, za to se kaj takošuega od križank še manj pričakovati sme.
Vprašanje, ali ste ti plemeni v požlahno-vanje našega domačega goveda primerni, moram torej po svojem skoro lOletnem opazovanji zanikati. Nastane pa zdaj daljno vprašanje, katero pleme bode pa dobro v požlah-novanje naše živinoreje? Domače!
Pri odgovoru na to vprašanje me vodi prepričanje, da za požlahnenje ne zadostuje samo tuja kri, marveč je treba v to svrho tudi primernega podnebja, krme in gleštanja, zlasti pa prave izbire pri plemenji. Požlahnenje ali bolje rečeno zboljšanje v deželi nahajajoče se živine lože se doseže, hitreje in ceneje z domačimi biki, kajti te živali so uže tu udomačene in navajene podnebja; radi tega se ni bati povratka v slabše pleme, kakor se to pri križanem plemenu pripeti.
Bistveni dobiček pri tem bi bila neodvisnost od tujih živinorejcev; pa tudi bi bilo na ta način mogoče, da se porabi denar, ki jo do zdaj na tuje romal, v podporo domačih bikorejcev in za premijiranje domače, dobro rejene živine. Da ima naša dežela vso za umno rejo potrebno govedo, o tem sem prepričan. To se razvidi tudi iz tega, da pridejo kupci iz sosednih in tujih dežel k nam kupovat, na naše semnje živino za rejo.
Naše po deželi navadno pltSme ima te-1« prednosti:
1.) Je dobro za delo. V tej zadevi sem .slišal, da druga vprežna živina nikakor ni tako trpežna in ubogljiva, kakor so dolenjski voli.
2.) Pitati se da dobro naša živina in ima dobro meso; zaradi tega jo zel6 iščejo po sejmih.
3.) Mleka dajo toliko naše krave, da o tem ni čuti pritožeb. Nasprotno so v mlekarskih gospodarstvih prav zadovoljni z njim. Tudi ima mleko dosta vsebine in je boljše od mleka druzih plemen. In naše krave se po leti samo na pašo gonijo, po zimi pa razen slame
vode nikakeršnih druzih poboljškov ne dobč.
V	primeri z drugimi plemeni dajo pa vender Precejšnjo množino mleka. Z boljšo krmo dale bi več mleka, kar se tudi zgodi pri vseh kravah, od katerih se veliko mleka dobiva, ko se jim daje tudi obilo dobre piče.
4.) Naša živina ni občutljiva proti vremenu in drugim nezgodam; zato pa je v obče veliko zdravejša od živine druzih kronovin; tudi dolgo živi. Posebno je na Kranjskem čisto neznana plučna bolezen, ki dela v druzih deželah veliko škode. Odsvetujem torej upelje-vanje živine iz dežel, kjer je plučna bolezen, ki se lehko naleze, pa ne tako lehko zatre.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Sesija deželnih zborov približava se koncu. Kranjski, dolenjeavstrijski, solnograški m šlezijski deželni zbor so svoja zasedanja uže zaključili; češki in gališki zbor zaključila se bodeta najbrže jutri.
Šlezijski deželni zbor odobril je v včerajšnji zadnji seji šest zakonskih načrtov o reguliranji Visle ter njenih pritokov; konečno sprejel je resolucijo, naj se poprosi vlada, da državnemu zboru v prihodnjem zasedanji predloži zakonski načrt o urejenji vprašanja glede severne železnice.
