NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 48-LETO 51-CEUE, 28.11.1996-CENA 250SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Podivjana zver na robu mesta Divja svinja napadala v vasicah pod Bocem. Dva težje poškodovana. Reportaža na strani 16. Fredcly, pentlje in grožnja izumrtja AIDS vse bolj razširjen tudi v Sloveniji. Tema tedna na strani 20. Žrtev ^ umazanih spletle? Zvone Štorman, uspešen gostinec, zavrnjen brez obrazložitve. Gostinski objekt ob avtocesti na Lopati bo gradilo podjetje Javico. Vroča tema na strani 5. ROKOMET Kolektiv zmlel romantike. Vse o evropski ligi. Stran 15. MODA Thaler v Narodnem domu. Stran 9. KRONIKA Lojze in njegov dealer. Stran 33. V nevarni skupini tudi mladoletnice. Stran 32. Kislo grozdje Kot da hoče nekdo namerno škodovati celjskemu zdravstvu... Aktualna tema na strani 19. Kako želimo voliti Referendum bo v nedeljo, 8. decembra. Stran 2. 2 DOGODKI Plin na Spici v teh dneh bo območje ob Ljubljanski ulici v Ce- lju priklopljeno na plino- vodno omrežje. Še nekaj dni, najdlje do 10. decem- bra, pa bo trajalo, da bodo plin dobili tudi v Kamniš- ki ulici. Kot smo že poročali, se je plinifikacija območja na Špici časovno zavlekla, saj so se krajani skupaj z odgo- vornimi v Mestni občini Ce- lje odločili, da sočasno ure- dijo tudi kanalizacijsko in v območju Kamniške ulice še vodovodno omrežje. Za to- rek so v Celju za nekaj ur (od 4 do 6) napovedali za- poro prometa na Ljubljan- ski ulici, saj je bil nujen prekop cestišča in položitev cevi, vendar zaradi sneže- nja v dopoldanskih urah še ni bilo jasno, ali bodo dela resnično lahko izvedli v to- rek. Odgovorni v Energetiki zagotavljajo, da tudi dan ali dva zamude ne bi porušila rokovnika, po katerem bi plinifikacija tega omočja morala biti zaključena do 10. decembra. IS Kako želimo voliti? Referendum bo 8. decembra - Pred volivci trije predlogi - Ustavno sodišče meni, da je datum nezakonit, o spremeniti se ne da nič Za prihodnjo nedeljo, 8. decembra, je v Sloveniji raz- pisan prvi predhodni zako- nodajni referendum. Volivci bomo odločali o morebitnih spremembah volilnega siste- ma - na voljo pa bomo imeli 3 možnosti: proporcionalni, večinski in kombiniran pro- porcionalno-večinski sistem. V mesecu po volitvah, v času, ko so se šteli in tehtali volilni rezultati, je bilo težko priča- kovati temeljitejšo predstavi- tev vseh treh predlogov, a za promocijo svojega so dejan- sko poskrbeli le v državnem svetu. Vodstvo državnega sveta je prejšnji teden pripravilo pred- stavitve svojega predloga za spremembo volilnega sistema širom po Sloveniji, v četrtek pa sta se predsednik DS dr. Ivan Kristan in svetnik Franc Ban ustavila v Celju. Kristan je poudaril, da je razočaran, ker je očitno, da se. v teh dneh s predhodnim zakonodajnim referendumom ukvarjajo le v DS kot predlagatelji kombini- ranega proporcionalno-večin- skega sistema. Bistvo njihove- ga predloga spremembe volil- ne zakonodaje je, da bi imel v kombiniranem proporcional- no-večinskem volilnem siste- mu vsak volivec dvojni glas - prvi, večinski, bi bil namenjen kandidatu, drugi, proporcio- nalni, pa stranki oziroma koa- liciji strank. »Druga dva pred- lagatelja, bi lahko sklepali, nič ne storita in očitno s svojima predlogoma nista resno misli- la,« je v dvorani Celjskega do- ma pribil Kristan in dodal, da bi referendum o spremembah volilnega sistema lahko v Slo- veniji - če bi seveda ostali pri enem samem predlogu - spe- ljali že maja. V tem primeru bi bilo tudi dovolj časa za spre- minjanje zakonodaje in DZ bi lahko izvolili že po novem vo- lilnem sistemu - seveda, če bi ga volivci in kasneje tudi po- slanci podprli. O cem bomo odločali? Na voljo bomo imeli tri predloge - objavljamo jih gle- de na zaporedje vložitve ozi- roma tako, kot bodo zapisani tudi na glasovnici. • Na zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije - »Ali ste za to, da se volilni zakon spremeni tako, da ima vsak volivec dva glaso- va: s prvim glasom po večin- skem dvokrožnem volilnem sistemu izvoli poslanca svo- jega volilnega okraja (sku- paj 44), z drugim glasom pa po proporcionalnem sistemu izvoli poslanca iz strankar- ske ali nestrankarske liste, pri čemer je drugi glas hkra- ti odločilen za proporcional- no delitev vseh 88 manda- tov?« O Na zahtevo 43.710 vo- livk in volivcev - »Ali ste za to, da se z zakonom o spre- membah in dopolnitvah za- kona o volitvah v Državni zbor volilni sistem uredi drugače, kot je predlagano, in sicer tako: -da se bo v Sloveniji obli- kovalo 88 volilnih okrajev na približno enako število prebivalcev, -da bo v vsakem volilnem okraju izvoljen en poslanec, -da bo za poslanca izvo- ljen kandidat, ki bo u svo- jem volilnem okraju prejel večino glasov vseh volivcev, ki bodo v tistem volilnem okraju glasovali, -da bosta v primeru, da v prvem krogu volitev noben izmed kandidatov ne bo do- bil zahtevane večine glasov, kandidata z največ glasovi prišla v drugi krog volitev, v katerem bo izvoljen tisti, ki bo dobil največ glasov?« O Na zahtevo 30 po- slank in poslancev - »Ali ste za to, da se zakon o volitvah i; državni zbor spremeni ta- ko, -da bo število poslanskih mandatov, ki jih bodo v par- lamentu dobile posamezne liste kandidatov, sorazmer- no deležu za njihove kandi- date oddanih glasov; -da bo celotno območje Re- publike Slovenije ena volil- na enota; -da bo volivkam in voliv- cem omogočeno oddati svoj glas kateremukoli kandida- tu oziroma kandidatki; -da bodo izvoljeni po vrst- nem redu tisti kandidati oziroma kandidatke s posa- mezne kandidatne liste, ki so dobili največje število glasov?« Enkrat za, trikrat proti Konec prejšnjega tedna je Republiška volilna komisija pripravila navodila za delo vo- lilnih organov, hkrati pa voliv- ce tudi podrobneje seznanila, kako ravnati 8. decembra. Čeprav je mandat RVK in volilnim komisijam v enotah in okrajih potekel že konec septembra, so jim ga podaljša- li - najprej za izvedbo držav- nozborskih volitev, zatem pa še za izvedbo referenduma, saj so priprave in roki za iz- vedbo posameznih opravil v zvezi z referendumom začeli teči že 8. novembra. Zakonodaja volilne kampa- nje pred referendumom ne do- loča, obvezen pa je 24-urni volilni molk pred dnevom gla- sovanja. Volivci bomo tudi to- krat imeli možnost predčasne- ga glasovanja - na sedežih vo- lilnih okrajev od torka, 3. de- cembra, do četrtka, 5. decem- bra, Slovenci, ki začasno ali stalno živijo v tujini, pa se bodo referenduma lahko ude- ležili le, če bodo na dan glaso- vanja v Sloveniji. RVK je dolo- čila velikost in enotno podobo glasovnic, malce zapleteno pa je navodilo, kako volivec lah- ko glasuje. Ker bodo na voljo trije predlogi, se lahko volivec odloči trikrat »proti«, v pri- meru, da katerega od predlo- gov podpira, pa lahko izbere le enega, torej lahko- obkroži »za« samo enkrat, »proti« pa dvakrat, saj bi bila drugače njegova glasovnica neveljav- na. Navodila dopuščajo voliv- cu možnost, da se lahko opre- deljuje do vseh treh predlo- gov (ni pa obvezno) ali pa do