Čisti dobiček namenjen je družbi Sv. Cirila in Metoda. S -' Boj za slovenske ljudske sole v Trstu. UTOK Josipa Vodopivec, Ivana Besednjak, Antona Kljun in Jakoba Prhavec za se in v imenu soprosilcev proti odloku visocega c. kr. namestništva primorskega z dne 1. julija 1894, št. 10031/Vil, s katerim se zavrača zahteva tržaških slovenskih starišev v Trstu za usta- novljenje slovenskih ljudskih šol v Trstu. Sestavil in predložil dnč 7. avgusta 1894 visocemu c. kr. ministerstvu za bogočastje in uk pooblaščenec prosilcev dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu. Cena, 20 kr. V Trstu, 1894. Založil dr. Gustav Gregorin. — Tiskala tiskarna Dolenc. " , ' 41272 Visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk! Proti odloku c. kr. namestništva z dne 1. julija 1894. št. 10031/VII ex 1894, pri¬ občenemu nam odlokom slavnega magistrata z dne 11. julija 1894 št. 36527/VI pod •/. ulagamo podpisani v svoje in v ime sopro- silcev pravočasno ta-le utok: Najprvo pritožiti se je nam proti temu, da nam je slavni mestni magistrat na slo¬ venske prošnje naše priobčil odlok visokega c. k. namestništva v italijanskem namesto v slovenskem jeziku, prezirajoč s tem očitno člen 19. državnih osnovnih zakonov, ki jamči vsem avstrijskim narodom jednakopravnost v šoli, uradu in javnem življenju. Prehajaje na meritorno vsebino izpodbi¬ janega odloka c. k. namestništva konstatovati nam je takoj na prvem mestu, da priznava napadeni odlok na podlagi uradnih poizve¬ dovanj, vršivših se vsled naših prošenj, da je bilo v petletni dobi 1888-1889 do 1892-1893 v okrožju mesta tržaškega 854 slovenskih — 4 — otrok, dolžnih pohajati šolo, oziroma, da je doseženo petletno povprečno število 170-8 otrok. Ker bi po državnem šolskem zakonu (§ 59) v zvezi s členom 19. državnih osnov¬ nih zakonov za opravičenje zahteve, da se v mestu tržaškem, kjer dosedaj ni nobene slo¬ venske ljudske šole, ustanovi taka šola, za¬ doščalo petletno povprečno število 40 sloven¬ skih mestnih otrok, misliti bi moral vsakdo, da vis. c. k. namestništvo kakor oblast, ka¬ tera bi morala skrbeti za to, da se da pri¬ ložnost tudi slovenskim otrokom tržaškega mesta, da se izobrazijo v materinem svojem jeziku, premeni sklep tržaškega mestnega sveta, s katerim se je odbila naša opravi¬ čena prošnja za slovenske ljudske šole v mestu tržaškem, ter da zaukaže mestnemu magistratu, da ustanovi na svoje stroške tako šolo. To upanje je bilo opravičeno tem več, ker so se vršile na ukaz namestništva dolgo¬ trajne preiskave in izpraševanja o prošnjah za slovenske šole podpisanih prosilcev, tako, da se je smelo z ozirom na tak ukaz skle¬ pati, da je vis. c. k. namestništvo zapustilo stališče, katero je zavzemalo v svojem času nasproti analogni prošnji, uloženi dne 22. septembra 1884. leta od slovenskih starišev mesta tržaškega. Ta nada, da se postavi vis. c. k. namestništvo sedaj na drugo, zakonu, faktičnim razmeram in pravičnosti (Billigkeit); 5 — jedi no odgovarjajoče stališče ter da prizna opravičenost naših prošenj, bila je uteme¬ ljena tembolj, ker se je isto vis. c. k. name¬ stništvo v teku preiskovanj, vršivšili se o naših prošnjah, v svojem odloku z dne 10. aprila 1892. št. 11105, namenjenem slavnemu mestnemu magistratu tržaškemu, izrazilo pri¬ bližno tako-le: „Ker manjka tržaški provinciji deželni zakon o ustanovljenju šol, mora se imeti ozir na ustanove politične ustave za ele¬ mentarne šole (prejšnji šolski zakon) v so¬ glasju z navodili, sodržanimi v členu 19. državnega osnovnega zakona z dne 21. de¬ cembra 1867“. Ta politična ustava, ki je bila šolski zakon pred državnim šolskim zakonom z dne 14. maja 1869. št. 62, ustanovlja namreč v § 1. sedemnajstega poglavja, da je ustano¬ viti farno šolo povsod, kjer je reden dušo- brižnik (dušni pastir); v § 2. istega poglavja, da je ustanoviti občno šolo tam, kjer se nahaja v okrožju pol ure 100 otrok, dolžnih pohajati šolo ; in v §. 3-< omenjenega poglavja, da je ustanoviti posebno šolo tudi za manjše število otrok in za manjšo oddaljenost, ako zahtevajo to posebne razmere, to je ako ote¬ žujejo dohod do šole lega, hribovi, jarki, reke, močvirje, sneževje in deževje. A ne le, da je c. k. namestništvo od¬ stopilo v napadanem odloku od ravnokar na- — 6 — vedenega nazora ter potrdilo nazore slavnega mestnega magistrata, odbivši naše prošnje, nego isto visoko c. kr. namestništvo postavilo se je v naše začudenje proti opravičeni naši zahtevi na še bolj radikalno stališče kakor slavni magistrat sam, kar dokažemo nižje ter pri tem krivo tolmačilo duh zakona, ne oziraje se na razloge pravičnosti (Billigkeit), utemeljene v faktičnih razmerah. Vidi se iz odloka visokega c. k. namestništva, da je naše prošnje pač