V	gorenje avstrijskem deželnem zboru razpravljalo se je v soboto o predlogu poslanca Lechnerja, naj se vlada pozove, da otvori v Solnogradu katoliško vseučilišče. Po nasvetu poslanca Haydna izjavil je zbor svoje simpatije nasproti temu projektu. To je bilo res najpametnejše; simpatije vsaj deželi ne nalagajo materijalnih bremen.
llrvatski sabor imel je včeraj zopet žalibože le preveč živahuo sejo. Predsednik Hrvat je izjavil, da sabor in ž njim ves narod najodločnejše obsoja veleizdajsko, Nj. ve-‘ičanstvo cesarja žalečo adreso Starčeviceve stranke; kralj da je vedno in bode tudi v Prihodnje užival udanost hrvatskega naroda, predsednik zaklical je trikrat „živio“ Nj. ve-“čanstvu kralju, čemur je zbor navdušeno pri-^'(Hl. Potem hotel jo govoriti izvestitelj o ^tarčevičevi adresi, no predsednik odtegnil mu 3® besedo rekoč, da se o tej adresi v hrvat-slfem saboru ne bode razpravljalo. Na to zadali so Starčevičevci tak hrup, da se je molela seja preložiti. Po končani seji obdržaval Je klub narodne stranke posvetovanje ter se Je zaključilo, postopati z vso strogostjo proti škandala željnim pristašem Starčevičevim.
Tuje dežele.
Med tem ko časniki razpravljajo vprašanje o nasledstvu v Brunšviku, prevzela je nemška vlada brez vsake ovire vladno krmilo l,a Brunšvikskem v svoje roke. Vojno upravo Prevzel je nemški general Hilgers, a civilno platini sovet, obstoječ iz sledečih članov: grof \xiiltz-Wiisberg, dr. Wirk, J. Otto, F. pl.
e'theim in dr. Schmid. t Holgarski knez Aleksander sprejel je *lni v posebni avdijenci rumunskega miui-' j^rskega predsednika Bratiano. Tudi bolgar-ik' ministerski predsednik Karavelov bil je 1'a.vzoč. Kakor se poroča, razpravljalo se je in {,0 diferencah radi Dobrudže ter postojanko Arab Tabia. Obe stranki izrazili ste ado, da se j)0lie posrečilo oba vprašanja v 'atkem povoljno rešiti.
V	Belgiji vršile so se včeraj občinske volitve. Skoro povsod zmagala je liberalna stranka, v Bruselju imela jc 3700 glasov večine. Vzburjenost bila je posebno po mestih velika, no nikjer ni prišlo do krvavih ekscesov.
Razne vesti.
— (Novi dunajski mestni vrtnar.) Ni dolgo tega, kar jo šel mestni vrtnar dunajski, ki ima vodstvo vseh krasnih javnih vrtov naše metropolo, v pokoj. Mož je bil Celi in zato so ga napadali, kjer in kolikor so ga le mogli, dokler ni bil po jako kratki službi umirovljen. Sodaj so nastavili druzega, in sicer nekega Dennholza iz Frankobroda na reki Maini. Ta jim bode vsaj do-velj nemšk, ker je iz „rajha“. — Bog zna, ali širna Avstrija res no premore sposobnega vrtnarja.
— (Nov Leonardo da Vinci.) Ravnatelj kralj, pruskih umotniških zbirk našel je do sedaj nepoznano delo slavnega italijanskega slikarja. Sicer mož nima pismenih dokazov za svojo trditev, a notranji vzroki privedli so ga do tega sklepa. Strokovnjaški krogi se vrlo zanimajo za novo sliko, ki predstavlja „vstajenje Kristusovo11.
— (Georg Ebers,) znani nemški pesnik, je v Berolinu nevarno zbolel. Poroča se od tam, da se mora podvreči operaciji, ki bode odločila med življenjem in smrtjo.