nobenega, vendar bo v tem primeru glasovnica neveljav- na. Razumi, kdor zmore čeprav so se predlagatelji in seveda tudi RVK, ki je določala obliko in vsebino glasovnic, trudili, da bi bila referendum- ska vprašanja čim bolj jasna in razumljiva, pa bo verjetno marsikateri volivec v zadregi, kako glasovati v nedeljo, 8. decembra. Da bo zadrega še večja, je konec koncev svoje pridala še odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je v za- četku tedna razsodilo, da je datum za izvedbo referendu- ma nezakonit, spremeniti pa se ne da nič. Ustavni sodniki so večinsko menili, da je bil glede na veljavno zakonodajo zadnji »zakonit« datum za izvedbo re- ferenduma 17. november, par- lamentarna večina pa je za dan izvedbe referenduma določila 8. december. Ta datum torej ni zakonit, vendar bi ustavni sod- niki v primeru, da odlok DZ o razpisu referenduma za 8. de- cember razveljavijo in ga s tem časovno še bolj prestavijo v prihodnost, nezakonitost le še povečali. IVANA STAMEJČIČ Nove ovire do Jurklošira Razmere na cesti od Rim- skih Toplic do Jurkloštra, ki je zaradi gradnje dveh novih propustov pri Globokem, že skoraj dva meseca zaprta, promet pa poteka po obvozu, so se minuli petek še poslab- šale. Približno 800 metrov od konca obvozne poti proti Jur- kloštru se je utrgal plaz in povzročil na cesti globok usad. Poleg obvoza od Globokega do Brstovnice je zdaj na regio- nalki še delna zapora, koliko časa bo trajala, pa je odvisno od tega, ali bo Direkciji RS za ceste uspelo zagotoviti denar za sanacijo cestišča. Po prvih izračunih znaša škoda blizu šest milijonov tolarjev. Kot je zagotovil vodja oddelka za geotermiko Brane Vlaj, bo vodstvu direkcije predlagal ta- kojšnjo sanacijo poškodova- nega dela ceste, vendar je veli- ko vprašanje, ali bodo proble- me lahko rešili še v tem letu. »Na direkciji smo namreč že zaključili obračunsko leto in nimamo na razpolago prav nič več denarja. Poleg tega se približuje tudi zima, ki bi zelo otežila potek sanacije. Le-ta bi zagotovo trajala najmanj en mesec, saj je treba postaviti kar 20 metrov tako imenovane podporne kaste, bila pa bi tudi dokaj zahtevna,« pravi Vlaj. O odločitvi Direkcije za ce- ste bo znanega več šele v pri- hodnjih dneh, pri tem pa Bra- ne Vlaj še zagotavlja, da more- bitni odlog sanacije na prihod- nje leto ne more poslabšati razmer na cesti. JI V Storah o županu Sinoči, v sredo zvečer, so se v Štorah na izredni seji sestali člani občinskega sveta. Obravnavali so predlog za spremembo 40. člena Statuta občine Štore, ki ga je svetnikom v presojo predložil župan Franc Jazbec. Na nedavnih državnozborskih volitvah je bil namreč Jazbec izvoljen za poslanca DZ, njegovo poklicno županovanje pa ni združljivo s poklicnim opravljanjem poslanskega dela. Članom občinskega sveta je zato pred današnjim prvim zaseda- njem DZ v obravnavo predložil predlog, po katerem bi Statut občine Štore dopuščal možnost, da župan svojo funkcijo oprav- lja profesionalno ali neprofesionalno. Za spremembo člena je potrebna dvotretjinska podpora občinskih svetnikov. IS 26. seia Občinskega sveta Mestne občine Celje Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje sklicuje za v torek, 3. decembra 1996 ob 8. uri, v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg Celjskih knezov 9, 26. sejo Občinskega sveta Mestne občine Celje, katere predvideno nadaljevanje bo v četrtek, 5. decembra ob 8. uri, v dvorani Celjskega doma, Krekov trg 3, Celje. Na seji bodo svetniki obravnavali naslednja gradiva: pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov občinskega sveta od 31.1. 1995 do 28.11. 1996 in potrditev zapisnika 25. seje občinskega sveta z dne 24. oktobra 1996; pod 4 - ureditev prostorov za delovanje občinskega sveta; pod 5-a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge, b) vprašanja, pobude in predlogi; pod 6 - predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: -soglasje k imenovanju v. d. direktorja JZ Celjske lekarne, -imenovanje predstavnika Mestne občine Celje v svet Šolskega centra Celje, -imenovanje predstavnika Mestne občine Celje v svet Srednje frizerske, tekstilne, strojne in prometne šole Celje ter -informacija o višini sejnin v upravnih odborih občinskih skladov in nadzornih svetih javnih podjetij; pod 7 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Mestne občine Celje za leto 1996 - druga obravnava; pod 8 - sprejem premoženjske bilance občine Celje po stanju 31.12. 1995; pod 9 - predlog delne premoženjske delitvene bilance občine Celje; pod 10 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN odlagališča, sadre in piritnih ogorkov v Bukovžlaku ter o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN za odlagališče Cinkarne Celje »Za Travnikom« - druga obravnava; pod 11-a) predlog stališč na javno razgrnjeni osnutek spremembe ZN Šmarjeta, b) odlok o spremembah odloka o ZN Šmarjeta - prva obravnava; pod 12 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku od premoženja v Mestni občini Celje - prva obravnava; pod 13 - pogodba o realizaciji pisma o nameri med Istragasom Koper in Mestno občino Celje; pod 14 - pogodba o neodplačanem prenosu Hotela Prebold; pod 15 - predlog za odpis davka za Magdo Vezenšek, Kumerdejeva 7, Celje; pod 16 - predlog sklepa o valorizaciji vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1997; pod 17 - odprava neskladnosti tretjega odstavka 7. člena in tretjega odstavka 77. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS 41/95) z določbami 18. in 19. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZES, Uradni list RS št. 72/93, 57/95); pod 18 - spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje - prva obravnava; pod 19 - obravnava pobude za izločitev KS Teharje iz Mestne občine Celje in ustanovitev nove občine Teharje; pod 20 - predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi (ponovno odločanje po zadržanju objave že sprejetega sklepa s strani župana Mestne občine Celje); pod 21 - odlok o spremembah organiziranosti Vzgojno-varstvenega zavoda Tončke Čečeve - prva obravnava; pod 22 - poročilo o organizacijskem in lastninskem preoblikovanju JP Komunala Celje; pod 23 - zimska služba na javnih prometnih površinah v sezoni 1996/97 in pod točko 24 - potrditev prometne študije Mesta Celja. po drža) Poskusna seje UUBUANA, 25. nov( bra (Večer) - Manjše št( lo novih poslancev je v nedeljek prvič sedlo v slanske klopi na tako ii novani seznanitveni se; nek. Udeležilo se ga je le od 62 novih poslane manjkali so vsi posla pomladne koalicije. Ti s( z delom v parlamentu s nanih na posebnem sest ku v sredo. Danes, v četrtek, 28. vembra, pa so se novi slanci državnega zb zbrali na prvi, ustano seji, ki jo vodi naj stari poslanec Marijan Schiff (SKD). Ob četrtino pokojnine UUBUANA, 20. nove bra (Večer) - Upravni . bor Zavoda za pokojnin; in invalidsko zavarovanj* opravil redno vsakomes no uskladitev pokojnin z banjem povprečnih plai septembru. Povprečna s tembrska bruto plača je la 131.918 tolarjev, to je ] odstotka več