rešil političen uradnik, ki pozna mrtvo besedilo šolskega zakona ne pa šolnik, kateremu je pred očmi živi organizem ljudskega šolstva. Da je ta trditev opravičena, naj sledi iz sledečih navedeb in razmotrivanj. I. Visoko c. kr. namestništvo pripoznava sicer — kakor smo že gori omenili —, da v okrožju mesta, ki obsega vse mestne šolske okoliše in katero okrožje je bilo do¬ ločeno z deželno postavo z dne 1. aprila 1882. (dež. zak. št. 8 ex 1885.) najprej za razdelitev volilnih okrajev, po tem pa za ka¬ taster in za zemljiško knjigo, ne obstoji nobena občinska slovenska šola, akoravno je v tem okrožju po zakonu zadostno število slovenskih otrok, hoče pa nadalje dokazati, da Trst sestavlja z okolico en šolski okraj, ter da spadajo šole v Rojanu, v Barkovljah, — 7 — pri sv. Ivanu in na Katinari celo v mestno okrožje tržaško. Za prvo trditev sklicuje se na statut mesta tržaškega, potrjen cesarskim patentom z dne 12. aprila 1850., št. 139. drž. zako¬ nika, kateri pravi, da je Trst z okolico jedna sama občina, vsied česar da ista ustvarja tudi en sam šolski okraj. Ali takoj na tem mestu treba opomniti, da navedeni statut nikjer ne pravi, da Trst in okolica ustvarjata eno šolsko občino, ter da razločuje mesto tr¬ žaško od okolice. To važno razlikovanje ima svoje v zakonu utemeljene praktične posle¬ dice gledč vstrojstva šol, kakor dokažemo nižje. Za sedaj nastaje le važno vprašanje, do katerih mej se razteza mesto, oziroma v našem slučaju, katere šole so v mestnem okrožju (pomeriju) in katere spadajo pod okolico tržaško. To vprašanje rešilo je vis. c. k. namestništvo, kakor smo omenili že zgoraj, na način, ki mora osupniti vsacega in celo slavni mestni magistrat, kateremu se ni nikdar niti sanjalo, da imamo Slovenci tr¬ žaški v mestu samem štiri slovenske šole, in sicer v Rojanu, Barko vij ah, sv. Ivanu in na Katinari. In vendar se je še v seji mest¬ nega sveta tržaškega z dne 22. maja t. 1., v kateri je predlagala mestna delegacija, da se rojanska šola razširi ter premesti tako, da bo en del nove šole stal v okrožju (po- — 8 meriju) mesta in en del pa na okoličanskih tleh, izjavil mestni svetovalec dr. Cambon, da je proti takemu premeščenju šole rojanske med drugimi razlogi tudi iz razloga, ker bi se s tem predrl princip, da se v mestu trža¬ škem ne sme nikoli na občinske strošlce usta¬ noviti šol z drugim učnim jezikom nego z italijanskim, kateri princip se je slovesno izrekel in sprejel v istej seji z vsemi gla¬ sovi občinskih svetovalcev italijanskih proti štirimi glasovi občinskih svetovalcev okoli¬ čanskih. Magistrat torej in italijanska večina mestnega svčta tržaškega trdita, da v okrožju mesta tržaškega ni in ne sme biti slo¬ venske ljudske šole na občinske stroške, a visoko c. kr. namestništvo trdi v napa¬ danem odloku, da so v mestu tržaškem štiri slovenske šole ! Kdo ima prav ?! V tem vprašanju gotovo ne c. kr. namestništvo, katero se za utemeljenje svoje trditve povse krivo sklicuje na § 22. in 23. organizacij¬ skega štatuta mestnega magistrata, potrje¬ nega s cesarsko resolucijo z dne 23. marcija 1872. in notificiranega od istega magistrata dn4 17. maja 1873. pod št. 9456. Po tem organizacijskem statutu razdeljeno da je mesto s predmestji administrativno v 10 mestnih okrajev (distretti urbani), a 11 vasi okoličanskih v dva kmečka okraja (distretti rurali). V navedene takozvane mestne okraje — 9 — pa spadajo po istej razdelitvi šole v Rojanu, Barkovljah, sv Ivanu in na Katinari. Iz tega sklepa visoko c. kr. namestništvo, da imamo Slovenci v mestu tržaškem štiri slovenske ljudske šole. Napačnost tega nazora izvira že iz tega, ker ni res, da je omenjena razdelitev administrativna v strogem pomenu besede, nego bolj policijska in interna, pri čemer je pa še naglašati, da isti organizacijski statut razločuje v takozvanih 10 mestnih okrajih mestne in predmestne okraje (contrade urbane e suburbane). Ta formalna razdelitev v policijske in naj si bode tudi v administracijske svrhe ni torej dala in tudi ni zamogla dati Rojanu, Barkovljam, sv. Ivanu in Katinari značaja mesta. Ne gledč na to pa je določil de¬ želni zakon tržaški z dne 1. aprila 1882. (dež. zakonik št. 8 ex 1885.), torej poznejši zakon, novo mejo med mestom in okolico, nazvavši oni del občine tržaške, ki obsega pravo mesto, „pomerio della citta*, a oni del, ki je izven te meje, „territorio“ ali „cam- pagna“. Ta razdelitev ni le policijska, nego tudi politična, davčna in sodnijska, ker se po tej razdelitvi ločijo mestni volilni okraji od okoličanskih, določa obseg davčnih občin in kompetenca c. kr. Preture kakor za mesto odrejenega sodišča za mestni „pomerij“ vsta- — 10 novljen z omenjenim zakonom z dne l. aprila 1882., in kakor