Stov. 37. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 11. septembra 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strami dobi 20% 1|2 stráni 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v Poslanom 50D. Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Volilci, naša Škrinjica je prva!! Prva Škrinjica, je Škrinjica Slovenske ljüdske Stranke. Slovenska ljüdska stranka je tista, ki nam je spravila železnično zvezo z Nemškov Austrijop, najvekšov odjemalkov naši pridelkov, da lehko dragše odavlemo živino. S tem je ta stranka včinila dosta za naše gospodarstvo. Slovenska ljüdska stranka, je dala delati cesto i most pri Dokležovji. S tem je povzdignjena naša gospodarska plat i Vnogi delavec si je zaslüžo pri cesti i železnici svoj krüh. Ta stranka je glasala 300 jezero za popravo samo edne ceste, je glasala 2 miljoni za popravlanje büra na Müri, za büranje Ledave od M. Sobote gor. Niedna stranka nema za našo Slovensko Krajino pokazati takši uspehov, kak ravno naša stranka. Niti radikalna Stranka, na šteroj kandidira g. farar Šoštarec, niti Zdrüžena gospodarska (po pravici demokratska), na šteroj kandidira g. farar Godina nema pokazati niti metra ceste ali železnice, štera bi se delala po njenoj zaslüženji v našoj Krajini. Za to je ne volimo. Demokrati i radikali so niti s prstom ne genoli za našo gimnazijo, ar se bojijo, da bi se kaj navčili naši taientirani Siromaški mladenci i bi je v Slüžbi Spodrinoli. Za to ne bomo nje volili. Pod demokratskov vladov So šteli, prestaviti do 25 naši domači vučitelov prek na Štajer i na njihovo mesto nastaviti verne sluge demokratov. Za časa meteličnosti je edino te prišla pomoč, kda je bio v vladi kmetijski minister poslanec Slovenske ljüdske stranke. Za to kruglice vsi v prvo škrinjico za to stranko. Što je skrbó za agrarne interesente, či ne naša stranka. Demokratski g. notar Koder je vödao dopisi v šterom prisiljavle Siromake naj zemlo küpijo, ovači de Se mislilo, da je neščejo, da se njoj odpovedavlejo. To je bilo ravno te, kda je bila zemla najdragša. Agrarni interesenti na Dolinskom pa so javno povedali, da so s tem, ka so bogali našo Stranko i njenoga: poslanca g. Klekla, pridobili do 25 miljon dinarov. Zato agrarni interesenti zavüpajo samo našoj stranki i bodo njihove kruglice 11. septembra romale v prvo škrinjico. Slovensko ljüdsko Stranko bomo volili tüdi zato, ar je ona edina dozdáj davala poslance naše domače šteri nas raz- mijo i k šterim lehko kdašteč idemo prosit v svoji zadevaj. Či bi nam Slovenska ljüdska stranka nej dala naši domači poslancov, bi bilo skoro do sedemdesetjezero naši lüdi brezi vsakoga zastopnika. Ne bomo poslüšali te dneve na nikše laži i ogrizavanja nasprotnikov, nego ostanemo stanovitni našoj Stranki. Ne püstimo nikoga doma, da bi nej šo volit. Moramo pokazati, da Smo v Svojoj zvestobi nezlomlivi. Volili bomo vsi prvo škrinjico, škrinjico poštenih i delavnih kandidatov. Samostojni (Žerjavovi) demokrati pošilajo pisma. Da bi zgrabili kelko mogoče dosta glasov, razpošilajo Kodrovi demokratje ne samo svojim pri-vržencom, nego tüdi vnogim našim volilcom posebna pisma, v šterih je pozavlejo v svojo škri-njico. Osvedočeni smo, da tüdi na to past nede šo nieden naš volilec. Ka so radikali, demo-kratje i radičovci včinoli za našo Krajino ? Nikaj ne. Nikaj nevejo pokazati, ka so v osmih letaj včinoli za naše lüstvo. Vsa njihova agitacije obstoji v ogrizavanji i lažej proti našoj ljüdskoj stranki, Vse gospodarske grehe, štere so v osmih letaj sami napravili nad našim lüdstvom, iz hüdobije nalagajo:^ pleče S. L. S, Glasali so za velesrbski centralizem! Dnes potfarjajo naše poslance s tem centralizmom, čiravno se tej Stanovitno bojüjejo vsej osem let proti njemi. Glasali So za Povišanje dače. Dnes pripišüjejo vse zvišane dače našoj strauki, čiravno je ne nikdar za nje glasala. Glasali so za menjavanje štiraj kron za eden dinar. Dnes lažejo od naše stranke, da je ona to naredila, čiravno je S. L. S. glasala proti. Glasali so za bojno dačo. Edino naša stranka je glasa proti toj dači. Dnes trosijo laž, da je S. L. S. vpelala to dačo. I tak dale, vse same laži brezi konca i kraja. Več kak dvestojeze-ro hrvatski kmetov je zapüstile Radiča. Pri zadnji volitvaj je dobio Radič nad dvestojezero glasov menje kak je meo pri prvejšnji volitvaj. Nihče ne dvoji od toga, da broj Radičovi votomov Spadne tüdi pri volitvaj 11. septembra. Hrvatsko lüdstvo ga zapüšča, ar je že sito njegove komediaške politike. Tüdi Horvatje