1 3 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 1 • 132-135 JUBILEJI BRANKO BOŽIĆ — ŠESTDESETLETNIK Branko Božič se je rodil 5. oktobra 1927 v Ljubljani, kjer je po končani osnovni šoli nadaljeval šolanje na I. gimnaziji. Mladost in leta okupacije je preživel na Viču pri starših, kamor se je tudi kasneje po preselitvi v Kamnik, kjer živi še sedaj, rad vračal. Po osvoboditvi je bil od maja 1945 do marca 1947 v jugoslovanski ljudski armadi, najprej v Levstikovi in Gubčevi brigadi, nato pa v II. brigadi II. divizije KNOJ Po vrnitvi iz JLA je od leta 1947 do 1950 služboval na Ministrstvu za gozdar­ stvo in lesno industrijo. V letih 1950 do 1954 je študiral na oddelku za zgodovino filo­ zofske fakultete v Ljubljani, kjer je diplomiral iz narodne in obče zgodovine. Zgodo­ vino je poučeval najprej na Vojaški akademiji v Ljubljani, nato je bil od leta 1956 do 1965 profesor in ravnatelj na osnovni šoli in gimnaziji Ljubljana-Vič. Vseh nasled­ njih 23 let je posvetil pedagoškemu delu na ljubljanski Pedagoški akademiji. Leta 1964 se je namreč dotedanja Višja pedagoška šola preuredila v Pedagoško akademijo. To je bil čas, ko so prenehala obstajati učiteljišča, ki so se spremenila v pedagoške, gimnazije, Pedagoška akademija pa se je pričela širiti, saj je poleg dotedanjih pred­ metnih področij pridobila še nova. Potrebe po nastavitvi novih stalnih predavateljev na Pedagoški akademiji so naraščale in tako je bil Branko Božič leta 1965 izvoljen za profesorja višje šole (kasneje višjega predavatelja) za predmet zgodovina jugoslovan­ skih narodov. Pred njim so na VPS ta predmet predavali Bogdan Binter (starejšo zgodovino jugoslovanskih narodov), Jože Hainz (novejšo zgodovino jugoslovanskih narodov), Ferdo Gestrin (slovensko zgodovino), Vasilij Melik (najprej slovensko, po­ tem tudi južnoslovansko zgodovino), Metod Mikuž (obdobje med vojnama in NOB). Vsi razen J. Hainza so bili honorarni predavatelji. V tem času je pričelo število stu­ dentov zgodovine naraščati in je nenehno raslo vse do ukinitve tega študija v študij­ skem letu 1987/88. , Branko Božič ni bil le predavatelj, ampak vrsto let tudi eden vodilnih delavcev Pedagoške akademije. V študijskem letu 1969/70 je bil izvoljen za direktorja akade­ mije in je to funkcijo opravljal do leta 1973. Kasneje je še dvakrat vodil akademijo kot njen dekan in sicer v letih 1979—1981 in 1985—1987. Veliko let je predaval tudi na Višji upravni šoli in na Politični šoli CK ZKS v Ljubljani. Mnoge generacije ga poznajo kot odličnega predavatelja in strokovnjaka. Večkrat je predaval tudi na se­ minarjih, ki so bili namenjeni učiteljem zgodovine na osnovnih in srednjih šolah. Čeprav je bil Branko Božič ves čas polno angažiran s pedagoškim delom, je ši­ rom Slovenije in Jugoslavije znan kot eden vodilnih dolgoletnih delavcev in vzpod- bujevalcev gasilstva. Clan gasilske organizacije je postal že leta 1938. Od leta 1950 dalje je opravljal v njej razne naloge. Bil je med drugim tajnik in predsednik Okrajne gasilske zveze Ljubljana, član predsedstva Gasilske zveze Slovenije in nato od leta 1963 njen podpredsednik. Leta 1976 je postal predsednik Gasilske zveze Slovenije in to