— (»Kaj jo antipatija?11) vprašala jo dama svojega učenega profesorja. „Antipatija je, milostna11, meni profesor, „vender, pardon — do-volito, da Vam na nekatorih vzgledih pokažem, kaj jo antipatija. Tako na pr. so sc slavnemu Erazmu, dasi je bil v Roterdamu rojen, tako studile ribe, da mu je uže sam duh provzročil vročico. Am-broise Pare je imel bolnika, kateri je, ugledavši jeguljo, pal v nezavest; drugega je prijel krč, ko jo ugledal krapa. Josip Scaliger in mnogo drugih niso mogli piti mleka; Gardanu so se zelo studila jajca; nekemu poljskemu kralju jo jela teči iz nosa kri, ko je uglodal jabolka; Henriku III. iz Francije so se gnusile mačke, miši, pajki itd. Velik nimrod v Hanovru postal je nezavesten, če je ugledal pečeno svinjsko meso. Da, Luzitanus poznal je osobo, katera jo pri poglodu vrtnico pala v noza-vost, in kadar jo vrtnica cvetela, tedaj ni zapustila hiše. Druge osebo imele so zopet gnus pred lilijami, in Baylo je obledel, kadar je ugledal krešo. To vse je antipatija.11
— (Lunin mrak in praznoverstvo.) Med muliamedanskim prebivalstvom je splošno razširjena stara pravljica, katera lunin mrak tako razlaga: Velik modved kočo luno uničiti. Če bi se ti pošasti kedaj posrečilo, zmagati v boji, izginila bode luna z noba in potom bi bila tudi zemlja v nevarnosti. Da bi torej tega grozovitega medveda prestrašili, razbijajo, razgrajajo, streljajo Turki o luninem mraku. V Carigradu ljudje tedaj kar besni tolčejo okolo sebe, in dogodila so je uže marsikatera nesreča. Ob slednjem luninem mraku skušala je policija dolati red, a nič ni pomagalo, osebito v nekaterih predmestjih jo pokazalo, kakor bi bila najhujša vojna.
— (Kako v Japanu izdirajo zobe.) Ja-panski zobozdravniki nimajo za izdiranje zob ni-kakih instrumentov, torej se japanskim damam prihrani oni strah, kateri se vzbuja pri pogledu zobozdravnikovih instrumentov. Japansk umetnik izdere zob samo z roko, samo s palcem in kazalcem. Za to pa treba spretnosti. Mnogo se vadi zobozdravnik, prodno sme pričeti svoje delovanje. Učit so gre k drugemu zobozdravniku in tu se vadi izdirati iz desk bolj ali monj trdno zabite klinčeke, so vž da samo s palcem in kazalcem. Kadar izdere še tako močno v desko zabit klinček, tedaj pa je izurjen zobozdravnik. Tak umotnik more v jedni minuti izdroti več ducatov zob.
— (Koliko se popije pivo v Monako v o m.) Na takozvaui oktoborski trati v Mona-kovern popilo se jo te dni v teku 12 ur nad 600 boktolitrov pive, tedaj nad 60 000 litrov. No, dober tek imajo vrli Bajuvarci!
— (Papir mostu tabaka.) Tabakarjem zgodila se je uže marsikatera krivica, dajala so so jim vsakovrstna poklenska zelišča mestu pravega tabačnoga listja. A takoga atentata nasproti ubogim tabakarjem si do zdaj šo ni nihčo upal, kakoršuega namorava zdaj nek Američan. Spokulativni mož
hoče namreč Ameriko in sosedne dole sveta preplaviti s smodkami, katero pa niso narejene iz tabaka, marveč iz papirja v tabačni sok namočenega. Kakor zatrjuje ta mož, so tako smodke ravno tako dobre, kakor one iz tabačnoga listja. Na-stano pa vprašanje, če bodo tudi tabakarji tega mnenja.
Domače stvari.
— (Imenovanja.) C kr. poštnim oficijalom imonovan je dosedanji asistent gosp.Ferdo Tomažič; c. kr. poštnim asistentom pa dosedanji praktikant gosp. Flere.
— (Umrl) je dne 18. t. m. v Bledu Ljudevit Š los er vitez Klokovski, zasebnik iz Zagreba. Pokojnik bil jo vrl hrvatsk rodoljub in ljubezniv družnik; lahka mu zemljica!
— (Blaga oporoka.) Dne 15. septembra t. 1. umrl je v Črnovicah c. kr. brzojavni tajnik Fran Židan; v svoji oporoki volil je tudi ljubljanskim revežem in vasi Selo pri Ljubljani 1000 gold.