so Sprevidili, da je Radičova politika nespametna. Pa naj bi zdaj mi Slovenci rešüvali Radiča in s tem škodili sebi i Horvatom?! Nikdar ne! Poštenje Slovencov zahteva, da volimo Slov. ljudsko stranko Žerjavova Stranka je pri vsakoj priliki potfarjala pri Srbaj Slovenca, kak protidržavne lüdi, kak nezaneslive, avs-rijakante i mádžarone, štere se mora krotiti z biči' i škorpijooi. Strašne nesreče je morao zatogavolo pretrpeti naš narod. Slovensko ljudsko stranko je koštalo vnogo trüda i aldova, da smo si Slovenci v Belgradi pribojüvali tisto Spoštüvanje i zavüpanje, štero nam ide, tisto mesto, štero Slovenci zaslüžimo i je moramo tüdi meti. Z rečjov je Belgrad Slovencom že pripoznao pravice, štere njim idejo. Da je piipozna ešče v dejanji, je potrebno, da pride dr. Korošec v Belgrad s popunim brojom svojih poslancov. 1 to se mora zgoditi. Resne može ščemo voliti. Slovenci nesmo komedijašje, nego resni lüdje. Zato ?i zeberémo za poslance resne može, šteri ne obračajo svojega' plašča po vetri. Dobro Znamo,' da je najvekša nesreča za lüdstvo, či je vodijo lüdje, ki vsaki čas spreminjávajo svojo politično farbo. Hrvatska s svojim Radičom nam je za to zadosta poučeni zgled. Niti a. Godina, niti g. Soštarec neta zebraniva. Vsaki, što pozna volilno glasanje, zna da de v mariborskoj oblasti zebrani k vekšemi samo eden demokrat i eden radikal; pa to je ešče žmetno mogoče. Zebraniva bota v toj prihodi samo nosilca obej tevi listi, šteriva pa sta vse prle kak našiva domačiva človeka. Z mirnov düšov Povemo, da ni eden, niti drügi ne pozna več, kak samo z nape našo Krajino; da bi pa Poznao düšo našega lüdstva i njegovv potrebčine, f pa ešče niti od daleč nemremo misliti. Čüdivamo se samo to, da se ešče znajdejo lüdje, šteri se segrevao za tevi dve listi. To, da predstavlajo naši demokratje našemi lüdstvi g. Godino i radikali g. Šoštareca, je samo pesik v oči našemi lüdstvi, da nébi spoznalo istinskoga položaja. Vsaki glas, šteri de oddani za tevi dve listi, je za našo Krajino vkrej vrženi. Zebraniva bota samo g. Klekl i g. Jerič. Od toga nihče ne dvoji. Ide se samo zato, da bo zmaga kelko mogoče častna i sijana. Edino Slovenska ljudska Stranka jé nikdar od časa Svojega postanite ne zgübila spred Svoji oči dobrobiti naše Krajine. Vse drüge stranke: radikali, demokrati, radičovci itd. nas poznajo samo za volitvi. Te pridejo med nas; kda pa volitvi minejo, pa nega za njimi nikšega sleda. Samo g. Klekl naš voditeo so se v vsakom časi i na vsakom mesti z vsemi svojimi močmi po- 2. NOVINE 11. septembra 1927. trüdili za naše pravice. Ka je Slovenska Krajina v zadnji letaj dosegnola, je sad njihovoga dela. Nihče tüdi nasprotniki njim ne morejo zatajiti zaslüženja, štero majo za Slovensko Krajino. Grdo nezahvalnost bi pokazali, či bi zdaj šli i bi volili drüge. Dokeč so se g. Klekl bojüvali v Belgradi, so se pa g. Jerič bojüvali v Novinaj za naše pravice. Novine so bile, i ostanejo naša najvekša moč v boji za naše pravice. G. Klekl i g. Jerič sta edinoga resniva kandidata, domačiva človeka, šteriva prideta v Slovenskoj Krajini pri zebiranji v poštev. Što šče zavüpali Usodo naše Krajine v zaneslivo roke, naj jiva voli! »Madžaronske kače". Brezi vsakoga 'sramü morajo biti ljüdje, šterih glavni list Jutro nas je ešče ne dugo opsüvalo z madžarskimi kačami, da si vüpajo zdaj pred nas i prositi za naše votume. Mi smo v našem listi Jutro ponovno pozvali, da natenci pove i dokaže, koga misli pod tov špoticov, ali Jutro je na vse to pozavanje mučalo kak grob. Motijo se, či mislijo, da smo na to pozabili, (^žalüjemo, da so se najšli ljüdje, domačini, šteri so dali svoj podpis listi tiste Stranke, štera ma za nas le pri volitvaj lepo reč, ovači pa najgrišo špotico. Pozavlamo yse domačine kak tüdi drüge poštene volilce, da v znamenje toga, ka takše lüdi vsikdar zametavanje, ne vrže niti eden svoje kruglice v škrinjico demokratske Stranke. Pokažimo, da damo nekaj na Svojo čast i na Svoje pošteno ime! Volitvi z verskoga stališa. Za nas osvedočene krščenike, je ne vsedno, ali pridejo v narodno skupščino verni, ali konči veri ne sovražni lüdje, ali pa očivesni slobodomiselni (protiverni), šteri z dna düše odürjavlejo vero pa jo kühajo Vseširom i z vsemi sredstvi izpodrinoti. Narodna skupščina ne dela samo gospodarski postavi nego tüdi šolske i cerkvenopolitične. Nam pa je ne vseedno, ali se v šoli deca vzgajajo v krščanskom ali pa v poganskom dühi. V zadnji letaj, kda je bila na vladi večinoma žerjavovsko-pribiče-vičova