funkcijo opravlja še sedaj. Eno mandatno dobo (1985—1986) je bil predsednik Ga­ silske zveze Jugoslavije. Pomemben je tudi njegov delež pri osnovanju Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. Opravljal je še številne druge odgovorne naloge, med drugim je bil podpredsednik odbora sindikata prosvetnih delavcev, predsednik mestnega sindikata družbenih de­ javnosti v Ljubljani, tajnik občinskega odbora SZDL Ljubljana Vič-Hudnik, član predsedstva občinske konference SZDL Kamnik, predsednik Temeljne izobraževalne skupnosti Kamnik, član odbora Zgodovinskega društva za Slovenijo itd. Je častni ob­ čan občine Metlika, nosilec reda dela s srebrnim vencem in reda zaslug za narod s srebrno zvezdo. . . . Obsežno je tudi Božičevo znanstveno in strokovno delo na področju zgodovino­ pisja. Pri njem opazimo veliko smisla za pregledna in sintetična dela o slovenski zgo­ dovini. Ze leta 1969 je pri Prešernovi družbi objavil Zgodovino slovenskega naroda, kjer je v zgoščeni in dovolj razumljivi obliki tudi za širok krog bralcev prikazal slo­ vensko zgodovino od naselitve do konca zadnje vojne. Leta 1980 je pri Državni založbi Slovenije izdal nekoliko razširjeno delo Oris zgodovine Slovencev, kjer je segel od prazgodovine na naših tleh do šestdesetih let 20. stoletja. Precejšen poudarek je na zgodovini Slovencev od prve svetovne vojne dalje, ki obsega dobro tretjino knjige. Poleg politične zgodovine podaja tudi krajši oris gospodarskega stanja in pregled kul­ turnega življenja na Slovenskem v preteklih stoletjih. Skupaj z Jankom Pleterskim je napisal Politično in socialno zgodovino Jugoslavije (1975). Delo je nastalo kot učbenik za srednjo politično šolo in skuša zapolniti vrzel pri poznavanju novejše jugoslovanske zgodovine. Božič je napisal drugi del te knjige, od pristopa Jugoslavije k trojnemu ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 1 133 paktu do povojnega razvoja Jugoslavije. Z vprašanjem delavskega gibanja in razvoja socialistične revolucije v Jugoslaviji se je ukvarjal tudi v več drugih razpravah. Sku­ paj s Tomažem Webrom je dopolnil in uredil slovensko izdajo Zgodovine v slikah. Kot dolgoletni vodilni član gasilske organizacije se je Branko Božič že zgodaj pričel ukvarjati tudi z njeno zgodovino. Leta 1968 je izšla knjiga Razvoj gasilstva na Slovenskem. V njej je prikazal požarno brambo, požarne katastrofe na Slovenskem ter zlasti organizirano gasilstvo pri nas. Pravkar je izšlo novo obsežno delo s tega področja. V vrsti člankov in razprav, ki jih je objavljal pretežno v društvenem gla­ silu, je osvetlil vlogo množične in humanitarne gasilske organizacije na našem ozem­ lju in posegel tudi nazaj v zgodovino. Pisal je o požarnih redovih, požarni službi, gasilskem tisku, ukvarjal pa se je tudi s problematiko političnih bojev v gasilski orga­ nizaciji, zlasti v obdobju med obema vojnama. Objavil je vrsto> zanimivih dokumentov iz zgodovine gasilstva, posebej pa naj opozorim na bibliografijo o zgodovini gasilskih društev, ki jo je pripravil za Gasilski vestnik pod naslovom Iščemo kronike gasilskih društev (1987). To je kratek pregled doslej objavljenih historiatov gasilskih društev, navedena