okrajnega sodišča za deželo za okraje ležeče izven istega „po- merija*. Ni torej dvombe, da je za vprašanje, kateri del občine tržaške spada pod mesto in kateri pod okolico, odločilen le nave¬ deni zakon iz leta 1882.ga. Po tem zakonu pa ne spadajo šole v Rojanu, Rarkovljah, sv. Ivanu in na Katinari pod mesto, ampak pod okolico tržaško. Razdelitev občine tržaške z leta 1882.ga ni pa le politična, davčna in sodnijska, ka¬ kor smo trdili gori, ampak ima tudi posle¬ dice v šolskem oziru ter določa ta razdelitev značaj šol v »mestnem pomeriju' kakor me¬ stnih, in šol izven »pomerija" kakor kmečkih. S tem prehajamo s političnega polja na strogo šolsko polje ter hočemo dokazati, kar smo trdili v naših prošnjah in o sklepu komi- sijonalnih poizvedovanj o naših prošnjah, da se ima smatrati okolica saj faktično kakor po¬ seben šolski okraj, da je značaj okoličanske dece, pripadajoče večinoma kmečkemu stanu, različen od značaja mestne dece ter da ta različnost zahteva drugačen sistem vzgoje, kar se tudi dejanski izvršuje. — >11 — II. V dokaz teh trditev ozirati se nam je na državni šolski zakon z dne 14. maja 1869. s premembami, uvedenimi z novelo dne 2. maja 1883. št. 63, drž. zak., in na praktično izvrševanje tega zakona v mestu in v okolici tržaški. §. 21. omenjenega zakona ustanovlja najprej princip, da začenja šolska obveznost z dovršenim šestim starostnim letom ter da traja do dovršenega štirinajstega starostnega leta; ta paragraf ustanovlja torej prineipi- jelno osemletno šolsko dolžnost. Nadalje določuje isti §., da se ima do- zvoliti na splošnih ljudskih šolah po dovrše¬ nem šestletnem šolskem obiskovanju otrokom na deželi (na kmetih) in otrokom nepremož- nih slojev ljudstva v mestih in trgih na prošnjo starišev ali njih zastopnikov olaj¬ šave glede mere rednega šolskega obisko¬ vanja iz oziravrednih razlogov. Določa pa še omenjeni §. 21. v četrtem odstavku, in to je važno, da se take olajšave imajo dozvoliti tudi otrokom celili šolskih občin na deželi, ako to zahtevajo zastopstva vseh všolanih občin na podlagi občinskih sklepov. Navedeni paragraf torej ustanovlja principi- jelno razliko glede obvezne dobe rednega — 12 šolskega obiskovanja v mestih in trgih na eni strani, a na deželi na drugi strani. Dočim se po zakonu v mestih in trgih ne smejo nikdar dozvoliti vsej šolski občini olajšave le šestletnega šolskega rednega ob¬ iskovanja, nego le posameznim otrokom nepre- moznih starišev, ki morajo torej za-to prositi vsak za-se. imajo enako pravico na deželi otroci vseh slojev, a daje se enaka pravica na podlagi sklepov občinskih zastopov kar celim šolskim občinam. S tem priznava zakon, da so na deželi različne razmere kakor v mestih ter da je treba te različne razmere poštevati tako, da se daje občinam na deželi možnost urediti si šolstvo tako, da obstoji v istih občinah fak¬ tično le šestletna šolska obveznost , dočim obstoji v mestih vedno le principijelna osemletna šol¬ ska obveznost. Teh olajšav so se poslužile cele provin- cije in skoraj vse občine na deželi ter so se v vseh takih občinah uvedli namesto rednega šolskega obiska v sedmem in osmem šolskem letu takoimenovani nadaljevalni oziroma kmetijski tečaji se skrčenimi šolskimi urami kot nadaljevanje šestega rednega šolskega leta. Nekatera mesta, za katera velja prin- cipijelno osemletna šolska obveznost, ustano¬ vila so razun osmih šolskih tečajev še posebe obrtne nadaljevalne tečaje z ozirom na po- — 13 — sebne potrebe mestnega prebivalstva in sicer le za one, kateri so zadobili le osebno olaj¬ šavo glede šolskega obiskovanja. Nekatera mesta pa so si ustanovila v zmislu zakona le osemrazredne meščanske Me, katere so dolžni obiskovati vsi, ki ne pre¬ stopijo v srednjo šolo ali kako strokovno šolo. S tem je ustanovljena na podlagi za¬ kona praktično važna razlika med šolami na deželi na eni strani, in v mestih in trgih na drugi strani, ter je strogo ločen značaj prvih od drugih. Oglejmo si sedaj izvrševanje §. 21 dr¬ žavnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869, modificiranega z novelo z dne 2. maja 1883 št. 53. drž. zak., v obsegu tržaške občine in izvrševanje omenjenega zakona sploh v isti občini, z eno besedo : organiza¬ cijo šolstva z ozirom na isti zakon. Kaj naj¬ demo tu ? Tn najdemo, da je v občini trža¬ ški strogo ločeno šolstvo mesta tržaškega od šolstva okolice in sicer po krajevnih mejah, kakor jih je ustanovil deželni zakon z dne 1. aprila 1882 (deželni zakonik št. 8 ex 1885), in sicer je ta ločitev izvedena kon- sekventno, ne le formalno na zunaj, nego i stvarno na znotraj. Mesto tržaško v „pomeriju“ imelo je namreč koncem šolskega leta 1892/1893 dvanajst javnih ljudskih šol in sicer popolno deško in dekliško