stranka, je naša vzgoja v šoli tak jako postanola Poganska, da nas je naravnoč straj. Povedati moramo britko istino, da je denešnja lüdska i Srednja šola vaogo, vnogo hüjša kak je bila nekda. Deca so nenavadne podivjana, nemajo nikšega spoštüvanja več ne do starišov, ne do vučitelov. Grešnost se je po nešternih šolaj tak razpasla, da je naravnoč groza. Zakaj je to ? Zato, ar so dnes iz šolske vzgoje, kelko je mogoče, zrinoli Boga. Cela vrsta vučitelstva žalostno sama ne davle nikšega zgleda verskoga Spitajte njim düšno vest! Nekdašnje demokratska stranka si je pri Zdajšnji volitvaj nadiala ime »Zdrüžena Slovenska gospodarska lista". Je peč tak, da ne vüpa več pod svojim starim cajgarom tržiti svojega kislo gospodarskoga vina. V čem pa obstoji gospodarska modrost te stranke ? V tom: 1. glasala je vsikdar za vekše i vekše državne potroše. Kda so se državni potroši letos znižali za več kak jezero miljonov, pa so tej gospodarski junaki glasali proti znižanomi proračuni; 2. so glasali proti znižali dohodnina ; 3. so glasali proti, da bi naša mariborske oblast dobila nazaj svoje imanje, s šteroga je prle belgradski centralizem pobirao dohodke; 4- glasali so proti, da bi so polodelavce potrebčine, plüg, šker, ben-zin, itd. rešile carine; 5. upirali so se na vso moč, da bi se deseti penez pri herbanji do 5000 din. vrednosti odpravo, pri küpivali i herbiji od 5000 više pa znižao od6o/o na 4°/0 ; 6. glasali so proti, da bi se odvzeto 30% izredne doklade na dohodnino ; 7. proti so delali, da bi se tüdi državi lehko poslala žakacija, či nešče plačati svoji dugov; 8. bili so tüdi proti, da od novi hiš nebi 10 let plačüvali dače ; 9. prvejšnji penzionist! so dablali kodiško penzijo v koronaj, naši »gospodarski« demokratje so bili proti, da bi se njim penzija zamenila v dinare ; 10. glasali so tüdi proti znižali kaštig za dejanja, proti monopolska zakonom; 11. glasali so proti, da bi se z državne loterije splačalo 25 miljonov za büranje vodin; 12. proti so bili, da bi se zaostano dača smela na štiriletne rate plačüvati ali da bi jo smeli plačüvati z živlenja, pač pa puno nasprotni zgledov. Kak naj ma dete spoštüvanje do vere i do božih zapovedi. Vsi Znamo, da ma Žerjavova stranka, kak framazonska podružnica v Sloveniji i Jugoslaviji v svojem programi neizprosen boj proti krščanskoj verskoj šoli. Da dnesdén sploj ešče sme dühovnik včiti krščanski navuk, je zaslüženje Slovenske ljudske stranke, štera se je edina stanovitno upirala popunomi razkristja-njenji šole, kak šče to spelati Žerja-vovska stranka. Protiverska šola, ne pomeni nikaj drügoga, kak popuno razkristjanje našega ljüdstva. Rusija i Meksika sta nam zadosta velkivi vučitelic!, ka se zgodi tam, kde v državnoj postavodavnoj skupščini nega nikšega vernoga poslanca. Isto moramo sčasoma čakati v Jugoslaviji, či nemo meli v narodnoj skupščini vsikdar svoji odločno vernih zastopnikov, šteri bi znali braniti vero naši očevov, kda jo bodo kušali zatreti v srci našega naroda. Ali je ne zato dužnost nas vsej verni Slovencov, da vsi kak eden Človik volimo v narodno skupščino samo zastopnike, ki so vsikdar i Vseširom odločno i stanovitno branili naše verske pravice. Od te strani vzete so volitve v narodno skupščino tüdi velevažna verska zadeva. odtegnjeni 20 procenti pri štemplanji penez ; U. glasali so proti, da bi dobili 2 miljoni za büranje Müre. Višek nesramnosti mora meti Človik, ki ešče vüpa z gospodarskim imenom pred lüstvo. To je delo, ^.gospodarsko* delo tisfih, šteri si ešče vüpajo prisvajati ime, da so gospodarski. Ali ešče naj spotimo to gospodo, da so zafüčkali Česa našoj stranki nihče nemre na oči metati ? Odgovor: Kakšega koruptnoga dejanja. Vse mogoče so že nasprotniki na oči metali S. L. S.; nego nihče, tüdi njeni najvekši nasprotniki, njoj dozdáj ešče neso mogli na oči vrčti, da si je na račun države förala žepe ali kak to vučena gospoda pravi, da je delala korupcijo. Slov. ljüdska stranka i njeni voditelje lehko vsaki čas z mirnim obrazom poglednejo v oči vsakomi, ne da bi se njim trbelo bojati kakšega naočimetanja v tom pogledi. V tom leži moč naše stranke, da je bila tak v opoziciji, kak na vladi vsikdar poštena i se je poslüžüvala vsikdar poštenih sredstev. Dva krasniva spomenka demokratske stranke. To sta ,,Jadranska" i .Slavenska banka", pri šterima je na jezere Siromaški Slovencov i Horvatov zgübilo skoro vse svoje imanje. Teva dva spomenika kričita, kama bi prišla Slovenija i z njov vred tüdi naša Krajina, či bi se zdaj pri volitvaj izročili na milost Žerjavovo] i Pribičevičevo} stranki i njenim .gospodarom8. d .» 