— (Poročil) se je včeraj na Vrhniki gosp. Gabriel Viktor Jolovšek z gospodičino Valentino Jelo vš okovo.
— (Občinske volitve.) Pri občinski vo-litvi novega občinskega zastopa za občino Črni Vrh (okr. ljubljanski) je bil zopet županom izvoljen z zlatim križcem za zaslugo odlikovani Ivan Peternel, občinskima svetovalcema pa: Ivan Košir in Matej Kopač; v občini Brezovica župan: Matoj Remškar, občinski svetovalci: IvanVampol, Jakob Sojer, Nikolaj Koritnik in Valentin Telban ; v občini Knežak (okr. postojinski) župan: Josip Čučok; v občini Konj (okr. litijski) župan: Mihael Cirar, občinska svetovalca: Josip Prestor in Ivan Bajde; v občini Trnovo (okr. postojinski) župan: Josip Samsa, občinski svetovalci: Josip Žnidaršič, Josip Vrh, Ivan Urbančič in Josip Možina.
— (Pri trgatvi.) Graničarji Ilija, Vazo in Miloš Vidovič iz Osunjega v Vojaški Granici trgali so 14. t. m. v svojih vinogradih. Vsled malega vzroka nastal je prepir med njimi. Ilija jel je Miloša protopavati — a poslednjemu se je posrečilo uiti in so skriti prod surovežem. Ilija je vbež-nika zastonj iskal in ker ga ni našel, spravil se je nad njegovega očeta Vaza. Pretepel je moža toliko, da je revež nezavesten obležal na tleh. Sedaj jo Ilija menil, da je Vazo uže mrtev; da bi sum odvalil od sebe, vlekel je nezavestnega karih 300 korakov daleč na neko pot in ga pustil tam ležati. Memogredoči ljudjo našli so ranjenega in ga prenesli v Brezovico. Tam je druzega dnd umrl.
— (Duhovenske spremembe v Goriški škofiji.) Gosp. Josip Primčič, prvi kaplan v Cirknem, imenovan je vikarjem v Jagerščah; gosp. Anton Bratina, kaplan v Podmelcih, pojde v isti lastnosti v Komen; gosp. Ivan Kokošar, drugi kaplan v Cirknem, bode sedaj prvi kaplan; na njegovo mesto pride novomašnik gosp. Nikolaj Kocijančič, v Podmelce pa pride novomašnik gospod Ivan Berlot.
— (Nesreča.) 791etni Jakob Kužnik iz Leskvo obešal jo to dni turšico v kozolec. Vsled lastne neprevidnosti padel je stari mož na tla, kjer je takoj mrtev obležal.
— (Tatvine.) V noči 15. t. m. vlomili so tatovi v hišo Val. P. v Kameniku. Iztrgali so žo-lezno omrežjo pri oknu in odnesli iz stanovanja tri omaro. Vlekli so jih na polje in tam odprli. Notri je bilo 80 gld. denarja in raznih druzih vrednosti j, tako da je škode kacih 170 gold. Žandarmerija pridno zasleduje predrzne. — Dn6
15.	t. m. je tudi ukral neznan tat krojaškemu mojstru Ivanu Potočniku iz Domžal z voza, katerega je pustil brez varstva pred gostilno, tri in pol metra sukna in dva metra podvleke v vrednosti 22 gold.
— (Zlata Praha,) čosk ilustrovan todnik, prinaša v svoji 42. številki zopet risarije našega rojaka Jurija Šubica.
— (Truplo Frana Krožmo) prepoljali bodo mod 24. in 26. dnem t. m. v Zagrob ter ga pokopali na centralnem pokopališči.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(XIII. soja dnž 17. oktobra t. 1.)
Začetek sejo o polu 10. uri dopolnilno.