osemrazredno meščansko - 14 šolo v novem mestu (cittA nuova), popolno dekliško osemrazredno meščansko šolo v „Via Giotto*, zvezano se šestrazredno deško šolo, 3 moške in ženske šestrazrednice in sicer v „Barriera vecchia*, ,Ferriera* in »Lazzaretto veccliio 1 '-, 1 šestrazreduico za dečke, zvezano s petrazrednieo za deklice v mestni ubožnici in 6 petrazrednic in sicer naslednje: Belvedere, citth vecchia, Via Donadoni, Via Giulia, fondazione Elio Mor- purgo in Bena nuova. Nadaljevalnih šol v „mestnem pomeriju* ni ter morajo vsi otroci, ki ne prestopijo v srednje ali strokovne šole, obiskovati sedmi in osmi razred meščanske šole, ter so v mestu vse šestrazrednice tako vrejene, da se v istih poučuje v šestem raz¬ redu po učnih načrtih za dotične razrede meščanskih šol, kar je razvidno iz letnega poročila c. kr. namestništva, izdanega pod naslovom , Jahresbericht iiber den Zustand des Volksschuhvesens des Gebietes von Triest in Schuljahre 1892/1893 Nr. 22.205|VII. 1893.“ V vseh teh šolah je učni jezik izključno italijanski ter so se potrdili učni načrti za omenjene meščanske šole z odlokom viso- cega c. kr. ministerstva za bogočastje in uk z dne 25. aprila 1888 št. 7112. Istinost teh podatkov razvidna je iz knjige, izdane od slavnega municipija tržaškega, ki nosi na¬ slov : „Prospetto del personale insegnante e 15 — statistica degli allievi delle civiche scuole popolari e cittadine alla fine deli’ anno scola- stico 1882—1893“, katero prilagamo pod j2. Iz te knjige je razvidno takoj na prvi pogled, da tržaški magistrat sam deli javne ljudske šole občine tržaške v mestne (scuole di ciita) in deželne (kmečke) šole (scuole popolari di campagna). Da pa ta razdelitev ni le navidezna, formalna, nego utemeljena v različnosti šol¬ ske organizacije, razvidno bodi iz iste knjige, pod j2, katera nam pravi, da ima okolica (campagna) 10 šol in sicer : 1. v Barkovljah slovensko trorazrednico se šeskmi tečaji in italijansko dvorazrednico istotako se šestimi letnimi tečaji. 2. na Bazovici slovensko dvorazrednico se šestimi tečaji; 3. na Katinari slovensko dvorazrednico se šestimi tečaji; 4. na Vrdeli (sv. Ivan) slovensko štiri- razrednico se šestimi tečaji ; 5. na Opčinah slovensko trorazrednico se šestimi tečaji; 6. na Proseku-Kontovelju slovensko štiri- razrednico se šestimi tečaji; 7. v Rojanu italijansko trorazrednico se šestimi tečaji, a slovensko trorazrednico se samo štirimi tečaji (toraj nepopolno slovensko šolo); — 16 — 8. v sv. Križu (S. Croce) slovensko tro- razrednico se šestimi tečaji ; 9. v Skednju (Servola) italijansko in slo¬ vensko štirirazrednico, vsako se šestimi te¬ čaji, in 10. v Trebčah slovensko dvorazrednico se šestimi tečaji. Kazun tega obstoje na vseh teh okoli- čanskih šolah nadaljevalni tečaji, imenovani glasom priloge j2 »corsidi perfezionamento', a glasom gori navedenega „Jahresbericht“ »kmetijski nadaljevalni tečaji' (landvvirt- schaftliche Fortbildungscurse). Iz vsega tega je razvidno, da je v Trstu v smislu državnega šolskega zakona in dotične novele tržaška okolica glede šolske organizacije strogo ločena od mesta in to ne le navidezno, formalno, kakor smo že gori trdili, nego i materijalno. Okolica tržaška ima k večem štirirazredne šole z največ šestimi letnimi tečaji z dodanimi kmetijskimi na¬ daljevalnimi tečaji, a mesto tržaško ima veči¬ noma šestrazredne ljudske šole, ki se naslanjajo na obstoječe tri meščanske šole, katere morajo obiskovati vsi, ki ne prestopijo v srednjo ali strokovno šolo. Ha to razliko v organizaciji moramo opozarjati visoko c. kr. ministerstvo za bogo¬ častje in nk ter priporočati jo v natančno bla¬ gohotno uvaževanje. — 17 — S tem je priznal mestni svet oziroma magistrat tržaški, da ima okolica, kije izven „pomerija“, ustanovljenega 1882. leta, značaj dežele ter da imajo okoličani, ki so všolani v gori omenjenih deset okoličanskih šol, vse drugačne gospodarske potrebe, kakor mesto, katere zahtevajo, da se pouk tem potrebam primerno razlikuje od pouka mestnih otrok. In to je priznala tudi slavna vlada s tem, da dozvoljuje, da ima okolica principijelno šestletni redni šolski pouk. Razrušena je torej fikcija, da lahko pohajajo mestni otroci slo¬ venske okoličanske šole v Rojanu, na Vrdeli, v Barkovljah in Skednju, ki so oddaljene od mesta manj (ali jako malo manj) kakor štiri kilometre. Pobita je trditev napadanega odloka visocega c. k. namestništva, da vstvar- ja Trst z okolico le eno šolsko občino. Akoravno ni doslovno izrečeno v nobenem zakonu, ker do danes ne obstoji dež. šol. zakon za Trst, da ustvarja mesto tržaško eno šolsko občino, a okolica drugo, mora se vendar vzeti, da je občina tržaška v najneugod¬ nejšem slučaju, to je ako se noče priznati, da