50 miljonov narodovoga peneza v Slavenska} banki ? Tem gospodom, šteri so samo svoj plašč spremenili v gospodarskoga, ovači pa so odznotra ostali stari gospodarski škodlivci lüdstva, moramo pokazati H. toga meseca pri volitvaj za vsikdar pot iz svoje sredine. Mi s svojim poštenim imenom nemo podpirali njihovoga skali ivoga gospodarskoga iména. Slovenska Krajina. — Zahvala Oča gospoda novo-mešnika z Bogojine se najprisrčnejše zahvaljüje^ vsem i vsakomi med bogojanskim! farniki, za vso pomoč i naklonjenost pri priliki nove meše njihovoga sina. Bog naj vsem obilno povrne v dühovni dobrotaj I — Nova senja. Ministrstvo za trgovino je dovolilo nova senja na Tišini i v Križovci. To se je zgodilo na predlog naši lüdi. Dokeč je bila demokratarija na vladi, se je ne. moglo pitanje naših sen] rešiti vugodno. Znamenje, kak tej lüdje skrbijo za našo Krajino. — Pregnani tovaje. V Dokležovji so šteli tovaje krasti pri Görekovi. Ar pa je domači sin prišeo rávno domo od nekod, i je sedo pred hižov, so ne vüpali krasti, pač pa so na njega strelali. — V Soboti so edno noč vkrali par kokoši i huncutj^ so na drügo noč pa kušali svojo srečo, štera pa njim je to pot spodletela, ar jih je gospodinja zapazila i spoznala, zato so hitro prišli pravici v roke. — Lepi dar Velkoga župana. Mariborski velki župan so darüvali hodoškim gasilcom 2000 Din podpore. To pač kaže njihovo dobrosrčnost. — Zahvala g. velikoga župana. V preminočih dnevah je obiskao našo lepo Slov. Krajino g. veliki župan, dr. Schaubach. Pri tom obiski so ga v Črensovcih slovesno sprejele ne samo domáča občina, nogo tüdi sosed- Ana i Števan si na den volitvi pogovarjata: »Števan, ka tak jako premišlavaš i nejdeš že na volišče volit ?« ,,Naj bo, letos pa nebom šo volit. Nekši sam trüden, vreme je nekše kömravo, ka pa či se dežč spüsto." »To si mi junak, ti Štefan 1 Vidiš, kelkokrat si mi Pripovedavao, da ste na bojišči po cele dneve bili na dežči i ste morali biti. Pa što je kriv bojne ? Sam si mi pravo, da božni politiki. Vidiš, zda] ]e čas, da si zabere-mo dobre, mirolübne politike. Si čteogzadnji čas v listaj, da je dr. Korošec, voditeo Slovenske ljudske stranke, dosta včino za mirovno živlenje s sosidami ? Zato idi pa püsti kruglico v prvo škrinjico.« »Prav maš toti, Ana, da pa se mi le nekam vnoža.« ,,Za dobro i pošteno reč, posebno pa kda se ide za naše pravice, se Človeki nesmi nikdar vnožati. Zdaj se ide tüdi za naše verske stvari. Ravno nedavno si nama Čteo v ednom listi, da so ruski bolševiki na miljone lüdi spomorili, samo za to, ar so ne bili njihovoga protiverskoga?,mišlenja. Tüdi v Meksiki, kak znaš, je ne nikaj bogše. Pa zakoj vse to ? Zato, ar so tam katoličanci ne Šli volit, nasprotniki vere i sv. Materere cerkvi pa vsi do zadnjega i tak je le nekaj procentov brezvercov dobilo vso oblast v roke i zdaj preganjajo Matercerkev, dühovnike, branitela vere pa vmarjajo na debelo. Misliš, da ne bi bilo pri nas ravno tak, či v roke dobijo oblast brezvero i protiverci ? Za to pa, moj lübi možak, si oblečes kaput i boš Šo lepo volit prvo Škrinjico, da bodo zvoljeni naši domači lüdje, ki bodo branili vse naše pravice kak tüdi verske. Jaz pa nama tečas sküham dobro večerjo, dnes prav posebno dobro, zato ka boš vrli i vržeš kruglico v prvo škrinjico." Ženske, opomenite svoje može, brate i sploj vsakoga, naj idejo volit I 11. septembra 1927. NOVINE 3. ne iz črensovske, törjanske i beltinske fare. Po sprejemi v Črensovcih je za-slišo g. veliki župan v šoli žele i zahteve odposlancov občin i posameznikov po pozdravi, šteroga njemi je poklono narodni poslanec Klekl i v šterom je te izrazo vüpanje, ka iz Visokosti upravne vlasti g. velikoga župana bo toliko svetlobe i toplote kapalo na Slovensko Krajino, da bo ta popolnoma zadovoljna. Na te Pozdrav je g. veliki župan prav srečno odgovoro, da ga je ljübezen gnala k našemi ljüdstvi i da je šteo tűdi zato priti v Črensovce, da pozdravi g. poslanca Kleklna. Ljübezen, ki je k nam pripelala g. velikoga župana, se je včasi tfldi pokazala. Po sprejemi se je z g. poslancom taki podao na D. Bistrico k Müri i Pogledno nevarnost, šter& preti občini. Pa ne samo Pogledno, nego taki odpro pomoč in-ženirsko i državno podporo, ka se z najpotrebnejšim bőranjom kemprle začne. Moški iz D. Bistrice i župan z G, Bistrice so Sprevajali g. v. župana k Mori, ki se jexž njimi podao na nájbole nevarne točke'! se z ljüdmi