dela pa so urejena po abecednem redu krajev. Nenazadnje je treba omeniti velik Božičev prispevek k pouku zgodovine na naših osnovnih in srednjih šolah. Je namreč soavtor več učbenikov za zgodovino in to za šesti in osmi razred, za tehnične šole, pa tudi za srednje usmerjeno izobraževanje. Doživeli so več izdaj in ponatisov. Prav tako je pisec številnih sestavkov, ki segajo na področje vzgoje in izobraževanja, o vsklajevanju pouka književnosti in zgodovine (1961), o pouku zgodovine na naših šolah (1972), o Pedagoški akademiji (1972, 1973) itd. Ob tem kratkem pregledu Božičevega mnogovrstnega dela in udejstvovanja in ob dejstvu, da ima še polno načrtov za bodoče delo, mu ob šestdesetletnici želimo pred­ vsem zdravja, da bi vse svoje načrte lahko uresničil. IZBRANA BIBLIOGRAFIJA BRANKA BOZlCA Starejše biografije in bibliografije so bile objavljene v publikacijah Bibliografije rednih učiteljev Pedagoške akademije, Ljubljana 1978, str. 8—13; Biografije in biblio­ grafije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, tretja knjiga, II. del (1966—1976), str. 1305—1307. V pričujoči bibliografiji so zajeta predvsem pomemb­ nejša zgodovinopisna dela, ne pa tudi razni aktualni in priložnostni članki in številni uvodniki v Gasilskem vestniku, skripta za potrebe študentov, prispevki v Prosvetnem delavcu ipd. Splošna dela o slovenski zgodovini 1. Kronološki pregled dogodkov v Ljubljani v prvi polovici 1942. leta. — Letopis Muzeja narodne osvoboditve 2, 1958, str. 265—303. (Skupaj z L. Čarnijem, M. Kacin idr.). 2. Zgodovina slovenskega naroda. — Ljubljana 1969, 301 str. 3. Politična in socialna zgodovina Jugoslavije. — Maribor 1975, 182 str. (Marksi­ stična knjižnica, 2. Skupaj z J. Pleterskim.) 4. Delavsko gibanje in socialistična revolucija v Jugoslaviji. — Ljubljana 1978, 62 str. (Dopisna šola marksizma, Politična šola CK ZKS. Ponatis 1981.) 5. Oris zgodovine Slovencev. — Ljubljana 1980, 191 str. 6. Delavsko gibanje in Zveza komunistov Jugoslavije. — Maribor 1984, 294 str. (Marksistična knjižnica, 16. Skupaj z J. Pleterskim.) Zgodovina gasilstva 1. Kratek pregled zgodovine slovenskega gasilstva. — Gasilski vestnik 1956, str. 10—14, 39—44. 2. Ob 100-letnici požara Cukrarne v Ljubljani. — Gasilski vestnik 1958, str. 254— 255. 58. 3. Požarna služba v dobi Francozov. — Gasilski vestnik 1958, str. 282. 4. Gasilska služba v starem in srednjem veku. — Gasilski vestnik 1960, str. 57- 5. Požarne katastrofe na Slovenskem. — Gasilski vestnik 1960, str. 95—96. 6. Požarni redi na Slovenskem. — Gasilski vestnik 1960, str. 114—117. 7. Ustanovitev prostovoljne gasilske organizacije na Slovenskem. — Gasilski vest- 8. Borba za uveljavljanje slovenskega vpliva v gasilstvu. — Gasilski vestnik 1960, str. 186—189. nik 1960, str. 145—147. 9. Prva pravila prostovoljnega gasilstva. — Gasilski vestnik 1960, str. 332—333. 10. Rast slovenskega gasilstva do prve svetovne vojne 1914. leta. — Gasilski vest­ nik 1960, str. 235—237. 134 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1 9 8 8 - 1 370. 11. Jugos lovanska gasilska zveza v Ljubl jani . — Gasilski ves tn ik 1960, str. 367- 12. Gospodarsk i problemi Jugos lovanske gasilske zveze. — Gasilski ves tn ik 1961, str. 105—108. 