ustvarja vsaka šola v Trstu in okolici svoj šolski okraj, razdeljena faktično v dva šolska okraja z različno organiziranimi šo¬ lami, in sicer v mestni in okoličanski šolski okraj. Da je pa ta faktična razdelitev v dva šolska okraja še bolj dokazana in vsakemu 2 — 18 — jasna, navajamo še, da ima mesto svojega okrajnega šolskega nadzornika, okolica pa zopet svojega posebnega okrajnega šolskega nadzornika. Ali stvar stoji še drugače. Vsaki posamični šoli v občini tržaški odkazan je določen teritorij terni dovoljeno šolski dolžnosti podvrženim otrokom obisko¬ vati šole, pod katere ne spadajo teritorijalno, drugače, kakor z dovoljenjem šolske oblasti. S to naredbo razdeljena je občina tržaška (mesto in okolica) faktično v toliko šolskih okrajev, kolikor šol obstoji v isti, ter je trditev, da je vsa občina tržaška en šolski okraj, neosnovana. Ko bi bilo to res, smel bi vsakdo vstopiti v katero si bodi ljudsko šolo, kar pa ne sme, kakor smo rekli gori, brez posebnega dovoljenja. Iz vsega tega izhaja, da slovenski otroci nimajo v okrožju mesta tržaškega nikake šole, katero bi mogli in smeli pohajati prin- cipijelno, bodisi z ozirom na ustanovljenja državnega šolskega zakona, bodisi z ozirom na faktično izvedeno organizacijo šolstva v mestu različno od organizacije šolstva v okolici. Da bode stvar še bolj jasna, postavimo se za trenotek na stališče napadanega od¬ loka visocega c. k. namestništva, na stališče namreč, da slovenski mestni otroci lahko hodijo v okoličanske šole v Kojanu, Bar- 19 - kovljah, na Vrdeli in v Skednju, ter preis¬ kujmo praktično izvršljivost tega stališča z ozirom na gori navedeno. Mesten slovensk otrok torej, ker mu ni druge pomoči, obiskuje eno omenjenih oko- ličanskih šol ter dovrši v jedni istih šest letnih tečajev v vsakdanji šoli. Kakor mestni otrok ima pa osemletno šolsko dolžnost ter mora nadaljevati redno obiskovanje ljudske šole še sedmo in osmo leto. V vsej okolici tržaški in posebno v omenjenih štirih okoli- čanskih ljudskih šolah pa ni niti ene šole z osmimi letnimi tečaji. Vsled tega moral bi slovenski mestni otrok odpraviti šolsko dolž¬ nost v mestnih ljudskih, oziroma meščanskih šolah. To pa ni mogoče, ker otrok, ki je napravil šest letnih tečajev v slovenski šoli, ne more prestopiti že iz pedagogičnih vzro¬ kov v sedmi razred italijanske šole, ne glede na to, da se ga v to ne more siliti po členu 19. državnih osnovnih zakonov. Prepričani smo, da bi slavni mestni ma¬ gistrat tržaški za ceno neomadeževanja iz¬ ključno italijanskega značaja tržaških mestnih šol rad zatisnil ne le eno, nego obe očesi glede takih slovenskih otrok, a tu gre za princip in v principu ne sme se dajati slo¬ venskim otrokom olajšav glede obiskovanja šol, ki niso utemeljene v zakonu, ter je na- glašati, da osemletno šolsko obiskovanje je — 20 — za slovenske mestne otroke v Trstu ne le dolžnost, ampak tudi pravica. Slovenski otroci v mestu tržaškem imajo isto pravico, kakor italijanski, da uživajo osemletni pouk na ljudskih oziroma meščan¬ skih šolah, kakor je to mogoče italijanskim otrokom. Drugače ravnanje se slovenskimi otroci dovede nas do posledice, da so Slo¬ venci v mestu tržaškem Občinarji nižje vrste in ničesa druzega nego »misera plebs con- tribuens“ (davke plačujoča druhal.) Dokazano je na podlagi zakona in fak¬ tičnih razmer in naredeb, da Slovenci tržaški ne morejo in ne sinejo obiskovati okoličanskili šol ter da je le gola igrača z besedami za¬ kona, ako se jih pošilja v okoličanske šole. Slovencem tržaškim tiče torej po zakonu .v mestu tržaškem popolna ljudska šola z osmimi razredi, oziroma ljudska šola, zvezana z meščansko šolo, ker obstoje za to zahtevo vsi od §. 59. državnega šolskega zakona zahtevani predpogoji. Taka šola tiče jim pa tembolj, ako se postavimo na stališče, katero je nekaj časa zavzemalo visoko c. k. namestništvo in ka¬ tero je izražalo v gori navedenem odloku z dne 10. aprila 1892. št. 11,105 in katero stališče je zdaj naenkrat zapustilo ne vemo iz katerega vzroka. Po tem stališču veljala bi glede vpra¬ šanja ustrojenja novih ljudskih šol za Trst, 21 ki še nima izvršilnega zakona v smislu §. 