kak dober^oča p ogovarjao, kda vidi deco v nevarnosti. Obisk po celoj Slov. Krajini je napravo na g. vel. župana naiboši vtis i naše ljüdstvo se njemi je popolnoma dopadnolo za špomin svojega zadovoljnoga obiska je potom, ka je prišo domo. te telegram poslao narodnomi poslanci, g. Klekl Jožefi: ,,Za lepi 1 prisrčni sprejem pri priliki mojega slilžbenoga obiska v Vašoj občinildne 27. t. ni. iskrena Zahvala. Prosim sporočite mojo zahvalo tüdi vsem, ki so sodelavali. B. 3606/1. Veliki župan Dr. SCHAUBACH. — Čüden teštament. Nedavno je v Ameriki mro Izidor CarfunkeL ki je svojo edino hčerko strašno pokaštigao. Ednok je na očino zapoved ne štela zapreti okna. To je očo tak svadilo, da je v teštamenti vse svoje velko premoženje razdelo v dobre namene svojoj hčerk! pa Poročo samo 50 dolarov. Deklica je zato ne v dvojbo spadnola, nego si je küpila nikelko srečk edne bogate loterije in zadela glavni dobitek. Stem je postala poga-ta. Či šče što ne ve, njemi Povemo, ka je glavni dobitek v loteriji Martinišča Ford automobil. Vsaki naj se popašči za kak nájveč srečk. Žrebanja bo 14 nov. letos. — Nekaj za župane. Jako neopač no je bilo, da so na den volitev morali županje celi den biti na volišč navzoči. Zdaj se je dosegnolo, da dobijo županje, ki so prišli z drügi občin na volišče, nekelko lcilometrine da bodo meli konči nekaj trüda po' vodenoga. — Dokležovje. Prí nas je meč v Berijovoj gostilni Pivko shod. Pl ka mislite, kelko lüdi je prišlo ? Nika menje pa nikaj več 6, pa od tej j< ravno Polovica bila naši pristašov Šteri so njemi prav močno nazaj se' kalL Dokležanci bomo vsi volili do mačega človeka, šteri nas nájbol! poznajo i mi nji. — Obeso se je. 2. toga meseci so se Škarijatov oča z Lipovec od pravili zajtra zaran kosit. Domači št mislili, da so resan odišli kosit, sled kar pa je ednajdeklička z velkim strahon prišla pravit, da tam za oslicov n; máloj slivi nekaj? takšega visi" ka! Človik. Šli so gledat pa so ji resat tam najšli obešenoga. Zdravnik ji spoznao, da se njim je momentano zmešalo i so si v to] zmešlavici vzeli živlenje. — Mačkovci. Dobili smo novoga, školnika, šteri pravi, da je katoličanec, pa se denok tak Čüdno oponaša. V šoli moli »Oča naš« vküper z evan-geličanskov pa našov decov, potom pa samo ,,Ar je kralestvo . .« z evangeličanci, naša deca pa nesmejo moliti »Zdrave Marije« i se križati. Mi nemamo nikaj proti evangeličanca), pač zahtevlemo za vse ednake pravice, i či loga nevejo g školnik, jih mi že navčimo. Tüdi se naša katoličanska deca nesmijo več poklanjafi po krščanskom »Hvalen bodi J . . . .“ liki nekši novi Pozdrav so vpelali. Katoličanski starišje proti takšim oovota-rijam, s šterimi ščejo naše jezerolet-ne navade odpravlati, najostrejše Protestiramo i Opominamo pristojne oblasti, naj se takše delo s šole odpravi. Povemo pa samo telko, da smo čüli praviti, ka so se te gospod jako postavili na sokolskoj tamboli v M. Soboti i Ida so prej sami tüdi Sokol. — Prizadeti starišje. — Korteška komedija v Gornjoj Lendavi. Pri nas so meli 4. toga meseca shod radikali pa demokratje. Kda je govorio radikal, so njim sme-tali demokratje, da prej neistino gučijo, kda pa je gučao demokrat, pa so ravno tak delali radikali. Pa mislite ka je što poslüšao. Samo nekša deca so bila, štera so mela s te komedije velki hec. Ešče vekši hec pa bo, kda bodo H. septembra romale naše kruglice v prvo škrinjico. — Dosta pomeni. V I. razred drž. realne gimnazije v M. Soboti se je vpisalo okoli 70 dijakov i dijakinj, od šterih je približno Polovica evang. — Popravek. V zadnjoj številki smo prinesli, da se zove novi sobočki živinozdravnik, šteri je nastopo mesto za g. Zemličom. Štiblar. Njegovo pravo ime pa je — kak se nam je naznanilo — g. Šerbec. — Dijaki pozor! V založbi Slovenske dijaške zveze izide v nekaj dnevaj Dijaški koledar za šolsko loto 1927/28. Slov. dij. zveza se je odločila, da izda vsako leto koledar-ček. Letošnji koledarček obsega poleg koledarja članke od našega dijaškoga organizacijskoga živlepja, štero se büdi v dijaštvi, dale članke za Vsakdenešnje živlenje, preglede, for-mule (ah, te formule Ur.) i beležnico. Priporočamo, da si vsaki dijak i dijakinja naroči te koledarček. — Törnišči. Pri nas se je midio te dneve inženir, šteri je spogledno mesto, kda de se delala nova cesta od Gančan kre Ledave mimo Törnišča v Radmožanec. Prepotrebna je že ta cesta, da bi jo le naskori začnoli. Za delanje te ceste je dao oblasti odbor 800 jezer. Je pač avtonomije naše stranke itak nekaj