Po prečitanji in odobrenji zapisnika slednje seje odgovori g. deželni predsednik baron W i n k 1 e r na interpelacijo posl. Obreze in drugov glede slovenščine kot učnega jezika na mostnih šolah v Ljubljani. (Ta odgovor priobčili smo uže v potek).
Gosp. deželni glavar naznani, da jo dovolil posl. dr. Pfeiferju dvadnevon dopust.
Prične se specijalna debata o posl. Sveteca predlogu, a zdaj zapusti manjšina zbornico ter toliko časa izostane, dokler se je obravnaval ta predlog.
Zakona načrt bil jo brez ugovora vzprejot.
Posl. Murnik poroča v imenu gospodarskega odseka o samostalnem predlogu viteza Schneida glede tarifov na južni železnici ter predlaga:
„1.) Visoka vlada se naprosi, svoj vpliv vpo-rabljati v to:
a) da bo c. kr. priv. južna žoleznica tarifo za vožnjo ljudij znižala in glodo voznino za blago postajam na Kranjskem ne menj ugodne tarife, kakor postajam družili dežela odločevala;
b) da bodo c. kr. priv. južna železnica in druge deželne železnice, posobno tudi c. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic vzprejelo glavno deželno mesto Ljubljano v južno-severno avstrijsko-ogersko železnično zvezo, katera bi zelo škodovane intorese kmetijstva, trgovine, industrije in obrtnije na Kranjskem zopet zboljšala.
2.) Deželni zbor izreka visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu zahvalo za znižano tarifo za vožujo ljudij in blaga pri državnih železnicah in za to, kar je doslej v zadevi želozničnih tarifov pri c. kr. priv. južni želoznici storilo.
3.) Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izpeljavo teh sklepov potrebno ukrene. “
Posl. Deschmann omenja, da se tudi iz Šlezije premog pošilja na jug mnogo ceneje nego ga morejo prodajati naši ljudje. Naši ljudje ne morejo vzdržati te konkurence, in posledica je, da kopanje pri nas in v Štajerski vidno peša, skrajni čas je torej, da se storijo resni koraki, da so te neprilike na železnici odpravijo.
Posl. Luckmann pravi, da se je v železniškem svetu potogoval za to, da so odpravijo to neprilike, ter resno opozarjal na krivico, katera se nam godi. In govornik obljubi, da bode takoj v prihodnji soji duž 4. novembra zopet z živo besedo skušal izpolniti naše opravičene želje.
Po konečni bosedi poročevalčovi vzprejm6 se predlogi jednoglasno.
Posl. dr. Poklukar poroča o nasvetu dr. Bleiwei8a, da mora uradni jezik deželnih uradov, deželnemu odboru kranjskemu podredjenih, od 1. jan. 1885 počenši biti slovenščina. To določilo veljalo je uže od 1. 1869 do 1. 1878, kar je jedino pravo; vonder treba v toj zadovi danes zopetnega sklepa, da se ona določila z 1. 1878 odstranijo.
Posl. Deschmann ugovarja dr. Bleiweisovomu predlogu, češ, da bi bil nameravan sklep po pol-noma nepotreben in skoro da noizvedljiv. Govornik meni, da bi nekateri uradi ne mogli slovenski uradovati, tako na pr. stavbinski urad; in če bi se od tega urada vender zahtevalo, naj slovenski uraduje, bi bilo to stvari sami v škodo. Istotako bi nastale težkoče s slovenskim uradovanjem v prisilni delavnici in pri zomljiško-odveznem zakladu. Govornik zagotavlja, da je deželni odbor si prizadeval ugoditi načelom, izraženim v Bleivveiso-vern predlogu; resno pa odsvetuje vzprejem tega predloga, češ, da bi nastala pri raznih uradih velika zmešnjava.