76. državnega šol- zakona, vedno še stara po¬ litična šolska ustava ter bi se morala ista izvajati v skladu s členom 19. državnih osnovnih zakonov. Obračamo pozornost vi- socega c. k. ministerstva za bogočastje in uk tudi na to opravičeno stališče. Naj pa velja ta ali oni zakon, neoporečna je pravica, trjena od nas. III. A ne le zakon zahteva, da se usta¬ novi za Slovence mesta tržaškega slovenska ljudska oziroma meščanska šola, nego to zahtevata tudi pravičnost in politična morala. Slovenci v Trstu plačujejo istotako ob¬ činske davke, kakor Italijani ter je jako poniževalno zanje, ako se jim reče, naj pošiljajo svoje otroke v okoličanske šole, povsod skoraj uro hoda daleč, med tem ko sede otroci italijanskih starišev pri polnih mizah, imajoči svoje dobro urejene ljudske šole v riialih distancah. Se veče je to poniževanje, ako se pomisli, da slavn-i magistrat ustanov- Ija za peščico Italijanov na okoličanskih šolah vsporednice (paralelke), ko je vendar iz okolice v mesto ravno tako daleč , kakor iz m.esta v okolico. Take italijanske paralelke obstojev Barkovljah, v Rojanu in v Skednju, pri čemer je še posebno povdarjati, da imajo — 22 — italijanske paralelke v Bojanu vseli šest let¬ nih tečajev, dočim ima ondotna slovenska šola samo štiri tečaje, tako, da so celo ro- janski domači otroci protipostavno siljeni prestopati iz četrtega slovenskega tečaja v peti in šesti ital. letni tečaj, ako hočejo nada¬ ljevati šolsko obiskovanje. In v take nepopolne šole naj hodijo slovenski mestni otroci! Uvaževati je pa nadalje posebne lokalne razmere, katere otežujejo, da, lahko se reče: onemogočujejo slovenskim otrokom meščanskim hoditi v štiri večkrat navedene šole v Ro¬ janu, v Barkovljah, sv. Ivanu (na Vrdeli) in v Skednju. Pomisliti je namreč, da je Trst veliko svetovno trgovsko mesto z velikan¬ skim prometom; ne sme se torej postavljati na ozkosrčno stališče, ki ne odgovarja duhu zakona ter pošiljati slovenske otroke z ne¬ varnostjo življenja skoraj štiri kilometre da¬ leč v šolo, k čemer je še pristaviti, da vlada notorično v Trstu po zimi tako močna burja, da si dostikrat ne upajo niti odraščeni možje na cesto, ne pa, da bi skoraj uro dolgo pot napravljali nežni otroci! Le brezsrčen oče izpostavljal bi svoje dete takim nevarnostim, pameten in razso¬ den oče bi tega nikdar ne mogel storiti. Poštevajoč take razmere ter ozirajoč se na deželne zakone, ki imajo ozir na take posebne razmere in ki določajo, da se ustanove šole pri posebnih lokalnih razmerah tudi za — 23 — manjše distance, ustanovil je slavni tržaški magistrat z dovoljenjem in odobrenjem sl. c. k. vlade, kakor smo omenili že gori, ita¬ lijanske paralelke pri ravno istih slovenskih šolah, v katere naj bi zahajali slovenski mestni otroci. Pravičnost zahteva torej, da se istotako pošteva posebne razmere, tudi kadar gre za slovenske otroke; različno ravnanje z otroci slovenske narodnosti je v protislovju z na¬ čelom enakopravnosti, zajamčene v držav¬ nih osnovnih zakonih. §. 59 drž. šol. zakona d& se torej v zvezi s čl. 19. drž. osn. zak. uporabiti v prilog našim prošnjam za slo¬ vensko šolo v Trstu. Sploh pa ni resnično, da se ima omenjeni §. 59. strogo uporabljati v vseh slučajih, kadar gre za ustanovljen j e nove šole. Ta §. uporabljati se ima tako, kakor ga iuterpretuje c. kr. namestništvo, le tedaj, kadar gre za ustanovljenje šole za šolslco občino, ki se ima še-le na novo vstrojiti, ne pa tedaj, kadar se mora skrbeti za šolske potrebe v že obstoječi šolski občini ; v takih slučajih ima se postopati po analogiji §. 7 obč. drž. zakonika; poslednji §. pa se glasi tako-le : „Ako se praven slučaj ne da raz¬ soditi ne po besedah, ne po naravnem pomenu postave, mora se ozirati na podobne v postavah razločno razsojene slučaje in na nagibe drugih sorodnih postav. Ako pravni slučaj ostane še dvomljiv, mora se, gledaje na — 24 — skrbno nabrane in dobro prevdarjene oko¬ liščine, razsoditi po naravnih pravnih na¬ čelih. * V tem smisla razsodilo je visoko c. kr. upravno sodišče že večkrat in sicer z raz¬ sodbami z dne 27. aprila 1877. Budwinsky I. št. 70, z dne 14. februvarja 1884. Budw. VIII. 2017 in z dne 19. decembra 1884. Budw. VIII. št. 2338. Ker v Trstu ne obstoji še poseben de¬ želni zakon, mora se ozirati na druge podobne zakone in na naravna pravna načela, po katerih pač ni moči odrekati Slovencem v mestu tržaškem slovenskih šol in sicer z ozirom na vse gori omenjene razloge. Tudi se stališča pravičnosti so torej ute¬ meljene naše prošnje za slovenske šole v mestu. IV. Ko bi pa vse to ne veljalo in za¬ dostovalo, obstoje taki praktični pomisleki z ozirom na napadano razsodbo in posebno z ozirom na zahtevo, naj pošiljajo slovenski mestni stariši svoje otroke v šole v Rojanu, v Barkovljah, Skednju in na Vrdeli, da se je le čuditi, kako se more pošiljati slovenske otroke v šole, ki nimajo prostoraJ V poštev pridejo tu večkrat navedene štiri, tržaškim Slovencem radi oddaljenosti. — 25 — znašajoče manj kakor štiri kilometre, baje pristopne šole. Oglejmo si malo to pristopnost! 1. Slovenska šola v Barko vij ah (Barcola) ima v 3 šolskih sobah šest letnih tečajev; akoravno ne obiskujejo šole vsi otroci, ki bi morali obiskovati šolo, imela bi prostora, kakor se visoko c. k. ministerstvo lahko prepriča pdtem uradne informacije, k rečem še za 10 otrok! 