več vredna kak jo to malajo naši dični centralisti demokratje. — Zamenjavanja Papirnati t, Va i Vi dinarski bank je določo fi-nančni minister samo do 30. septembra t. t Naj se vsaki podrži, da njemi pali ne ostanejo, ka bi bio kvaren. — Obisk našega rojaka z Amerike. Te dneve so se nüdili v našoj Krajini g. pater Veren domačin z Sobote, ki so prišli ^obiskat svoje domače i domače svoji farnikov. Vsem, štere so ne mogli osebno pohoditi izročajo svoje pozdrave. Bog dáj, da bi nas ešče večkrat obiskali zdravi pa zadovolni! "i Tjedenska novi ne" — Strahovite povodni v Rumuniji i Galiciji. Dokeč je prí nas zadnje dneve pritisnola velka süšava, je po drügi krajej dosta dežča. V Er-deljii na Romunsko!!! i v Bukovini pa Galiciji je bilo zadnje dneve telko strahoviti neviht, da so nastopil! celi potop. Lüdi se je dosta vtopilo. V Bukovini so se lüdje rešili v eden strelski jarek, šteri je ostao iz svetov' ne bojne. BiIo jih je okoli 50. Naednok pa se je jarek porüšo i vsej 50 pod sebe pokopao. Cele vesnice je voda splavila s sebov. — Na smrt obsojeniva. V Valjevi v Srbiji so te dneve na smrt obsodil] dva poglavara hajdukov (tovajov). Na vesti mata več žmetni hüdodelstev. — Velka eksplozija. V ednom rüdniki blüzi Zimmervode na Nemškom so meli do 25 m. globoko lüknjo, v šteroj je ležalo do 35 metercentov dl-namita za razstreljavanje kamenja v rüdniki. 3. toga m. pa se je te dina. mit vüžgao i je strahovito dosta zemle i kamenje pognale .zrak. V okolici se nahajajoče lüdi je Vrglo v zrak i j« tak raztrgalo, daljšo jejne^tnogli spoznati. — V Galiciji je bio pri zadnji nevihta] velki posmrk. Posmrk je v ednom mesti strgao z zemle 24 hiš i je odneso v zrak, 42 hiži pa je tak zož-mikao, da so popunoma zanikoj. Ledje pravijo, da so v posmrki nikaj ne vidli samo velko šfimlenjo i praščanje se je čülo. Nešterne lüdi je potegnolo visiko v zrak i so daleč vkraj od svo ji hiž spokapali dol na zemlo, vse razbiti. Politični zapiski. Falotarlja. Zadnja »Domovina* izrabla nesrečo, štera je doletela našo Krajino s tem, da sta bila odvzetiva našoj gimnaziji dva razreda, na naj grdejši način v svoje politične namene. Iz te naše vküpne nesreče šče kovati za sebe političen hasek za volitvi H. septembra. Z vsov odločnostjov izjavlam^ da j« naša stranka včinila vse, ka je H po v njenoj, moči, da bi se pitanje gimnazije vugodno rešilo. Včinoli smo vse, da bi preprečili to nesrečo. Konštatiramo znovič, da so dali najmerodajnejši možje v Belgradi g. dr. Korošci i g. Vesenjak!, očivesno izjavo, da ostaoe gimnázija nevražena. Či ne držijo svoje moške reči do konca in jo v zednjem nagnjeni prelomijo, ne moremo mi oikaj več, kak povedati, da je to jako žalostno i nepošteno. Ovači pa pitamo demokrate i vse drüge stranke, štere se zdaj delajo proste, ka so oni včinoli, da se pitanje izpopunitvi gimnazije vugodno reši ? Popuna Pasivnost demokratski glava-čov v Murskoj Soboti v toj zadevi je jako značilno za njihovo odkritosrčnost s pogledom na prekmürska pitanja. Istina je i jo potrdjava tüdi ta prigoda. da demokratje v Prekmurji podpirajo samo to, ka slüži njihovim političnim cilom. Vse drűgo, pa naj je že tak jako hasnovito za našo zemlo, pa spod-kopavlejo. Da si takšt lüdje nemrejo pridobiti našega zavüpanja, je več kak očivesno. Prijatelski sporazum z radikalni!. Že v zadnjij Štev. smo v odgovori Kmečkoj moči tajili, da bi pomeno sporazum, Šteroga je skleno g. dr. Korošec z radikali, dokončetek za Slov. ljudsko stranko. To laž trosi dale Zadnja Domovina, da bi dobila kakšo kroglico za sebe. Povemo očivesno, da tüdi v bodoče občuva naša stranka svoj autoncmistični program, šteroga de v vladi stalno ležej zvršavala kak zvüna nje. Resan pa je, da je g. Vukičevič v svoj bodoči vladni program privzeo, tüdi povzdigo Slovenije. Mi smo se ne nikdar bojüvali proti radikalnoj stranki kak takšoj, nego samo proti njenim korupcijonistom. Ar zdaj. šnji ministrski predsednik Vukičevič tüdi dela na to, da se korupcijska lagojine odpravi, je samo doslednost naše stranke, da idemo v tom boji vküper z njim. Mogoče pa je Domovini Žao, da se Že ednok korupciji na glavo stopi. Razkoračo se je. V zadnjoj „Kmečkoj moči" čtemo razgovor, kak ga je prej meo g. Pavlek z g. Velkim županom pri priliki njegovoga obiska v M. Soboti. Po formi, objavlenoga razgovora, bi se človeki vidlo : Pavlek je pa ftiček! To so g. velki župan trepetali pred njim. — što pa Pavlekh pozna, pa že zna, da je ne tak lagoji kak se dela v .Kmečkoj moči". Škoda, da ga je