13. Iz zgodovine gasilstva. — Gasi lski ves tn ik 1961, str. 134—146. 14. Vseslovanski kongres v L jubl jani le ta 1930. — Gasilski ves tn ik 1961, str . 300— 301. 15. Razvoj gasi lskega orodja in opreme. — Gasilski ves tn ik 1961, str. 137—139. 16. Ob 100-letnici gasi lske organizaci je v Jugoslavi j i . — Gasilski ves tn ik 1964, str. 220—223. 17. 70 let gasi lskega tiska. — Gasilski ves tn ik 1967, str. 6—10. 18. I I . jugoslovanski gasilski kongres 1939. leta. — Gasilski ves tn ik 1967, str. 269— 270, 329—331. 19. Razvoj gasilstva na Slovenskem. — L jub l jana 1968. 260 str . 20. Sto let gasi lstva n a Slovenskem. — Gasilski ves tnik 1968, str. 50—55. 21. VI. skupšč ina Gasi lske za jednice leta 1940. — Gasilski ves tn ik 1968, str. 92—94. 22. Iž zgodovine gasilstva. — Gasilski ves tnik 1967, str. 40—41, 110—111; 1968, str. 30—31 ; 1969, str. 123—124, 237—240. 23. K a k o je bi lo pred sto leti. — 100 let gasilske organizaci je n a S lovenskem 1969, str. 22—27. 24. Dvajset let Gasi lske zveze Slovenije. — Gasilski ves tn ik 1969, str. 324—350. 25. Prostovol jno gasilstvo. Sto let. — Delo 5. in 12. juli ja 1969. 26. Iz k r o n i k e požarov. — Letopis Slovenskega gasilskega m u z e j a 1972, str. 68—71. 27. Pol i t ični boji v gasilstvu p r e d 35 leti. — Letopis Slovenskega gasi lskega m u ­ zeja 1972, str. 16—20. 28. »Gasilec« o delovanju druš tev . — Letopis Slovenskega gasi lskega m u z e j a 1972, str. 22—25. 29. N a s t a n e k gasilskega d r u š t v a Vič. — 100 let gasilskega d r u š t v a Ljubl jana-Vič 1972, str. 5—55. 30. 30 let gasilske organizaci je Slovenije. — Gasilski ves tn ik 1976, str. 176—183. 31. 35 let naše založniške dejavnost i . — Gasilski ves tnik 1981, str. 370—376. 32. Začetki gasilskega tiska. — Gasilski ves tn ik 1981, str. 378—379. 33. O prvi ženski gasilski enoti . — Gasilski ves tnik 1983, str. 308—310. 34. Z b i r a n j e n a p r e d n i h sil v obdobju l judske fronte. — Gasilski ves tnik 1984, str. 26—28. 35. K a r e l P e r d i h - Ž a r — gasilec in par t izan . — Gasilski ves tn ik 1984, str. 55—56. 36. P o S lovenskem gasi lskem muze ju v Metl iki . — Gasilski ves tnik 1984, str. 126— 127, 158—159. 201—202. 37. Razs tavni pavil jon v Metl iki odprt . — Gasilski ves tnik 1984, str. 260—261. 38. Interv ju z B r a n k o m Božičem. — Gasilski ves tnik 1986, str. 6—9, 43—45, 75—78. 39. Iz naše preteklost i . — Gasi lski ves tnik 1986, str. 215—216 (o gasilskih druš tv ih p r e d ' p r v o svetovno vojno). 40. Ob jubi le ju našega tiska. — Gasilski ves tnik 1987, str. 147—149. 41. I ščemo k r o n i k e gasi lskih društev. — Gasilski ves tnik 1987, str. 384—386 (bi­ bliografi ja). 42. Gasilstvo na Slovenskem đo leta 1941. — Ljubl jana 1988, 297 str. Učbeniki in šolska problematika 1. Vskla jevanje p o u k a knj iževnost i in zgodovine. — Novi pogledi n a p o u k knj i­ ževnosti in l i t e r a r n e teori je v g imnazi jah. L jub l jana 1961, str. 4—20. 2. P e d a g o š k a a k a d e m i j a — n j e n a vloga in vzgojnoizobraževalna praksa . — Vzgoja in izobraževanje 1972, št. 4, str. 30—33. 