2. slovenska šola v Rojanu (Rojano) ima, kakor smo že omenili, v 5 šolskih so¬ bah samo štiri šolske tečaje, je torej nepo¬ polna celd kakor šola za deželo. Razun tega ni prostora niti za te otroke, ki faktično obiskujejo sedaj to šolo, da ne govorimo o onih, ki bi morali obiskovati po zakonu šolo. Prostori so majhni, nizki in nezdravi. Sprejeti bi ne mogla iz mesta niti enega otroka ; 3. slovenska šola v Skednju (Servola) ima v petih šolskih sobah šest letnih tečajev ter ima male in že sedaj prenapolnjene sobe, tako, da ne bi mogla vsprejeti iz mesta niti enega otroka ; 4. slovenska šola na Vrdeli (Guardiella) ima v 7 sobah šest šolskih letnih tečajev; sobe so male ter je v njih prostora za malo več kakor 500 otrok (okolo 524); faktično obiskuje sedaj to šolo preko 400 otrok, a šolo obiskovati dolžnih otrok šteje Vrdeljski okraj okolo lOOO ! Ako bi obiskovali šolo 26 — vsi otroci okraja Vrdeljskega, ki so obve¬ zani po zakonu, sprejeti bi jih mogla ta šola še-le polovico. V take šole torej, ki nimajo prostora niti za svoje otroke, pošilja se slovenske mestne otroke ! Pri tem je pa še pomisliti, da glasom že omenjenega letnega poročila (Jahresbe- richt) o stanja šolstva v Trstu v šolskem letu 1892/1893 obiskuje okoličanske šole od 5880 v to po zakonu obvezanih otrok le 3024, toraj komaj 53-17°/ o ! Brez šolskega pouka je v okolici 2856 otrok, toraj skoro polovica! To so številke, ki govore jasno, kako se zanemarja šolstvo v tržaški okolici; ako zahteva slavni magistrat strogo šolsko obis¬ kovanje v okolici, je v okoličanskih šolah prostora komaj za polovico okoličanskih otrok, nikakor pa ne še za mestne otroke. In do tega mora priti, da bodo obiskovali šole v okolici vsi otroci, ki so v to dolžni po za¬ konu. Slavni mestni magistrat, ki se vedno hvali, koliko stori za slovensko šolstvo v okolici, ima tu pred sabo žalostno sliko šolstva v isti okolici, ter bi si bogato sve¬ tovno mesto tržaško lahko vzelo za vzgled bližnji ubožni okraj Sežanski, kjer obiskuje šolo skoro 100 odstotkov v to obvezanih otrok! Dokazali smo torej, da one štiri šole okoličanske, v katere naj bi hodili slovenski - 27 - mestni otroci, nimajo niti prostora, da, komaj polovico prostora, za svoje otroke. Število slovenskih mestnih otrok pa ni tako neznatno, kakor bi se utegnilo misliti. Otroci, kateri so skazani v naših prošnjah, niso še vsi, nego je od nas v istih prošnjah izkazano število le mal del skupnega, gotovo desetkrat večega faktičnega števila. V naših prošnjah nabrali smo le toliko materijala, kolikor je bilo potrebno, da dokažemo v principu potrebo slovenske šole v Trstu. Naj se nam le odpre v mestu slovenska šola in prepričamo se takoj, da je naših otrok , dolžnih pohajati šolo, dosti preko 1000! Da to niso gole besede, dokazujejo na¬ slednja fakta: 1. ) V privatni šoli slovenski pri sv. Ja¬ kobu, vzdržani od šolske družbe sv. Cirila in Metoda, bilo je koncem šolskega leta 1893—1894 v petih razredih 322 otrok ter se jih je moralo radi nedostatka prostorov odbiti veliko število ; 2. ) na c. kr. deški ljudski šoli tržaški bilo je koncem šolskega leta 1893/1894 gla¬ som šolskega poročila pod 73 239 otrok slovenske narodnosti; 3. ) na c. kr. dekliški ljudski in meščan¬ ski šoli tržaški bilo je koncem šolskega leta 1893/1894 glasom šolskega poročila pod 74 126 deklic slovenske narodnosti. — 28 — Ako seštejemo te oficijelne številke ter prištejemo povprečno število 170 otrok, iz¬ kazanih v naših prošnjah, imamo v mestu tržaškem dokazano število 857 slovenskih otrok , dolžnih obiskovati šolo! In kam hočeta spraviti slavni mestni magistrat in visoko c. kr. namestništvo to ogromno število otrok ? — V štiri okoli- čanske šole v Barkovljah, v Rojanu, Skednju in na Vrdeli, ki imajo prostora komaj za polovico svojih otrok, ki so dolžni obisko¬ vati šolo. Dokazali smo toraj tudi, daje radi po¬ manjkanja prostora praktično nemogoče , da hodijo slovenski mestni otroci v večkrat ome¬ njene štiri okoličanske šole ter da se mora tudi iz tega praktičnega vzroka vslišati opra¬ vičene naše prošnje. Osvetlili ter utemeljili smo v predstoje- čih izvajanjih potrebo ustanovljenja sloven¬ ske mestne šole v Trstu z vseh stališč ter smo dokazali: 1.) da je strogo ločiti mesto tržaško od okolice po mejah, ustanovljenih z deželno postavo z dne 1. aprila 1882. (dež. zak. št. 8 ex. 1885.), ne le v političnem, administra¬ tivnem in sodnijskem obziru, nego tudi v šol¬ skem obziru ter da ni res, da ustvarja Trst z okolico faktično eno samo šolsko občino ; — 29 - 2. ) da toraj ni res, da so smatrati šole v Barkovljah, v Rojanu na Katinari in v Skednju kakor mestne šole; 3. ) da so ljudske oziroma