nej pitao, ka se je napravilo za naše lüdi te, kda je bilo lüdstvo v najvekšoj stiski za špice, platno, sol i petrol naskori po bojah »Jutro« dvakrat ne piše ednako. Ne je ešče dugo od tistimao, kda je v „ Jutri" stalo, da nekdi v našoj Krajini rovarijo »madžaronske kače«. Prejšnjo nedelo pa smo čteli v istom »Jutri« članek, v šterom stoji, da mad-žaronstva v Prekmurji sploj nega. Ka je teda istina ? Ednok se je Jutro že moralo skresati. IZJAVA. Podpisani naznanjata vsem 1 vsakomi, da nesam plačnik za svojim sinom, Kočar Ferdinandom. Korovci, 3. sept. 1927. KOCSAR ŠTEVAN. Kr. notar Anton Koder je preseli! svojo kancelajo v svojo novo hišo prek od hotela »Slon* (g. Baca). NAZNANILO. Županstvo občine CANKOVA naznanja Cenjenemu občinstvu, da se vrši v naši občini nadaljavanje živinskoga sej-ma in Sicer štirikrat na leto: prvo se začne 24. septembra, nadale U. novembra, v pondelek po cvetno] nede-li i v pondelek po svétoga Trojstva nedeli. Vabimogvse nakupovalce in prodajalce živine, povabljeni so tudi inozemski trgovci z Nemške Avstrije in Italije, kateri še lahko isti dan prek meje izvažajo Svojo nakupleno živino, ker imamo na lici mesta živino zdravnika carinico, vago in carinsko cesto. Cankova, dne 5. Sept. 1927. Na obilno udeležbo vabi OBČINSKI ODBOR. 4 NOVINE 11. septembra 1927. Radičovci bujli našega kmeta. V vesi Čučerje pri Zagrebi so radičovci bujli pristaša hrvatske ljüdske stranke, kmeta Talana i to samo zato, ar je bio pristaš ljüdske stranke. Prvič se je to zgodilo v hrvačkoj političnoj zgodovini, da je bujo kmet svojega tovariša sotrpina zavolo njegovoga političnoga osvedočenja. Radičovci, šteri od dneva do dneva bole pripadajo, so se oprijeli zadnjega sredstva : s silov strahüj nasprotnika 1 Buj ga, či ne]de'inači! Ar ne vleče program, naj dela pesnica i količ. Zanimivo je, kak je prišlo do vmoritve Ta vmor je ne prlgoden. Radičovci so vödali na vse svoje pristaše okrožnico (pismo), v šteroj je pozavlejo, naj brezi vsakoga pomilüvanja vržejo iz Svoji vrst vsakoga, što je proti Radiči. Bilo je v nedelo zadvečara. V oštariji Val en ta Božaka v v Čučeri so .sedeli Stjepan Micodej i Nikola Rus-tan radičovce i Ljudvik Talan, pristala ljüdske stranke. Ar sta radičovce znala, da je Talan pristaš ljüdske stranke, sta ga začela dražiti. Talan se je za draženja ne nikaj zbrigao. Ar sta vidila, da njiva pikanje nikaj ne dosegne, sta začela kričati: Živela Radičova stranka I Talan je nato odvrno: Živela ljüdska stranka! To je bilo ra-dičovcoma zadosta. Skočila sta od stola i pobila Talana na tla. Vsega zdrükanoga i zbitoga sta nato omed-lenoga zavlekla vö na cesto, kde je Talan ležao, dokeč ga je ne spravila žena domo. Talan je ležao omedleni vse do pondelka zajtra. Te pa je prišeo malo k sebi i spregovoro z ženov nekaj reči i nato je pali spadno v omedlenje. Ki so vidili pravijo, da je eden izmed morilcov potom, kda že ležao na cesti istoga ešče brsno z rečmi: „Ar si Jezusove stranke, meri; mi bi te razpeli, pa nemamo kama. Vsi hrvatski listi so ednodüšno-ga mišlenja, da je vmora kriva Radičova stranka, štera je vödala povedano hujskajočo okrožnico. Pitamo naše lüdi, ali je ešče potom mogoče voliti radičovce, šteri kolejo svojega nasprotnika, ar pripoznale Jezusove navuke. V nikakšo formo ne. Pobožnost Sedemsto letnice smrti sv. Frančiška v Črensovcih. Vršila s« bo v te četvcri namen: 1.) Naj sze zahvalimo dobromi Bogi za vse njegove dare, predvsem za dar sv. vere, štero nam je poslao po sv. Cirili i Metodi i za milosti, štere nam je delio po sv. Franciški skoz Sedemsto let; 2) naj nam po prošnji sv. Cirila i Metoda dober Bog da stanovitnost vu pravoj veri, i naj nas na prošnje sv. Frančiška napuni z njegovim dil-hom: živeti samo za sveto Matercerkev ; 3) naj se od nas po razkoli ločeni bratje povrnejo v naroče Materecerkve i naj v Slovenskoj Krajini vsi ljübimo Jezuša vu njegovo} veri, ki sta jo glasila sv. Ciril i Metod i ki jo je z celim svojim srcom držao sv Frančišek; 4) i nazadnje naj se blagoslovi delo za Postavitev „Dotna sv. Frančiška. Da se fi naši nameni dosegnejo, opravimo sledečo pobožnost od sept. 14. do sept. 18-ga: t a) Vsaki den pol šestih se začnejo sv. meše slüžiti, ob šestih je sv. meša pred Najsvetejšim; b) Po sv. mešah ie predga, zatém se popeva še Vem Sancte, prvi den. č) Spovedavanje i prečiščavanje do poldvanajstih; d) Po poldnevi od dveh do šestih spovedavanje; e) Ob šestih večernice z Najsvetejšim, po večernici navuk i spovedavanje do osmih; f) ob osmih