kot v avgus vendar bodo pokojnine \ je zgolj za 0,1 odstotka, te razhke je prišlo, ker so avgustovske plače znižc vendar pa se temu niso { lagodile oktobrske pokoj ne. Podatki o devetmesei ravni pokojnin pa kaže da so bili upokojenci zar; spremenjenega usklaje nja pokojnin ob četrtine oktobru izplačane pokoj ne. Zapore na Trojanah UUBUANA, 20. nove bra (Dnevnik) - Direkc za ceste, Dars in ministrsi za notranje zadeve, ki skr jo za karseda nemoten p met v zimskih razmerah, predstavili priprave in no^ sti pri organiziranju in de vanju letošnje zimske sh be. Na Trojanskem klan bodo na primer ob obiln ših padavinah poskus vpeljaU polurne popolne; pore prometa, med kateri bodo odstranili ovire na ^ zišču. Na cestah so urec in označili 85 mest za iz čanje tovornjakov. Višje odkupne cene mleka UUBUANA, 21. novei bra (Delo) - Slovenska v da je na svoji redni seji krat odobrila zvišanje izl diščne odkupne cene mle - od 1. decembra bo višja 4,3 odstotka (42,06 tola za liter). Drobnoprodaj cena pasteriziranega mle bo ostala nespremenjer breme podražitve mleka odkupu bodo morale noJ mlekarne in trgovine, sklenili v vladi, ki je del: ustregla tudi zahtevam : podražitvi naftnih deri^ tov. Podražilo se je pUns olje in mazut ter uteko njen naftni plin, medtem so cene bencina ostale nt premenjene. DOGODKI 3 Prekinjena obravnava ^radi zahteve direktorja jjetja Forum Terma, naj jsko okrajno sodišče zavr- tožbo 'Rirističnega druš- , Rimske Toplice kot preu- ijeno, je bila v torek glav- obravnava glede spora •d lastnikom in najemni- ci termalnega kopališča v jiskih Toplicah preložena nedoločen čas. Celjsko sodišče je tako na /em naroku le zaslišalo obe :ti strani, to je tožitelja Turi- fno društvo Rimske Topli- V imenu katerega je v ravnavi sodelovala članica ravnega odbora Sonja lez, ter toženo podjetje Fo- n Terma, ki ga je zastopal ektor Samo Klemen. Kot lO že poročali, je društvo ;ilo podjetje Forum zaradi plačevanja najemnine za ba- n, ki ga ime le to v najemu od leta 1990. Zaradi števil- 1 nesoglasij glede razume- nja najemniške pogodbe, ki jih poskušali rešiti že z )itražo, je Forum pred enim om prenehal plačevati celot- najemnino za najete objek- Društvo hoče zaradi tega ekiniti najemniško pogod- , poleg tega pa predlaga tu- izvršbo oziroma blokado 0 računa podjetja Forum, ristično društvo bi, je pove- la na obravnavi Sonja Knez, )rimeru, če bi Forum porav- ilvse dolgovane zneske sku- ij z zamudnimi obrestmi, aaknilo predlog za izvršbo, j^iiravljeno pa se je pogovar- Situdi o sklenitvi nove na- mne pogodbe, vendar pod ■ojimi pogoji. Direktor Foru- a takšnih predlogov ne spre- na in vztraja pri tem, naj se ed šestimi leti sklenjena na- nniška pogodba samo do- lini z določilom, da se zaradi 1 sedaj vloženih sredstev v •novo kopališča (gre za 145 oč nemških mark) mesečna ijemnina zniža. JI Čistke v žalski SKD Zaradi pisma proti Dobniku iz vrst občinskega odbora SKD izključili pet članov v predvolilnem času je po žalski občini krožilo pismo, naperjeno proti kandidatu stranke SKD Milanu Dobni- ku. Pismo je bilo naslovlje- no tudi na posamezna ured- ništva, ki ga zaradi strogih hišnih pravil v času volitev niso objavila. Sredi minule- ga tedna pa so se v Žalcu sestali člani občinskega od- bora SKD in iz odbora, ne pa tudi stranke, izključili vseh pet podpisnikov tega pisma. Da je informacija točna, je potrdil predsednik občinske- ga odbora SKD Žalec Ivan Kuder. »V predvolilnem času se je po žalski občini pojavilo pismo, v katerem je bila na- pisana vrsta obtožb, vse pa so bile v škodo kandidatu naše stranke SKD, prof. Mila- nu Dobniku. Dolgo smo teh- tali, kaj naj storimo, potem pa smo se odločih, da podpi- snike tega pisma, ki prihajajo iz vrst naše stranke, izključi- mo iz občinskega odbora stranke. Niso pa izključeni iz stranke SKD, saj takšna odlo- čitev ni v naši pristojnosti. Pismo so podpisali Franc Žolnir, ki je bil član občin- skega odbora stranke kot naš član in predsedujoči ob- činskega sveta, zatem Vladi- mir Reberšek, sicer predsed- nik krajevnega odbora stran- ke na Vranskem, Franc Ver- del, predsednik krajevnega odbora SKD v Preboldu, po- tem predsednik krajevnega odbora stranke v Grižah Franc Zbašnik in Katarina Kline, članica stranke in predsednica krajevnega odbo- ra v Šempetru. Odločitev o njihovi izključitvi iz občin- skega odbora je bila sogla- sno sprejeta. Razlog za našo odločitev pa ni bilo samo sporno pismo, temveč tudi njihovo blokiranje dela stranke v krajevnih odborih. Prepričan sem, da smo se v odboru pravilno odločili, v vsakem primeru smo to sto- rili v dobro stranke SKD, « je pojasnil sogovornik. Kuder je še povedal, da vseh pet omenjenih članov na seji ni sodelovalo, zato jih bodo o iz- ključitvi obvestili pisno. Prav tako na seji odbora ni sodeloval prof. Milan Dobnik, ta je pove- dal, da s svojo prisotnostjo ni želel vplivati na odločitev od- bora. I— IRENA BAŠA Brez denarja ne gre V konjiških krajevnih skupnostih bo glasovanje za samoprispevek Hkrati z referendumom za spremembo volilne zakono- daje bodo občani Sloven- skih Konjic 8. decembra gla- sovali tudi o uvedbi krajev- nega samoprispevka. Za ali proti uvedbi samoprispevka v naslednjih petih letih se bodo odločali v osmih kra- jevnih skupnostih konjiške občine, saj v preostalih sa- moprispevek že odvajajo. Če bo samoprispevek izgla- sovan, ga bodo v KS Bezina porabili za ureditev kanaliza- cije, izgradnjo pločnika v spodnji Bezini, asfahiranje cest, javno razsvetljavo, grad- njo športnega igrišča in obno- vo kapelic in križev. V KS Ko- njiška vas bodo s samopris- pevkom zbran denar porabili za modernizacijo več cestnih odsekov, za dograditev vodo- vodnega omrežja, za javno razsvetljavo, za športno igriš- če, za čisto pitno vodo ter za izgradnjo prizidka k Osnovni šoli Pod goro. Temu prizidku bosta del samoprispevka na- menili tudi KS Zeče in KS Slovenske Konjice. Sicer pa bodo v Zečah tako zbran de- nar porabili še za zagotavlja- nje vodnih virov in obnovo vodovodnega omrežja, za ob- novo cest in kanalizacije, jav- no razsvetljavo, odmero zem- ljišč za ceste ter za šolske pre- voze. V KS Slovenske Konjice bodo s samoprispevkom sofi- nancirali modernizacijo števil- nih cest, oskrbo z zdravo pit- no vodo, urejanje kanalizacije, regulacijo Polenšice, vzdrže- vanje mesta, obnovo mrliške vežice, obnovo bazena in za- menjavo centrale CATV. V KS Vešenik - Brdo nameravajo denar porabiti za zagotovitev čiste pitne vode, kanalizacijo. modernizacijo cest, javno razsvetljavo in ureditev pro- pustov na nekaterih cestnih odcepih. O samoprispevku se bodo odločali tudi v delu KS Sojek - Kamna Gora, in sicer v naselju Sojek. Z zbranim de- narjem pa bodo sofinancirali asfaltiranje treh zahtevnih cestnih odsekov. V KS Tepa- nje bodo s samoprispevkom zbrana sredstva namenili mo- dernizaciji cest, izgradnji mr- liške vežice, rekonstrukciji doma krajanov in širitvi gasil- ske garaže, za pridobitev last- nega izvira pitne vode ter za kanalizacijo in javno razsvet- ljavo. V krajevni