3. P o u k zgodovine n a naš ih šolah. — Sodobna pedagogika 1972, str. 365—368. 4. Zgodovina za t e h n i š k e šole. — Ljubl jana 1972, 283 str. (Ponat i s i : 1974, 1976, 1978, 1980. S k u p a j s S. Trojar jem.) 5. Zgodovina za osmi r a z r e d osnovne šole. — Ljub l jana 1973, 152 str. (Ponat i s i : 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1981, 1982, 1983, 1985, 1986. Skupa j s T. Webrom.) 6. P r i r o č n i k za delo pionir jev in m l a d i n e v gasi lskih organizaci jah. — Ljubl jana 1974, 104 str. (Več avtorjev.) 7. 25 let P e d a g o š k e a k a d e m i j e v Ljubl jani 1947—1972. — L j u b l j a n a 1973, 108 str. (urednik in soavtor) . 8. Zgodovina za šesti razred osnovne šole. — Ljubl jana 1976, 159 str. (Ponat i s i : 1978, 1979, 1980, 1981, 1983, 1984. Skupa j s T. Webrom.) 9. Zgodovina 2-2. D r u g a sve tovna vo jna in svet po nje j . — Ljub l jana 1978, 108 str. (Srednje u s m e r j e n o izobraževanje. S k u p a j s T. W e b r o m in J. P r u n k o m . ) 10. Zgodovina 2. Novejša zgodovina. — Ljubl jana 1978, 137 str. (Srednje u s m e r ­ jeno izobraževanje. P o n a t i s i : 1980, 1981. Skupa j s T. W e b r o m in J. P r u n k o m . ) ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 1 135 11. Zgodovina 2. — Ljubljana 1982, 174 str. (Srednje izobraževanje. Skupna vzgoj- noizobrazbena osnova. Ponatisi: 1983, 1986, 1987. Skupaj s T. Webrom.) 12. Storia per la sesta classe. — Ljubljana 1981, 246 str. (Skupaj s T. Webrom.) 13. Zgodovina za šesti razred (nova izdaja). — Ljubljana 1985, 162 str. (Ponatisi: 1986, 1987. Skupaj s T. Webrom.) 14. Zgodovina za osmi razred (nova izdaja). — Ljubljana 1987, 175 str. (Skupaj s T. Webrom.) 15. Priročnik za mentorje pionirjev in mladine v gasilskih organizacijah in osnov­ nih šolah. Ljubljana 1987, 267 str. (Več avtorjev.) O l g a J a n š a - Z o r n TOMAŽ WEBER — ŠESTDESETLETNIK Tiho in skromno je lansko leto (24. oktobra 1987) v krogu svojih znancev in pri­ jateljev slavil 60. rojstni dan priznam slovenski zgodovinar, metodik in profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani Tomaž Weber. Rodil se je v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na študij medicine. Kaj kmalu je spoznal, da študij traja pre­ dolgo in da za to nima denarja, saj je po smrti matere ostal brez vsakih sredstev za preživljanje. Nekaj časa se je zaposlil, toda sla po znanju mu ni dala miru in tako se je vpisal na Filozofsko fakulteto, na oddelek za zgodovino, saj je lahko ta študij kon­ čal tudi ob delu. Odločitev je bila prav gotovo zelo koristna, saj je slovensko zgodo­ vinopisje tako dobilo izredno marljivega in prizadevnega strokovnjaka. Tudi sedaj je moral trdo delati, saj ni imel štipendije, preživljati pa je moral še družino. Sprejel je vsako občasno delo, prepisoval skripta, premetaval premog na železnici, bil odrski delavec in opravljal vsa druga opravila, samo da bi se preživel. Vendar je vztrajal in ni odnehal. Po koncu II. svetovne vojne je bil med prvimi, ki so se udeležili mla­ dinskih delovnih akcij. Srečamo ga med graditelji mladinske proge Brčko—Banoviči, pozneje pa je bil celo komandant kozjanske mladinske delovne brigade. Na univerzi