se zazvoni Angeo Gospodov i se cerkev zapre. H. V petek se položi Najsvetejše na 40 vörno molbo. Do edne po polnoči v petek molijo Najsvetejše Črensovčarje i Odrančarje od edne po polnoči pa Gornjeblstričand, v soboto do edne po polnoči molijo Najvetejše Žižkanje Trnčarje, od edne po polnoči pa Srednje i Dolnjebistričanci. Pobožne düše z drügih far pa naj prido Jezuša molit, kak njim prilike dovolijo. HL V nedelo pri ranoj meši je sküp no sveto obhajilo ali prečiščavanje. Rana sv. meša s« začne ob sedmih. Pred mešov je kratek sklepni navuk, po meši i prečiščavanji pa precesija z Najsvetejšim. Pri procesiji se mora ta red držati. Pred Najsvetejšim ido najnaprej deca obojega spola, za njimi dečki, za temi moški, za temi tretjeredniki i tretjerednice za temi v belo oblečeoe deklice ; zdaj pride Najsvetejše, za Najsvetejšim godba i pesmarje, za temi dekle, za deklami pa ženske. — Vsako sküpina edno od drüge loči kordon Orlov i Ognjegascov ostali Orli i Ognjegasci pa. držijo kre dva kraja red. Procesija bo Šla mimo farofa kre hiše vodstva tretjega reda za pokopališčom na velko cesto i tak nazaj v cerkev, gde se z Te Deutnoip dovrši pobožnost. IV. Zviinskim, kak vsigdar, tüdi zdaj drage volje dajo Črensovčarje stan. Ar je pobožnost namenjena v prvoj vrsti za tretjerednike, Črensovske sküpščine*) se bodo ti v prvoj vrsti püščali k sv. spovedi, za temi se pe drage volje primejo tüdi drügi vsi, posebno pa moški i dečki. V. Za časa pobožnosti se dobijo pri vsakom oltari popoln! odpüstki za pokojne düše vse ne samo tretjeredoiške i ravnotak se vsaki den deli papov blagoslov z popolnim odpüstkom za vse ne samo za tretjerednike. Sme se tüdi vsaki den na č, sv. Frančiški sv. meča slüžiti. VL Na) ta pobožnost obilen sad obrodi, prosimo vse düše, štere se ščejo vdeležiti, naj v te namen zmolijo bar edno Zdravo Marijo na čast sv. Ferenci i se ednok kaj zatajijo v jeli i pili, če ne bi mogli ednoga popunoga posta zdržati. Vodstvo 3. reda sv. Frančiška. *) tretjeredniki iz črensovske, Törjanske i Lendavske fare. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 260 Din., ovsa 209 Din. kukorice 230 Din, ječmena 190 Din., i hajdine 300 Din., prosa 290 Din. j Živina: Govenska v Ljubljani kg.. I 8—10 Din., teoci VA'— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 8 D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p.> Nemška zlata marka 13 D. 50 p.> Francoski frank Z D. 20 p., Švicarski frank; 10 D. 93 Taljanska lira 2 90 D. V ROGOZNICI, Pošta Sv. Barbara pri Mariboru, proda se po ugodnih pogojih približno 12 oralov posestva, ki obstoji iz vinograda, sadonosnika, s travnikov, z njiv, potrebnega gozda in primernih poslopij. Pojasnila daje Okrajna hranilnica pri Sv. Lenart!! v Slov. goricah. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri \. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. JABOLKA fina namizna vseh vrst vagonske množine kupujem po najvišji ceni. I. SANCAR trgovec MARIBOR Mlinska ul. 9 Mali oglasi. Sprejmem eno do dve dijakinj eventuelno dijaka na hrano in stanovanje. Naslov se Poizve v trgovini I. HAHN v Murski Soboti. Kompletno Tovarno za olje delat Edno Hidraulišno stiskal-nico, stroj za koščice luščit, stroj za čistit, Kupferna plin-dva za pražit, stroj za testo mesit i en walzen za koščice mlet vse je skoraj novo. Proda po zelo niski cena KONRAD VERNIK ORMOŽ. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. pERqAmENt PAPIR se dobi po dnevnoj ceni na malo in na velko pri: IZIDOR HAHN Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi 111. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar prí sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 300, gotovčine 12,000 dot Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob dvema vöroma na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, podpredsednik: Ignac Krapec, nadzorni predsed.: Ignac Markoja, tajnik: Štefan Hozjan 2049 W. Coulter Street, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Šfefan Jakšič, paziteo betežnih: John Hanc, računovodifela: Matjáš Grüškovnjak i Toni Balažic, paziteo drüštvo: Stefan Kelenc. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: IVAN JERIČ Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri n. pr. kangle za psüvanje, vedra, obroče, hinte, peresne veternice, grable, lopate, loge, čige, vozičke ter razne figura iz celuloida in gumija itd. dobite prí Erdöšy Barnabaš, trgovca s papirjem in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica.