Književnost koncu knjige. Gozdarji ju sicer dobro poznamo, drugi bralci pa ne vsi in takšna predstavitev je pri podobnih knjigah v tuj ini zelo pogosta. Nekoliko pogrešam izbor uporabljene literature (nekateri viri, predvsem tuji, so, kot sem že zapisal, našteti le v uvodnih poglavjih). Strinjam se, daje izred- no težko združiti strokovnost s poljudnostjo , in poz- nam odpor do navajanja virov v poljudnih besedilih, vendar je danes večina tako napisanih strokovnih knjig vendarle opremljena s tovrstnjm izborom. Bralec nam- reč ne izve ruti tega, kateri sta tisti dve domači dendro- logiji, ki ju avtorja omenjata v predgovoru. Poleg tega na koncu marsikaterega opisa zeva pol- ali celo četrt­ stranska beli na, kj bi jo morda lahko zapolnili z izbo- rom domače literature o obravnavani vrsti . S tem bi tudi opozorili na še nekatere naše raziskovalce, pred- vsem gozdarje in biologe. ki so marsikaj prispevali k dosedanjemu vedenju o naših drevesnih vrstah. Prav je, daM. Kotar in R. Brus vse izbrane vrste obravnavata z enako težo. Tako sta ob zelo razširjeni bukvi, jelkj, srn reki idr. vsebinsko bogato in korektno predstavila tudi vrste, ki so pri nas prava redkost, npr. oplutnik, tatarski javor ali mandljevolistno hruško. Tu in tam, pri kakšni vrsti , pogrešam nekoliko več tega, kar je eden izmed najboljših poznavalcev naših gozdov in drevesnih vrst pokojni Maks Wraber, imenoval bio- lošb in ekološki opis, navezoval pa ga je na gozdne združbe. Te opise vsebujejo njegovi številni gozdarjem namenjeni elaborati. V njih se, podobno kot naša avtor- ja, ustavi ob vsaki drevesni vrsti, ki jo je opa:zil na nekem območju . Sicer pa bi nekaj več fltocenoloških podatkov verjetno škodilo poljudnosti besedila in je morda prav, da avtorja z njimi bralcev nista obremen- jevala. Med drevesnimi vrstami, ki bi po mojem mnen- Kadri in izobraževanje ju zaslužile bolj poglobljeno tovrstno (ekološko in fitocenološko) obravnavo, bi omenil črni gaber, morda bi bilo treba preveriti kakšen podatek tudi pri opisu razširjenosti in ekologije navadnega negnoja. Pri nekaterih rodovih, kjer sta si avtorja delo raz- delila tako, daje eno vrsto opisal eden, drugo pa drugi, občasno prihaja do nekaterih ponavljanj, npr. pri bre- zah (ko so splošne redovne značilnosti napisane dva- krat). Pri izboru sta naredila izjemo pri navadnem orehu, lG v Sloveniji ni samonikel~ kakšen gozdar prak- tik bi se morda razveselil, če bi jo naredila še pri robi- niji, sicer tujki, a silno udomačeni v naših nižinsbh, gričevnih in ponekod celo podgorskih gozdovih . Kot že zapisano sta M. Kotar in R. Brus problema- tiko naših drevesnih vrst obravnavala celostno in po leg ekoloških in morfoloških opisov, ponazorjen ih z odlič­ nimi fotografijami, na enem mestu zbrala veliko ko- ristnih podatkov, ki bi jih drugače morali iskati po številruh virih. Avtorjema dolgujemo za pogum, trud in opravljeno delo iskreno priznanje. To zasluži tudi ugledna založba, ki je delo izdala - S lovenska matica. Resje, prebrali smo nekaj kritičnih misli o oblikovanju fotografij (o tem je pisal Stane Sušnik v Delovi prilogi Književni listi, 20. jan. 2000), ki se jim lahko pridru- žimo. Prav tako bi bili bolj veseli , če bi bila knjiga tiskana na debelejšem papirju (predvsem fotografije bi s tem pridobile). Potem bi se nam tudi njena cena zdela ustreznejša. Morda so se pri založbi premalo zavedali, kako dragoceno knjigo (vsaj za nas gozdarje) izdajajo in kako redko na Slovenskem takšne knjige zagledajo luč sveta, verjamemo pa, da so bili dobro- namerni in bodo te pomanjkljivosti ob morebitnem ponatisu odpravili. Pregled diplon1skih nalog diplomantov univerzitetnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete .. zagovat·janih v letu 1999 KOLAR, Peter ANAUZA GEBANJA TELESNIH KAZALCEV SRNJADI V DVEH HA BITA TIH HALOZ V OBDOBJU 1988 ~ 1997.