skupnosti Loče pa bo samoprispevek delni vir financiranja za poso- dobitev mnogih krajevnih cest in mostov, za gradnjo vodovodnih virov, avtobusne postaje, pločnikov in ureditev prometnega režima, vzdrže- vanje gradu Pogled, gradnjo bencinske črpalke, javno raz- svetljavo ter za prehod na de- vetletno šolo in ureditev zu- nanjih površin za športno de- javnost. »risssMmm^^^^^^^ B. z. V Celju so človekoljubni Krvodajalstvo, ki je v Sloveniji v evropskem vrhu, v zadnjih letih žal upada, predvsem v večjih mestih. To pa ne velja za Celje, je na petkovem srečanju krvodajalcev povedal pred- sednik komisije za krvodajalstvo v okviru celjskega Rd^ega križa, asis. mag. dr. Igor Bizjak. V Modri dvorani na Golovcu, ki jo je pod ugodnimi pogoji odstopil Celjski sejem, je bilo letos že drugo takšno srečanje. Med prejemniki priznanj je več kot petsto darovalcev krvi, ki darujejo kri v celjski transfuziji. Tisti, ki so darovali kri več kot 25-krat, so prejeli še srebrno plaketo Rdečega križa, za več kot 50-krat pa tudi zlato plaketo. Največkrat, več kot 90-krat je daroval kri Boris Miheljak, več kot 80-krat pa Dani Jazbinšek, Stane Knific, Jože Mlakar in Jože Žlender. Ob tej priliki so obeležili tudi 130-letnico Rdečega križa na Slovenskem, za kar je prejelo spominske diplome 44 prizadev- nih, dolgoletnih aktivistov. Za kulturni program so poskrbeli Štajerski rogisti ter člani celjskega komornega zbora, za družabno vzdušje pa še Vesele Štajerke. B.J. po svetu Srbska opozicija prevarana Beograjsko okrožno so- dišče je potem, ko je v pre- stolnici in vseh večjih srb- skih mestih na lokalnih vo- litvah minuli ponedeljek prepričljivo zmagala opozi- cija, razveljavilo izide voli- tev. Na demonstracijah po mestih se zato že teden dni vsakodnevno zbira na tisoče protestnikov, najbolj mno- žično pa so nezadovoljstvo nad samovoljo oblasti izrazi- li v Beogradu, kjer se je ta ponedeljek zbralo 100 tisoč ljudi, med njimi precej štu- dentov. Predsednika dveh strank iz opozicijske koalici- je Skupaj, vodja Srbskega gi- banja obnove Vuk DraŠko- ; Vič in vodja Demokratov Zo- ran Dindič, poudarjata, da := bo koalicija vztrajala pri pro- testnih zborovanjih, dokler ji oblast ne bo priznala zmage. Čeprav demonstracije pote- kajo mirno, pa je le prišlo do več incidentov: neznanci so na sedež vladne Nove de- mokracije v Beogradu vrgli bombo, policija je eno noč zasliševala Draškovičevo že- no Danico, v Nišu je besni volilec s traktorjem zapeljal v pekarno osovraženega mestnega funkcionarja, se- veda pa niso manjkata tudi jajca, s katerimi so demon- stranti zasuli stavbo RTV Sr- bije in provladne Politike. Zagrebčani obranili radio Na Hrvaškem je javnost močno vznemirila odloči- tev sveta za telekomunika- cije o odvzemu frekvence priljubljenemu neodvisne- mu Radiu 101. Na Trgu bana Jelačiča v Zagrebu se je s svečami v rokah zbralo 100 tisoč ljudi, še pred tem pa se je mestna HDZ presenetljivo postavila zoper ukinitev ra- dia in podprla zahteve »stoenke« po dodelitvi kon- cesije za delovanje radia za naslednjih pet let. Sporno odločitev Sveta so glasno ob- sodili tudi predstavniki leve- ga krila in centra vladujoče stranke. Hadezejevska de- snica, t.i, Hercegovci, ki so menda zrežirali zahtevo po ukinitvi radia, naj bi tako doživela enega najhujših po- razov, V soboto po množič- nih demonstracijah se je iz Združenih držav po 11- dnevnem zdravlj enj u vrnil vidno oslabljeni predsednik Tudman, ki naj bi se v vojaš- ki bolnišnici Walter Reed v Washingtonu zdravil zaradi rane na želodcu, neuradno pa naj bi bil operiran zaradi raka na prostati. Drugače ze- lo vitalni 74-letni Tudman, ki ga tokrat na letališču ni čaka- la običajna množica, je ostro obsodil domače oporečnike, ki naj bi se prodali Zahodu, ta pa naj bi se neprimerno vmešaval v hrvaške notranje zadeve. Po ocenah opazo- valcev je bil poskus odvze- ma frekvence Radiu 101, ki je eden zadnjih v vrsti svobod- nih medijev, sistematično ukinjenih s strani Tudmano- ve HDZ, očitno kaplja čez rob ljudske potrpežljivosti. Nesrečo ugrabljenega letalo Nesrečo v soboto strmo- glavljenega letala pri Ko- morskih otokih v indij- skem oceanu je po zaslugi prisebnega pilota preživelo 50 ljudi od skupaj 175 pot- nikov in članov posadke. Boeing 767 etiopske letalske družbe so med poletom iz Adis Abebe v Nairobi zajeli trije etiopski ugrabitelji in le- talo preusmerili proti Avstra- liji. Letalo je padlo, ker mu je zmanjkalo goriva, pilotu pa je pri zasilnem pristanku v plitvi vodi uspelo precej zmanjšati udarec ob gladino, vseeno pa se je letalo pri tem zlomilo na tri dele. Dva iz- med ugrabiteljev, ki so očit- no delovali precej zastrašu- joče, saj so bili »oboroženi« le z majhno žago, gasilnim aparatom in domnevno bombo, sta nesrečo prežive- la in sta že priprta. Požar V Rokovskem predoru Požar je izbruhnil zaradi vnetij ivili snovi na enem izmed tovornjakov na vla- ku, ki je vozil iz Francije proti Angliji. Osem od 32 potnikov, večinoma vozni- kov tovornjakov, so zaradi zastrupitve z dimom prepe- ljali v bolnišnico, vendar pa so jih, razen enega, vse Se isti dan odpustih. Požar so gasil- ci iz obeh strani predora ga- sili vso noč, za popravilo škode pa naj bi bilo potreb- no več tednov, tako da je trenutno promet omejen le na en predor. Nesreča je spodbudila vprašanja, kaj bi se zgodilo v primeru požara na potniškem vlaku. Po za- gotovilih predstavnikov Eu- rotunnela potnike varujejo pred ognjem nepropustna vrata vagona vsaj 30 minut, vsa pot pod morjem traja S minut dlje, med obema pre- doroma pa je reševalcem nai voljo še servisni tunel. Ameriko spotiko Golijo Združene države so na volitvah varnostnega sveta Združenih narodov o po- daljšanju mandata za na- slednjih pet let vložile veto zoper ponovno izvolitev Egipčana Butrosa Galija, presotalih 14 članic pa je glasovalo za podaljšanje. Veto Washingtona je bil na- povedan, češ da prezadolže- na, predraga, zbirokratizira- na in neučinkovita OZN za prenovo potrebuje novo vodstvo. Po mnenju veČine diplomatov pa Gali Američa- nom služi kot grešni kozel njihove zgrešene zunanje politike. Sicer pa se ZDA stri- njajo, da imajo prednost kandidati iz Afrike, saj so vsi Galij evi predhodniki dobili dvojni mandat. ZDA so tudi napovedale, da bodo v pri- meru ponovne Galijeve iz- volitve zavrnili plačilo 1,4 mi- lijarde dolarjev dolga OZN, DAMJAN KOŠEC, POPtv a DOGODKI Najdražja voda gre v nič! Akcija zmanjševanja izgub na vodovodnem omrežju v Celju, Vojnil Foto: GREGOR KATIČ Lokostrelska družina Emeršič s Polzele Po rezultatih najuspešnej- a lokostrelska družina v vropi, od septembra dalje lani lokostrelske sekcije Par- zana Polzela, letošnja sezo- a odlična - vse to velja za ružino Emeršič s Polzele. mmmmim^^^^mmi^m Družino Emeršič sestavljajo fe Janez, mama Jožica ter inova Grega (15 let) in Sašo 17 let). Z lokostrelstvom sta e pod budnim očesom očeta aneza začela leta 1993 ukvar- Jti Sašo in Grega, leto pozne- 5 pa tudi Jožica. Vsi trije so lani slovenske reprezentan- e in kategorizirani