Posl. dr. Bleivveis vitez Trsteniški odgovarja predgovorniku, da bi stavbinski urad pač lehko uradoval slovenski, saj se to zdaj godi pri mestnom stavbinskem uradu. Sicer pa mi dobivamo iz Gorice in Trsta vlaške, iz Dalmacije hrvatske, iz Magjarske pa magjarske dopise, zakaj bi tudi mi jednako tem se ne posluževali domačega jezika, čemu rabiti tujSčino.
Posl. Murnik krepko odgovarja posl. Desch-mannu, da nikjer ni najti deželno-odborovega sklepa, o katerem govori posl. Deschmann. V knjigah ni nikjer najmanjšega nereda, in čudno jo, da more kaj takega izgovoriti g. Deschmann, kateri je ven-der o redu prepričan.
Posl. Deschmann ostane pri svoji trditvi da je dežolni odbor sklenil, naj deželni uradi uradujejo slovenski.
Posl. Murnik ugovarja zopet trditvam posl Deschmanna, da se nikjer in nikoli ni storil tak sklep.
Posl. Apfaltrern meni, naj se predložijo in pregledajo zapisniki dotičnih sej, da se o tem prepričati mogo, kdo ima prav.
Posl. Detela pravi, da tudi njemu ni nič znano o takem sklepu, kakeršnega omenja gospod Deschmann.
Gosp. deželni glavar meni, da nikakor ni po trebno, da bi se zapisniki prodložili.
Posl. dr. Poklukar energično odbija neopravičeno napadanje in neutemeljeno sumničenje posl, Deschmanna in Apfaltrerna, češ, naj so poučita prej o istinitosti, potem naj stoprav govorita; sumničiti jo lehko, a podajte za to dokazo. Sicer pa so se slišale skoro da sramotno besedo, in to od moža, ki si pri svojih pristaših prisvaja prvo besedo.
Ugovarjata še posl. Apfaltrern in Desch man n, a posl. dr. Poklukar zavrne ja odločno.
Potem se vzprejmo naslednji predlogi upravnega odseka:
„1.) Uradni jezik pri vseh deželnih uradih, deželnemu odboru kranjskemu podredjenih, je s 1. januvarijem 1885 počenši jezik slovenski.
2.) Izvršitev tega sklepa nalaga se deželnemu odboru in njemu se ob jednem prepušča, da do leči one izjeme od tega sklepa, katere bi bile po zdanjih razmerah še potrebne."
(Konec prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dnnaj, 21. oktobru. Cesarjevič se jutri vrne domov. — Japanska misija, sestojeda iz vojnega ministra, poštnega ministra, dveh generalov , petih obristov in štirih častnikov )rišla je sim iz Berolina, da se pouči o voj-ništvu.
Budimpešta, 21. oktobra. Imunitetni od-)or je sklenil, da se Verhovay zaradi goljufije izroči sodniji in Emericb Szalay zaradi dvoboja.
Zagreb, 21. oktobra. (Iz zbornice.) Star-čevičijanci provzročili so začetkom seje trušč. Predsednik je predlagal, naj se poslanci, kateri onemogočujejo zborovauje, izključijo; potem je predsednik sklenil sejo Predlagalo se je, naj se izključi dvanajst poslancev.
Bruselj, 21. oktobra. V Meehelnu so nastali po zvršitvi komunalnih volitev na večer znatni neredi. Mir je morala napravljati meščanska straža, katera je ostala do jutra v službi. Pri stanovanjih nekaterih katoliških članov pobili 30 nemirneži okna. Zaprli so 17 oseb.	___________
Sol no grad, 20. oktobra. Deželni zbor se je danes zatvoril.
Praga, 20. oktobra. Deželni zbor je Clamov predlog o uvedbi drugega deželnega jezika v srednje šole kot obligaten predmet izročil šolskemu odseku.
Opa v a, 20. oktobra. Deželni zbor je sklenil svoje zasedanje.
Budimpešta, 20. oktobra. V dolenji zbornici je predložil Tisza načrt zakona o preustrojbi zbornice magnatov kot gorenje zbornice. Zbornica je izročila načrt zakona posebnemu odseku, sestoječemu iz 21 članov.
Zagreb, 20. oktobra. Narodna stranka imela je ob 9. uri dopoludne klubovo sejo, v jateri se je sklenilo, škandalom v zbornici odločno se nasproti postaviti in jih ukončati. Kakor se kaže, bode zabor še po adresni debati nadaljeval svoje posle.
Bero lin, 20. oktobra. Cesarjevič; Rudolf je zvečer odpotoval na Dunaj.
Berolin, 20. oktobra. Žjedinjene Države so vzprejele vabilo h Kongo-konferenci; Turčija ne bode zastopana.
Rim, 20. oktobra. Včeraj je v vsej Italiji 100 oseb za kolero obolelo in 71 oseb umrlo; izmed teh sta v Genovi 2 oboleli in 3 umrle, v Napolji je obolelo 19 oseb in 26 oseb umrlo za kolero.
Bruselj, 20. oktobra. V vseli večjih mestih in v mnogih manjših krajih dobivajo liberalci večino. Posebni nemiri se niso nikjer dogajali.
Moskva, 20. oktobra V Solodovnikovein prehodu je pogorelo včeraj 364 prodajalnic in nemško gledališče. Vkupne škode je blizu deset milijonov rubljev.
K a hi ra, 20. oktobra. Vsled sporazuma med strankami se je tožba državne blagajnice proti vladi za štiri tedne odložila.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 21. oktobra.
«1(1.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................80 -96
>	>	>	> srebru...........................82-05
Zlata renta.............................................103-05
5°/o avstr, renta........................................95-95
Delnice n&rodne banke................................ 859- —
Kreditne delnice....................................... 286-70
London 10 lir sterling..................................121-95
20 frankovec............................................ 9	‘69
Cekini c. kr............................................. 5-78
100 drž. mark............................................59-85
Tuj oi.
Dno 19. oktobra.
Pri Maliči: Schlesinger, trg. potovalec, z Dunaja. — Hoffmann, c. kr. stotnik, s soprogo iz Vel. Vai-ilina. — Dr. Ffirber, c. kr. voj. zdravnik, s soprogo iz Arada.
Pri Slonu: Franki, trg. potovalec, z Dunaja, — Pallal, ingenieur, iz Skole. — Bratschko, belež. kandidat, iz Kočevja.
Pri Južnem kolodvoru: Kranjc, koncipijent in Sel, pocestnik, iz Maribora.
Pri Avstr, carji: Moll, konditor, iz Ljubljane.
Umrli so:
Dn6 19. oktobra. Marija Šavs, črevljarjeva liči, 10 lties., Opekarska cesta št. 7, ošpice.
D n 6 20. oktobra. Oroslav Dolenec, vožarja sin, 8 dni, GlediMine ulice St. 10, življ. slabost.
V civilni b 61 n i c i:
Dne 18. oktobra. Mihael Rihar, gostač, 80 1. starostno oslabljenje. — Frančiška Babič, gostinja 42 1., opešanje močij.
Me1		beorologično poročilo.				
§ Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempo- ratura	Volrovi	Nelio	Mo-krina v mm
M	7. zjutraj	741*98	+ 60	svz.il. sl.	d. js.	
O	2. pop.	739-94	+13-0	jzpd. sl.	p. JS.	0 00
d OJ	9. zvečer	739-74	-f 8-8	bzv.	JS.	
V knjigarni
Ig. pl. Kleinmajr & F. Bamberga v Ljubljani
se dobivajo:
Izbrane
narodne srbske pesni
z dodatkom iz smrti Smail-Age Čengiča.
S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rednikom tujih besed in cirilsko abecedo priredil
Janko Pajk
c. kr. profesor.
Cena 40 kr., po pošti 40 kr.
Zalogi zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1: 7B000.
Listi so po 50 kr., zloženi kii žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
1[. t. Kiemmajrr & FeiL Bamberit-ova
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A. F«d. Bamberg v Ljubljani.