- 1999, X, 68 s., 30 virov. Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 22. 2. 1999 KECMAN, Miloš UČTNKI RAZLIČNIH PRJSTOPOV lZBTRALNEGA REDČENJA NA SESTOJE ČRNE JELŠE (Ainus glutinosa (L.) GAERTN.) V POLANSKEM LOGU.- 1999, IX, 108 s., 25 virov. Mentor: prof. dr. Dušan Mlinšek, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 29. 3. 1999 110 GozdV 58 (2000) 2 Kadri in izo1)raževa:nje MAKLIN, Jan OBRAVNAVANJE POPISOV PROPADANJA GOZDOV V OBMOČNIH ENOTAH NAZARJE IN SLOVENJ GRADEC.- 1999, X, 72 s., 38 virov. Mentor: prof. dr. Franc Batič, recenzent: prof. dr. Milan Hočevar, datum zagovora: 3 I. 3. 1999 MAGAJNA, Bogdan GOZDNI REZERVAT VELIKI BRŠLJANOVEC.- 1999, XII, 103 s. Mentor: doc. dr. Jurij Diaci, recenzent: prof. dr. Boštjan Anka, datum zagovora: l. 4. 1999 ROŽENBERGAR, Dušan RAZVOJNE ZNAČILNOSTI SESTOJEV V PRAGOZDOVIH PEČKA IN RAJHENAVSKI ROG.- 1999, IX, 77 s. Mentor: doc. dr. Jurij Diaci, recenzent: doc. dr. Andrej Bončina, datum zagovora: 28. 4. 1999 FUČKA, David PONOVNA VZPOSTAVITEV AGRARNE SKUPNOSTI RAVNIK- ORLOVŠE IN NJENA GOZDARSKA PROBLEMATIKA.- 1999, IX, 64 s. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: doc. dr. Andrej Bon čina, datum zagovora: 21. 6. 1999 GLOBEVNIK, Janja SPREMINJANJE LESNOPROIZVODNE VREDNOSTI POKLJUŠKIH DRŽAVNIH GOZDOV.- 1999, 65 s. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: doc. dr. Andrej Bončina, datum zagovora: 21. 6. 1999 TERNIFI, Mustapha INTENZIVNOST RAZKROJALESA S ŠTOROVKO (Armillaria me/lea (Vahl: Fr.) Kummer) IN SMREKOV O RDEČO TROHNOBO (Heterobasidion annosum (Fr.) Bref.).- 1999, XIII, 113 s., 92 virov. Mentor: prof. dr. Franc Pohleven, recenzent: doc. dr. Maja Jurc, datum zagovora: 30. 8. 1999 ŠTUNF, Branko STRUKTURA GOZDOV S TISO V GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU CELJE.- 1999, X, 107 s., 27 virov. Mentor: prof. dr. Marijan Kotar, recenzent: prof. dr. Marko Accetto, datum zagovora: 3 O. 8. 1999 SEČNIK, Tomo GOSPODARSKI NAČRT ZA RUDEŽEVO GOZDNO POSEST.- 1999, VIII, 165 s. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: prof. dr. Boštjan Košir, datum zagovora: 30. 9. 1999 ŠNEBERGER, Boštjan DOLOČANJE MEJA OBMOČIJ OGROŽENOSTI S PORUŠITVENO EROZIJO NA PRIMERU SKALNIH PODOROV V DOLINI TRENTE.- XIV, 1999, 112 s., 53 virov. Mentor: mag. Aleš Horvat, recenzent: doc. dr. Igor Potočnik, datum zagovora: 21. 12. 1999 RUBIN, Simona STANJE IN VKLJUČEVANJE ZELENIH MESTNIH IN PRIMESTNIH POVRŠIN V URBANI PROSTOR MURSKE SOBOTE.- 1999, VIII, 65 s. Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Sonja Horvat-Marolt, datum zagovora: 21. 12. 1999 KOTNIK IGOR FISKALNE OBVEZNOSTI POSLOVNIH SUBJEKTOV V GOZDARSTVU.- 1999, VIII, 71 s., 15 virov. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: prof. dr. Franc Bizjak, datum zagovora: 21. 12. 1999 GozdV 58 (2000) 2 Pregled pripravila mag. Teja KOLER-POVH 111