meščanske šole v obsegu „pomerija“ mesta tržaškega organizovane kakor meščanske šole z osem¬ letno redno šolsko dolžnostjo , a okoličanske šole kakor šole na deželi se šestletno redno šolsko dolžnostjo in z nadaljevalnimi kmetijski¬ mi tečaji, da jih mestni slovenski šolski otroci niti ne morejo obiskovati, ker bi ne mogli 7 _m° j n 8. m0 šolsko leto pohajati nobene slo¬ venske šole in ker je zistem vzgoje različen v mestu, kjer se ozira bolj na trgovinske in obrtnijske potrebe, in različen v okolici, v kateri so šole ustrojene z ozirom na kme¬ tijske potrebe, kakor prave šole na deželi ter da obstoji, ako ne po zakonu pa saj faktično, razdelitev občine tržaške najmanj v dva šolska okraja z različno organizacijo šolstva; 4. ) da sam slavni magistrat nazivlja šole v obsegu »pomerija* ,mestne šole* (scuole di citta), a šole izven n pomerija“ deželne šole (scuole di campagna); 5. ) da imajo mestne šole svojega okraj¬ nega šolskega nadzornika, a okoličanske zo¬ pet svojega; 6. ) da ima vsaka šola v občini tržaški strogo odločen teritorij, torej faktično svoj šolski okraj ter da ne smejo otroci iz enega — 30 — Šolskega okraja prestopati v šole druzega šolskega okraja brez posebnega dovoljenja šolske oblasti; 7. ) da velja za Trst, ki nima še dežel¬ nega šolskega zakona, še vedno politična šolska ustava glede ustanovljenja novih šol ter da bi se morala ustanoviti na podlagi tega zakona v soglasju s členom 19. držav¬ nih osnovnih zakonov, za Slovence v mestu tržaškem brezpogojno slovenska šola, ne glede na to, da tudi državni šolski zakon z dne 14. maja 1869. jim ne more odrekati te pravice; 8. ) da zahteva ustanovljenje slovenske šole v mestu tržaškem tudi pravičnost in poli¬ tična morala, ker se ne more zahtevati od slovenskih mestnih otrok, da hodijo z nevar¬ nostjo za zdravje in življenje v skoraj eno uro oddaljene okoličanske šole, in ker ni razloga, da bi se ravnalo v tržaški občini drugače se slovenskimi otroci, kakor z ita¬ lijanskimi, za katere poslednje so ustanov¬ ljene italijanske šole ne-le v mestu, nego tudi v okolici, akoravno je iz okolice v mesto ravno tako daleč kakor iz mesta v okolico; 9. ) da, ako bi ne govorila za slovenske šole že zakon in pravičnost, morali bi vse- jedno ustanoviti slovensko ljudsko šolo v mestu iz praktičnega razloga, ker ni pro¬ stora v okoličanskih šolah sploh in posebno 31 - še v šolah v Barkovljah, v Rojanu, v Sked¬ nju in na Vrdeli, niti za okoličanske otroke, še manj pa za ogromno število slovenskih mestnih otrok. Visoko c. k. ministerstvo za bogočastje in uk! Že 10 let borč se Slovenci tržaški za slovenske mestne šole (prva prošnja uložena je bila 22. septembra 1884.), želeči pribaviti svoji deci v današnjem boju za življenje prepotrebno omiko v materinem jeziku, ki je in mora biti edina podlaga izobražbi v ljud¬ skih šolah po državnem zakonu in po naj- viših načelih pedagogike. Do danes bil je ta boj brez vspeha in brezupno morali bi se udati Slovenci v Tr¬ stu nemili usodi, ako bi ne bili globoko prepričani o zakonitosti svojih zahtev in o pravičnosti najviše šolske oblasti v državi. Prepričani smo, da bode to visoko c. k. ministerstvo vestno uvažilo naša predstoječa izvajanja ter se oziralo blagohotno na zane¬ marjeno slovensko šolstvo v Trstu, v kar je opravičeno temveč, ker se je v zadnji sesiji državnega zbora stavila in vsprejela resolu¬ cija, s katero se je priporočalo šolstvo na Primorskem posebni pozornosti tega visocega c. k. ministerstva. Ugodivši našim prošnjam, dokaže se, da se v Avstriji še vedno izvaja načelo : „Ju- stitia regnorum fundamentum*, ter utrdi se še bolj, ako je to sploh mogoče, znana in nikoli oporekana udanost slovenskega življa ob Adriji do vladajoče prejasne cesarske hiše in do celokupne avstrijske države. Prosimo torej mi podpisani Josip Vodo¬ pivec, Ivan Besednjak, Anton Kljun in Jakob Perhavec v svojem in v imenu soprosilcev za slovenske šole v Trstu po svojem, poobla¬ stilom pod ./5 izkazanem pooblaščencu, dru. Gustavu Gregorinu, visoko c. k. ministerstvo za bogočastje in uk naj blagovoli, preme- nivši izpodbijani odlok visocega c. k. name- stištva v Trstu, naložiti slavni mestni občini tržaški, da ustanovi na svoje stroške brez odloga v središču mesta tržaškega, in sicer v bližini trga „Piazza della Legna*, na ka¬ teri kraj so se zedinili zastopniki vseh slo¬ venskih starišev o priliki komisijonalnih po¬ izvedovanj, popolno ljudsko šolo z osmimi šolskimi tečaji, oziroma osemrazredno meš¬ čansko šolo z učnim jezikom slovenskim. Za Josipa Vodopivca, Ivana Besednjaka, Antona Kljuna in Jakoba Perhavca Dr. Gustav Gregorin. ) .O N - \ / . ~.S' ■Y v v -J' X 1 . V / ■ 1 V \ Z’ i. J \ •V> l' • ) v p 5 .‘ j iV E ■ W _ ..