je bil med vzornimi študenti, kljub temu, da je moral trdo delati za vsakdanji kruh. Vse izpite je opravljal v rednem roku in prav rad vsakomur priskočil na pomoč. Po končanem študiju je delal najprej na gimnaziji v Stični. Tukaj je vzgajal mladi rod, mu vcepljal zgodovinske misli in posredoval bogato znanje zgodovine. Kmalu zatem ga srečamo v Ljubljani na osnovni šoli Oskar Kovačič, leta 1965 pa mu je bila zaupana velika odgovornost, saj je postal direktor Zavoda za prosvetno-peda- goško službo Ljubljana II. Tudi tukaj se je vneto vključil v delo. Skrbel je za razvoj šol, njihovo dejavnost, delal z ravnatelji in si prizadeval za čimboljše učne uspehe. Po preureditvi pedagoške službe v Ljubljani je postal pedagoški svetovalec na Za­ vodu za šolstvo in sicer za predmet zgodovina in geografija. Tukaj je v delu dobe­ sedno izgoreval. Skrbel je za pripravo učnih načrtov, strokovno izpopolnjevanje uči­ teljev, vodil hospitacijske šole, skrbel za opremljenost šol z didaktičnimi pripomočki, skliceval aktive in podobno. Ko je obiskoval šole, so ga učitelji spoštovali, cenili so njegovo znanje, poštenost in doslednost. Imel je lep odnos do ljudi. Vsakomur je znal svetovati in pomagati. Leta 1971 je postal profesor metodike pouka zgodovine na Pe­ dagoški akademiji v Ljubljani. Tukaj vzgaja mladi rod bodočih zgodovinarjev. Na Pedagoški akademiji je bil dvakrat izvoljen za prodekana. Izredno dragocena je njegova publicistična dejavnost. Njegova bibliografija obsega 34 knjižnih del. Je soavtor številnih učbenikov: Spoznavanje družbe za 4. in 5. razred osnovne šole. Tu je moral orati ledino, saj Slovenci doslej še nismo imeli tovrstnega učbenika. Prav tako je soavtor učbenika Zgodovina 6 in Zgodovina 8. Napisal je tudi temelje zgodo­ vinske didaktike in didaktike spoznavanje družbe. Za osnovno šolo je pripravil ce­ loten didaktični komplet za pouk zgodovine (delovne zvezke, diapozitive in folije). Tega izredno dragocenega gradiva so bili učitelji veseli, saj jim bogati pouk. Sode­ loval je pri uvajanju grafoskopov v osnovne šole in postavil temelje didaktičnega filma v Sloveniji. Napisal je 65 člankov, razprav in ocen. Pisal je v Sodobni pedago­ giki, Vzgoji in izobraževanju (bil je prvi odgovorni urednik te revije), Nastavi istorije, Jugoslovanskem zgodovinskem časopisu, Zgodovinskem časopisu in drugod. Njegovo delo sega tudi na področje mladinske literature. Pri tem naj omenimo knjigo od Vi­ kingov do astronavtov, ki je prevedena tudi v madžarščino, pripravljen pa je tudi pre­ vod v ruščino. Pri Državni založbi Slovenije je bil urednik publikacije Zgodovina v slikah, ki je obsegala 15 knjig. Napisal je v sodelovanju s prof. Brankom Božičem učbenik Zgodovina 2 za srednje izobraževanje. Svojo bogato strokovno znanje prenaša na učitelje na seminarjih, več referatov pa je imel tudi na simpozijih in kongresih zgodovinarjev. Sodeloval je pri aktivnosti Znanost mladini in tako je že leta 1969 postavil temelje raziskovalnega dela v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger — mladi zgodovinarji. Vneto si je prizadeval za razvoj zgodovinskih krožkov ter sodeloval pri raznih tekmovanjih mladih zgodovinarjev.