športniki, ako je Jožica razvrščena v vetovni razred, Sašo in Gre- iS pa v perspektivni razred. Uspehov se je nabralo zelo eiiko. Samo v letu 1996 je Joži- 3 štirikrat osvojila naslov dr- žavne prvakinje, 8 državnih re- kordov, evropski rekord v disci- plini fita na 60 m s 333 krogi, je zmagovalka Alpskega pokala... Grega je še vedno aktualni evropski mladinski prvak, na- slov pa je osvojil lani. Ima štiri naslove državnega prvaka v le- tu 1996, vrsto odličnih nastopov na tekmah za evropski pokal, ima svetovni mladinski rekord na 50 m s 335. krogi, kar je tudi članski evropski rekord, ima tu- di absolutni članski rekord v Fita s 1322 krogi... Uspehi Saša so 2. mesto na državnih prvens- tvih, odlični nastopi na evrop- skem pokalu in mladinskem svetovnem prvenstvu. Oče Janez se sam z rezultati ne ponaša, vendar ima kot tre- ner in spremljevalec na tek- mah pri vsakem uspehu velik delež. Ne pozabijo pa poveda- ti, da jim kot trener pomaga Roman Zupane. Seveda pa imajo Emeršiče- vi lokostrelci še druge obvez- nosti. Jožica je zaposlena kot medicinska sestra, Grega je di- jak srednje strojne šole v Što- rah in Sašo dijak srednje elek- trikarske šole v Velenju. Vsi trije streljajo z loki Hoyt, ki jim jih servisira firma Rav- njak Hoyt iz Dravograda. Ko govorijo o načrtih za prihodnjo sezono, so odločeni nadaljevati z odličnimi nastopi tako doma kot v tujini. Povedali so še, da so jim bili v letošnji sezoni v veliko pomoč sponzc^ Steblovnik Parižlje, SIP Šempeter, Sip Si- ko Šempeter in zasebna am- bulanta dr. Janeza Cukjatija, kjer je Jožica zaposlena. Upajo, da jim bodo v prihodnji sezoni finančno pomagali KS Polzela in ZTKO Žalec, saj s svojimi uspehi odlično zastopajo Polze- lo in Slovenijo povsod po svetu. V letu 1995 je bil Grega progla- šen za najboljšega lokostrelca Slovenije, Jožica pa za najboljšo športnico občine Žalec. TONE TAVČAR Družina Emeršič: oče Janez, sinova Sašo in Grega ter mama Jožica. Elektrotehniki z rudarji Na Topolšici so pretekli te- den prvič pripravili seminar o elektrotehniki v rudarstvu. Udeležilo se ga je 91 aktivnih udeležencev in 15 proizva- jalcev opreme. Seminar je bil mednarodno obarvan, saj so poleg sloven- skih sodelovali še predstavniki iz Bosne, Srbije, Hrvaške, Nemčije, Francije in Avstrije. Sicer je bil seminar namenjen predvsem raziskovalcem, pro- jektantom, konstruktorjem, tehnologom, vodilnim in vods- tvenim delavcem ter strokov- njakom iz nadzornih in inšpek- cijskih organov v rudarstvu, obogatili pa so ga tudi proizva- jalci opreme, ki so pripravili več razstav in plakatov. »Seminar smo pripravili na pobudo številnih strokovnih delavcev s področja elektro- tehnike, ki izražajo željo po tesnejšem sodelovanju, izme- njavi mnenj in izkušenj,« je pred začetkom seminarja po- vedal predsednik organizacij- skega odbora dr. Franc Žer- din, ki je hkrati tudi direktor velenjskega rudnika, general- nega pokrovitelja tega semi- narja. Šeminar na Topolšici so pripravili Naravoslovnotehniš- ka fakulteta ljubljanske uni- verze, Višja strokovna šola Ve- lenje in Društvo inženirjev in tehnikov Premogovnika Vele- nje. Velenjčani so seminar izko- ristili tudi zato, da so širši javnosti predstavili začetek delovanja Višje strokovne elektrotehniške šole, ki je za- čela delovati letos v Šolskem centru Velenje. US 12 NAŠI KRAJI IN UUDJE Nepopisni občutici Z dr. Igorjem Praznikom iz Vojnika o delu, ki je specificno in namenjeno ljudem Oktobra je minilo dve leti, odkar se je dr. Igor Praznik iz Zdravstvene postaje Vojnik preselil čez ulico v 200 let staro hišo in začel z zasebno splošno prakso. Hiša je bila na tem, da se poruši, zato je bila potrebna temeljite prenove. Danes pričakajo bolnike zračni, svetli prostori, ki ne puščajo tistega strogega zdravniškega občutka. Na mizi je sadje, bonboni za otroke, v s«^ enem izmed prostorov dr. Praznik ureja knjižnico... »Za zasebno prakso sem se odločil, ker so v zdravstveni postaji nekatere organizacijske stvari ostale predolgo nedorečene in se niso dale spremeniti. Čeprav z bivšimi kolegi, to moram poudariti, dobro sodelujem,« pravi dr. Praznik, ki ima sedaj vpisanih približno 1800 bolnikov. Med njimi je dosti takšnih s kronični- mi boleznimi, ki potrebujejo redno kontrolo, precej je tudi starostnikov, ki zahtevajo stalno skrb, kontrolo in zdravljenje, seveda pa se pri njem zdravijo tudi otroci in drugi bolniki. Čeprav se politika v zdravstvu nenehno spreminja, dr. Praznik pravi, da zaenkrat ne pozna nobenega zdravnika, ki bi se iz zaseb- ne prakse vrnil v javni zavod. »Predvsem smo samostojni, verjetno pa tudi nas zdravnike čaka še kakšen korak naprej.« Nic več administratorji Dr. Praznik sodi med tiste zdravnike, ki so si poleg zdravljenja in skrbi za bolnike naložili na pleča še marsikatero drugo odgovornost. Poleg tega, da po dogovoru dežura v vojniški zdravstveni postaji, se vključuje tudi v urgent- no službo celjske bolnišnice. »Bil sem med tistimi, ki smo pred desetimi leti začeli z urgenco, danes nas ostaja še polovica. Če dežuram med tednom, je dan prej in dan kasneje v moji ambulanti kar precejšnja gne- ča, saj je treba paciente prerazporediti.« Pri vojniškemu zdravniku se dnevno oglasi po 45 bolnikov, ki jih sproti naročajo. »Sistem naročanja je boljši za vse, tako za organizacijo dela kot za paciente, ki jim ni treba čakati pred vrati od zjutraj do poldneva. Ta sistem sem si želel že pred leti, ko o zasebni praksi še ni bilo niti govora,« pravi dr. Praznik. Zdravniki se večkrat povezujejo v razna združenja, to pa velja tudi za splošne zdravni- ke. Dr. Praznik je že več kot 10 let aktiven član sekcije za splošno medicino, zadnja 3 leta je predsednik Celjskega zdravniškega društva, od konca septembra pa tudi predsednik od- bora za osnovno zdravstvo pri Zdravstveni zbornici Slovenije, kjer zastopa interese vseh zdravnikov v osnovnem zdravstvu. »Od slo- venske samostojnosti smo se splošni medi- cinci ponovno povezali z evropskimi in postali samostojni člani v vseh združenjih, tudi v svetovnem združenju za splošno medicino. Precej sodelujemo tudi s sosedi, Hrvati, Ma- džari, Avstrijci... Kolegi iz Gradca nas že tri leta vabijo na svoje kongrese, drugi na razne učne delavnice... Zadnjih deset let sem na teh domačih sestankih za splošno medicino akti- ven udeleženec, v združenju evropskih splo- šnih medicincev pa sem 3 leta sodeloval kot opazovalec v izvršilnem odboru,« je našteval dr. Praznik in ocenil, da je zdravstveno stanje v Sloveniji, glede na bruto dohodek in tisoč mark letno na prebivalca, dokaj dobro. »V Evropi in svetu se vse bolj pojavljajo težnje, da bi bili na osnovnem nivoju nosilci specialisti družinske medicine. Sicer se vedno bolj krepi povezava med specialisti in splošni- mi zdravniki. V tej smeri bo treba še precej delati, saj bo to prineslo izboljšave tudi za paciente,« je omenil dr. Praznik, ki ugotavlja, da se je v zadnjem času položaj splošnih zdravnikov precej spremenil. »Nekaj časa je zdravnik v osnovnem zdravstvu izgledal kot kak administrator, kot nujna vez med pacien- tom in specialistom za posamezna podroc Ne da bi hoteli biti kaj posebnega, vendar naše delo zelo specifično, posebno in nan njeno ljudem. Nekomu pomagaš in ga ozd viš, drugemu odkriješ bolezen, dostikrat pa zgodi, da je prepozno za zdravljenje in lajšaš bolečine... Vseh teh občutkov se p prosto ne da opisati.« Zdravnik in človek Igor Praznik, sicer pravi Celjan, je pos zdravnik pred 17 leti. »Kot štipendist st 1980 začel v Atomskih toplicah in razmišlja specializaciji revmatologije. Vendar sem ; radi zakona o obveznem 2-letnem delu osnovnem zdravstvu prišel v Zdravstve postajo Vojnik in se za vedno zapisal sploj medicini.« Ob vseh teh dejavnostih dr. Praznik obža je, da mu včasih preprosto zmanjka ča; »Približno 13 let sem s kolegi zdravniki ig košarko, pred dvema letoma pa nehal. Upa da se bo našel tisti potrebni čas, da bom s\ lahko začel,« pravi dr. Praznik, ki je ti drugače precej športno usmerjen. Pozi smučanje, poleti tenis, veliko časa namer družini, nekaj pa mu ga ostane tudi za kakš potovanje. Z družino in prijatelji, včasih tudi poslovno. Tako je bil lani v Varšavi, ko svetovna zdravstvena organizacija priprav srečanje evropskih strokovnjakov. Še veliko utrinkov je v pogovoru natresel i Praznik, zdravnik, ki mu Vojničani in ti drugi zelo zaupajo in ga cenijo. Zato, ker zdravnik in zato, ker je človek, kot ga je opi: eden izmed naših bralcev iz Vojnika. . > / . . >. ', URŠKA SELIŠN našizdmwiki:ii Dr. Igor Praznik s sestro Tamaro, ki mu pomaga pri delu. Storjeno je dobro delo Za Šaleško dolino in Mestno občino Velenje je značilno, da so krvodajalske akcije vedno dobro obiskane in da se jih iz leta v leto udeležuje vedno več mladih. Na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani vedo, da v Velenju 10 odvzemnih miz komaj zadostuje, to pa je potrdila tudi zadnja 4-dnevna krvodajalska akcija v preteklem tednu. Akci- jo je pripravila Območna organizacija RK, ki združuje občine Velenje, Šoštanj in Šmartno. Skupno je kri v štirih dneh darovalo 1.536 krvodajalcev, v celem letu je kri za potrebe bolnišnic v Celju in Slovenj Gradcu ter za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana darovalo 6.496 krvodajalcev. Na območju občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in Velenje bo prihodnje leto 19 krvodajalskih akcij. L. OJSTERŠEK Gradili bodo prizidek V začetku prihodnjega tedna bodo v Vitanju začeli graditi prizidek k tamkajšnji osnovni šoli. Gradbeno podjetje Pluton bo sprva izvedlo vsa potrebna zemeljska dela, temelje in podobno, tako da bodo takoj spomladi prihodnje teto, najverjetneje že februarja, začeU tudi zidati. V prizidku bo urejenih šest učilnic, garderoba, kabineti in sanitarije. Šola v Vitanju pa bo tako že v začetku prihodnjega šolskega leta imela vse pogoje za vpeljavo devetletnega izobraževanja. Gradnjo prizidka bo z 90 milijoni tolarjev sofinanciralo ministrstvo za šolstvo in šport. Preostalo polovico potreb- nega denarja bo zagotovila občina deloma iz proračuna in deloma z odprodajo nekdanje šolske stavbe. Slednjo so namreč ponudili v kompenzacijo izvajalcu gradbenih del (podjetju Pluton) ta pa se strinja tudi z zamislijo Vitanjča- nov, da nekdanjo šolo preuredijo v poslovno-stanovanjski objekt. Tako bodo reših še en pereč problem v občini, kjer zdaj nimajo prostih stanovanj. B. Z. Za presenečenje - zlata poroka Minulo soboto sta ob zlati potrditvi zakonske zveze Marija in Anton Deželak iz Debra pri Laškem doživela izjemno presenečenje, ki so jima ga pripravili njuni otroci in sorodniki. Še pose- bej slovesen sprejem so jima pripravili na gradu Tabor v Laškem, kjer sta si pred ma- tičarjem, županom in priča- mi, znova izrekla »da«. Polovica nekdanje »čuvaj- nice« Železniškega podjetja v Debru pri Laškem, ki sta jo kasneje odkupila, je bil njun prvi dom. In tako je ostalo vse do danes. Anton je vseh 36 let aktivne delovne dobe pustil pri železnici, od koder je pred dobrimi dvanajstimi leti odšel v pokoj. Spomini na službena leta pa so vse prej kot lepi, saj je bilo delo napor- no, zahtevno in odgovorno, opravljati ga je bilo treba ob vsakem času in vremenu. Za- čel je kot delavec na terenu in ga zaključil kot skupinovodja na železniški postaji v Celju. Stodvajset kretnic je bil nje- gov delokrog. Ob klepetu je beseda nane- sla tudi na čas 2. svetovne vojne, ki je za Antona pomenil hudo preizkušnjo, saj je bil leta 1942 odpeljan v taborišče. Samo sreča je bila tista, ki ga je kasneje pripeljala domov, hkrati pa je to bil zanju splet srečnih okoliščin, da sta se po naključju našla skupaj v Šmi- klavžu nad Rimskimi Toplica- mi, kamor se je Anton zaradi varnosti zatekel. Marija je te- daj pri njegovih znancih služi- la svoj vsakdanji kruh. Beseda je dala besedo in tako se je pričela njuna skupna zgodba. Anton je bil sicer doma iz La- homnega pri Laškem, v druži- ni je bilo šestih otrok, Marija pa se je rodila v Trojnem, ve dar so se preselili na domač v Debru pri Laškem, ko je b njej komaj tri mesece. Leta 1946 sta se poročila tedaj je bilo Mariji 19, Antoi pa 24 let. V zakonu se jima rodilo šest otrok, od njih so žal ostali le štirje in sic Tonček, Anica, Peter in Dai ca. Ko je beseda nanesla otroke, sta oba v en glas p nosno dejala, da so iz skroi nosti zrasli v pridne, skrb: in poštene ljudi. Čeprav skromnem domu sedaj živi sama, ju otroci z družinai redno obiskujejo, kakor tu njunih pet vnukov. Pred 50 leti je bilo sevei vse drugače. Veliko manj si vesno kot tokrat. V spomii jima je ostalo še posebej t da sta se tistega dne pošte) nahodila. K civilni poroki Celje sta se peljala z vlakci šla nazaj peš, nato pa še pež cerkveni poroki v Laško nazaj. Ob slovesu sta še e krat izrazila izjemno zad voljstvo in presenečenje ni pozornostjo, ki sta jo doživ la ob jubileju. . rs^v , VLADO MARC ŠPORT 13 Na razmočeni Skalni kleti so se bolje znašli Ljubljančani. Klavrno pokalno slovo Po finalu 1995 in polfinalu 1996 se je za nogometaše Publikuma letošnje pokalno tekmovanje končalo z domačo katastrofo z branilcem naslova Olimpijo (1:5), čeprav je Kamberovič že v 58. sekundi izničil mini- malno prednost Ljubljančanov s prve tek- me. Na težkem in razmočenem igrišču so Celjani skoraj ves prvi polčas prevladovali, kmalu po odmoru sta strela Sivka in Sešlarja zaustavili vratnici, nato pa je igrala samo Olimpija. Ljub- ljančani so bili v nasprotnih napadih nezaustav- Ijivi, ob petih golih pa je najhujše pred celjskimi vrati dvakrat preprečilo blato, v katerem je obtičala žoga. »Odkar sem v Celju, še nismo igrali tako slabo,« je priznal trener Tarbuk, ki je kot poglavitni vzrok za visok poraz navedel izena- čenje Olimpije. »Morali smo loviti pozitiven rezultat in smo pozabili na lastna vrata,« je dodal Tabruk. V samostojni Sloveniji so rume- no-modri na Skalni kleti s štirimi goli izgubili le še aprila 1994 (v prvenstvu z Muro 0:4), njihov najhujši poraz pa je povezan prav z Olimpijo - 0:6 za Bežigradom marca 1992. V polfinale (žreb bo 20. decembra) so se uvrstila moštva, ki so imela prednost s prve tekme. Neuspešna je bila tudi Era Šmartno, ki je zgodaj dobila gol in imela v nadaljevanju tudi veliko smole, saj sta Marinčkova strela končala v vodi pred golovo črto in v okviru vrat. Rezultati povratnih tekem četrtfinala: Publikum-Olimpija 1:5 (1:1); Kamberovič (1); Era Šmartno-Mura 0:1 (0:1), Primorje-Aluminij 3:1, Korotan-Maribor 0:3. V polfinale so se uvrstili Olimpija z rezultatom 6:1, Mura z 2:0 ter Primorje in Maribor s po 6:1. Ž.Z., Foto: GREGOR KATIČ Rudar po 42 dneh Po petih krogih končno zmaga Velenjčanov Nogometni prvoligaši bo- do v nedeljo odigrali zadnje tekme jesenskega dela. V bo- ju za naslov sta še naprej Primorje in Maribor, ki je v derbiju pred rekordnimi 7000 gledalci premagal Aj- dovce, prvoligaša s Celjskega pa sta po polovičnem uspehu spet zamenjala mesti. Publikum je še tretjič zapo- red izgubil z Olimpijo, ki je očitno prebolela krizo. Po po- kalni kanonadi je Mujčinoviča v vratih zamenjal Grešak, novi poraz pa je boleč tudi zaradi četrtega rumenega kartona Gregorja Blatnika, ki tako v nedeljo v Kopru ne bo igral. Manjkali bosta tudi poškodo- vani Romih in kaznovani Haj- durovič (zaradi pljuvanja z Bakulo je dobil prepoved treh tekem), zato bodo položaj po- novno morali reševati mladi. Sankovič in Hodžar sta bila v začetni enajsterici že za Be- žigradom, soliden je bil tudi Grešak in verjetno bodo vsi trije priložnost dobili tudi na Bonifiki, kjer bo precej odvi- sno od izkušenejših igralcev, ki so v zadnjih srečanjih zata- jiU. Za razliko od Publikuma so končno navdušili velenjski no- gometaši. Hribar, Vidovič, Ja- vornik in drugi so ob jezeru po seriji slabih rezultatov zai- grali sproščeno, Beltinci so se v Prekmurje vrnili s polno mrežo. Zmaga Rudarja je priš- la pred derbijem z Olimpijo, ki računa z novo točko, medtem ko bi bili v Velenju zadovoljni že s točko, s katero bi prezimi- li v zgornjem delu lestvice. TOMAŽ LUKAČ Z napakami pod pričakovanji V jesenskem delu drugoligaškega prvenstva v nogometu Šentjur in Era Šmartno nista izpolnila pričakovanj - V pokalu zelo dobro Jesenski del nogometnega prvenstva drugoligašev se je končal z nekaj presenetljivimi izidi. Najbolj izstopa polom Šentjurja, ki je zamudil pri- ložnost za minimalen zaosta- nek za vodilnimi, medtem ko ima Era Šmartno po slabem startu solidno točkovno pred- nost pred najbolj ogroženima. ^mrnmmrnmmmmm^mmsm Uprava šentjurskega drugoli- gaša si je pred prvenstvom Wjub odhodu lanskoletnega l^ralja strelcev Oskarja Drobne- ga zadala visoke cilje. Želeli so pod vrh: med prvih pet ekip. Predvsem zaradi »plavajoče« obrambne vrste so nekajkrat ■nepotrebno izgubili, kar se poz- ia tudi na njihovem točkovnem ^Idu. Na prvi domači tekmi so ^tartali z 0:3 z novincem Goriš- l^imi opekarnami, podobno jim io je zagodel še trboveljski Ru- ^dr v zadnjem krogu. Obenem so z izjemo dvoboja ^jesenskim podprvakom Dravo- Sradom izgubili pravzaprav vse Pomembnejše tekme, kajti po- ^eknili so tako v Lendavi in na •^uju - obakrat 0:2. Kot rečeno S^e največ »zaslug« za spodrslja- ja pripisati nezanesljivi obram- bi- čeprav so na nekatere slabše Igre vplivali še drugi dejavniki. V inišu se je poškodoval prvi stre- Valek, na zadnji tekmi ni '§ral ideolog Stanič, nekaj težav bilo tudi z vratarji. , Fideršek je sezono začel kot ^^Petan, potem je izpadel iz ^četne enajsterice in prilož- nost se je ponudila Šribarju. Okrepitev iz Dravinje se je v drugoligaški konkurenci dobro znašla, toda bilo je tudi nekaj velikih napak in vratarja sta delna sokrivca za zaostanek za željami in cilji, čeprav je vods- tvo kluba drugačnega mnenja. V pokalnem tekmovanju so si Šentjurčani za nasprotnika želeli Publikum in v osmini- finala tudi dočakali sosede. Kljub tesnemu porazu z 1:2 in izpadu so navdušili in dokaza- li, da bi z majhnimi korektura- mi in dopolnitvami v spomla- danskem nadaljevanju drugo- ligaškega prvenstva lahko ra- čunali na vidnejšo vlogo. Zgrešena politika v Šmartnem ob Paki so vo- dilni možje spremeniH klub- sko politiko in naredili napa- ko. Lani so dokazali, da so sposobni poseči po vidnih me- stih in s cenejšim moštvom ter številčno skromnejšim igral- skim kadrom so načrtovali sredino lestvice. Stavili so na tiste, ki so željni dokazovanja, vendar so se ušteli. Če gre slab položaj Šentjurja na rovaš obrambe, se je v Šmart- nem zalomilo pri upravi. Po uvodnih katastrofah se je le pre- budila in začela ukrepati. Tako so med drugim iz Šentjurja pri- peljali prostega branilca Mitjo Marinčka, ki se je preselil v koni- co napada in poskibel za osveži- tev ter poživitev Erine igre, ki se še vedno vrti okrog zelo solidne- ga Antona Grobelška. V Eri so kmalu spoznali, da je v drugi ligi konkurenca ostrejša in zah- teva več vlaganj. Luknje v moš- tvu so hitro zakrpali in doma nekajkrat visoko zmagali, toda ambicije niso povezane s tre- nutnim 12. mestom. Tudi od vijoličastih lahko spomladi pri- čakujemo naskok v zgornjo po- lovico in v normalnih okolišči- nah bi jim lahko uspelo. Seda- nja zasedba je zelo solidna, kar so v četrtfinalu pokala potrdili z dvema najtesnejšima porazoma z Muro. TOMAŽ LUKAČ Spomladanski del se bo za- čel 9. marca in bo trajal do 1. junija. Kvalifikacijski tekmi za popolnitev prve lige bosta 7. in 12. junija. Prekinjena tekma 9.kroga MNZ Celje med Brežicami in Odredom je bila zaradi slabega vremena prestavljena na pom- lad, tako da vrstni red ostaja nespremenjen: Vransko 19, Tim Laško 17, Usnjar 14, Krško U, Brežice (-) 11, Kovinar 8, Šmarje 6, Mons 4, Odred (-) 3. Bloudkove nagrade 96 Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije se je letos odločil za štiri nagrade in dvanajst plaket, med dobitniki najviš- jih državnih priznanj na področju športu pa znova ni nikogar s celjskega območja. Blodukovo nagrado 1996 - podelitev je bila že 32. po vrsti - so dobili Andraž Vehovar za osvojeno 2, mesto v slalomu K- 1 na olimpijskih igrah v Atlanti, mag. Viktor Krevsel za dosežke pri pedagoškem, strokovnem in znanstveno razisko- valnem delu na področju športa, mag. Tone Praček za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa in Jure Kastelic za strokovno delo z vrhunskimi športniki. Spoljar v finalu Janez Špoljar je v Seulu na mladinskem svetovnem pr- venstvu v umetnostnem drsanju dopolnil 16 let in z uvrstitvi- jo v finale dosegel svoj daleč največji uspeh. Celjan je v kvalifikacijah v svoji skupini zasedel 15. mesto in se tako v konkurenci 35 drsalcev iz 33 držav uvrstil med najboljšo trideseterico. Danes bo drsal kratki, jutri pa še prosti program. Špoljar je prvič med udeleženci velikega tekmovanja in bo mladinec še dve leti, zato je njegov uspeh toliko bolj pomemben. na kratko Ljutomer: v 10. krogu I. ženske odbojkarske lige Lju- tomer-Zg. Savinjska 3:1 (2, - 11, 4, 11), Bled-N. mesto 0:3, Krim-Branik 2:3, Koper prost. Vrstni red: Branik 16, N. me- sto 14, Koper 10, Ljutomer 8, Bled 6, Krim 4, Zg. Savinjska 2. Ljutomer: v 10. krogu I.B moške odbojkarske lige Lju- tomer-Topolšica 0:3 (-12, -9, - 10), Kamnik-Žirovnica 3:0, Črnuče-Lubnik 0:3, Granit- Žužemberk 3:2. Vrstni red: Topolšica 20, Kamnik 18, Lubnik, Granit, Žužemberk 10, Ljutomer 8, Žirovnica 4, Črnuče 0. Kranj: v 7. krogu II. odboj- karske lige za moške Triglav- Šempeter 2:3 (5, -7, 9, -8, - 19), Salonit II-Domžale 3:1, Bled Il-Vuzenica 1:3, Brezovi- ca-Maribor 3:1, Portorož-Pr- vačina 3:2, Hoče-Kovinar 0:3. Vrstni red: Brezovica, Kovi- nar 12, Vuzenica, Šempeter 10, Salonit II 8, Hoče, Porto- rož 6, Prvačina, Triglav, Bled 11, Intes 4, Domžale 2. Šempeter: v 7. krogu II. od- bojkarske lige za ženske Šem- peter-Mežica 3:0 (2, 4, 5), Šo- štanj-Šenčur 3:0 (4, 8, 5), Pi- ran-Ruše 3:1, Šentvid-Rogoza 3:0, Bled II-Branik II 0:3, Kamnik-Solkan 03. Vrstni red: Branik II 14, Šoštanj, Šempeter 12, Šentvid 10, Pi- ran 8, Rogoza, Mežica, Ruše 6, Kamnik, Solkan 4, Šenčur 2, Bled II 0. Celje: v 7. krogu III. odboj- karske lige za moške Savinja- Kurent2:3 (11, 11,-9. -16, -8), Črna-Braslovče 0:3 (-8, -3, - 10), Lenart-Topolšica II 3:0 (6, 10, 6), Mislinja-Fužinar II 1:3, Mežica in Behinci prosti. Vrstni red: Braslovče, Fuži- nar II 12, Beltinci, Mežica 8, Lenart 6, Mislinja, Kurent 4, Savinja, Črna 2, Topolšica II 0. Braslovče: v 7. krogu III. odbojkarske lige za ženske Črna-Vitanc 3:1 (9, 12, -8, 3), Granit-Dobje 3:0 (1, 4, 12), Boč-Puconci 3:2, Radenci.- Step 0:3, Dravograd-Branik III 3:2, Prevalje II-Benedikt 0:3. Vrstni red: Branik III, Črna 12, Benedikt, Granit, Vitanc 10, Dravograd, Prevalje II 8, Step, Boč 6, Radenci 2, Pu- conci, Dobje 0. Celje: v 7. krogu C košar- karske lige Ptuj-Podčetrtek 74:73 (41:32), Ruše-Žalec 99:86 (49:40), Branik-Lenart 72:71, Rudar-Duplek 80:64. Vrstni red: Podčetrtek 13, Rudar, Ptuj 12, Lenart, Du- plek 11, Branik 10, Ruše 8, Žalec 7. Slovenska Bistrica: konča- no je drugoligaško prvenstvo v judu, ekipa Ivo Reya II pa je zasedla 3. mesto. Celjani (Ro- tovnik, Janjič, Ferjan, Holer, Kukič, Mlinarevič, Lakner- Bevc) so v polfinalu izgubili s prvakom Mursko Soboto s 5:9 (20:35) in v dvoboju za konč- no uvrstitev premagali Beži- grad z 8:6 (40:35). Rečica pri Laškem: v 3. krogu II. strelske lige s pištolo Poženel II-Trzin 1563:1567, Marok-Mrož II 1596:1559. Vrstni red: Olimpija II, Breži- ce, Marok 9, Poženel II, Kopa- čevina II 7, Domžale, 29. ok- tober, Mrož II, Ptuj II, Trzin 5. Celje: v 3. krogu II. strelske lige-sever s puško Celje-Elek- tro 1694:1661. Vodijo Celje, TSO, Radgona in Domžale s 7 točkami. Celje: v 3. krogu III.strelske lige-sever s puško Rudnik-Ko- njice 1565:1607, Kovinar-I. bataljon 1704:1607, Šlander- Lendava 1587:1612, Braslov- če-TTT 1635:1635, TSO II-Ju- teks II 1664:1637. Vrstni red: Kovinar, TSO 9, Juteks II 7 itd. Izola: na uvodni dvoranski tekmi slovenskega pokala v lokostrelstvu v compoundu zmage Jožice, Grege in Saša Emeršiča, drugi Zupane, v prostem slogu četrta Žagarje- va, peti Razgoršek. Polzelani so nastopih še v Gorici, kjer sta Jožica Emeršič (1135) in med veterani Zupane (1114) izboljšala državna rekorda. (J.E.) Celje: v okviru športnih iger je končano namiznote- niško prvenstvo. Vrstni red: Obrtnik A, Cetis 18, Kovino- tehna 16, Obrtnik B 10, Cin- karna, Telekom 4, Nivo 0. Gotovlje: pred leti je po- vsem zamrlo delovanje druš- tva Partizan Gotovlje, zato so pred nedavnim ustanovili ŠRD Borut. S takšnim ime- nom je društvo že delovalo pred 70 leti. Za predsednika je bil izbran Klemen Cokan. (T.T.) Velenje: od 13. do 15. de- cembra bo v Rdeči dvorani tradicionalni turnir v malem nogometu. Predtekmovanje bo po skupinah, končnica na izpadanje. Prijavnina je 15.000, nagradni sklad 370.000 tolarjev. Prijave in in- formacije do 4. decembra: 852-429 (Aljaž), 853-321 int. 523 (Golob). Vrbje: na hitropoteznem šahovskem turnirju zmaga Brinovca (Žal) s 7,5 točkami, sledijo Štorman (Šemp) 7, Florjančič (Vel) 6,5, Ranzin- ger (Žal) 6 itd. Tekmovanje dvojic se je končalo z uspe- hom očeta in sina Brinovec s 23 točkami pred kombinacijo Štorman-Kopač 19 in Turk.Pi- pal (Žal) 16,5. (J.G.) 14 ŠPORT Za meti še sicoici Atletski klub Trgohlad iz Šentjurja širi svojo osnovno dejavnost, čeprav se sooča s težavanii Atletika je v Šentjurju zelo mlada športna panoga, saj mineva šele drugo leto od ustanovitve kluba Trgohlad. S prizadevnim delom, dobro organizacijo, mladostno zag- nanostjo in velikanskim odrekanjem trenerjev so že dosegli nekaj odmevnih re- zultatov. Trgohladovi atleti so na dr- žavnih prvenstvih osvojili 35 kolajn, v krosu šest naslovov prvakov in z žensko ekipo na evropskem pokalu prvakov za- sedU 15. mesto. Šentjurčani imajo tudi dva mladinska re- prezentanta ter kar sedem ka- tegoriziranih športnikov, s či- mer so v matičnem okolju vo- dilni. Načrti kluba za delo v pri- hodnje so realni in med njimi so tudi želje po udeležbi njiho- vih atletov na največjih svetov- nih tekmovanjih. Dejavnost kluba se širi, v letošnji sezoni so začeli s treningi metalcev, v naslednji pa nameravajo pro- gram dopolniti še s skoki. Po- leg razvijanja množične, kvali- tetne in predvsem lastne atleti- ke v Šentjurju, je osnovni cilj izgradnja steze iz umetne ma- se, ki bo omogočala kvalitet- nejše treninge in organizacijo tekmovanj na najvišji ravni. Pri realizaciji projekta bo potrebna krepka pomoč drža- ve in občine, do tedaj pa je prioritetna naloga zagotovitev minimalnih pogojev za izvaja- nje zimskih treningov z asfal- tiranjem vsaj ene steze na šentjurskem stadionu. Od ob- čine v klubu pričakujejo večjo angažiranost pri reševanju prostorske problematike in dokončanje objekta v Šport- nem parku. Ne glede na nes- porno velike športne dosežke se šentjurski atleti čutijo zapo- stavljene in včasih celo odri- njene, saj tekmovalci nimajo možnosti uporabe prostorov v Športnem parku. Na klubskem državnem prvenstvu je bil Trgohlad med moškimi peti in med ženskami šesti. Še boljši so bili na vseekipnem DP v kro- su: moški so bili drugi, žen- ske pa tretje. Poleg nevzdržne prostorske problematike je največja ovira pri strokovnem delu uporaba travnate površine stadiona. Čeprav se po večini kombini- ranih štadioni v Sloveniji in v svetu površina uporablja za treninge in tekmovanja metal- cev kopja, za Šentjur to ne velja. Glede na mnoge razgo- vore s predstavniki uporabni- kov Športnega parka in pred- stavniki občine v klubu vsee- no upajo, da bodo našli skup- ni jezik pri razvijanju in uve- ljavljanju športa, aoi^i MARJAN GRADIŠNIK košarka Madžarke za osmino-finaia Po zmagi Wellsa nad Istro- banko s 95:83 so se košarka- rice Ingrada uvrstile v drugo fazo evropskega pokala Ronchetti. Njihov nasprotnik za uvrsti- tev v osmino-finaia bo So- pron: prva tekma bo v sredo v Celju, povratna pa 11. decem- bra na Madžarskem. Sopron je zmagal v skupini H. Pred za- grebško Montmontažo je bil zaradi boljše medsebojne bi- lance, v skupini pa sta bila še slovaški Spartak Myjava in Flamurtari. Med icadeti samo Celje Kadeti so končali s prvim delom državnega prvenstva v košarki. V boju za naslov prvaka je ostalo samo moš- tvo Celja, mladi Cometa, Pol- zele in Pivovarne Laško bodo igrali za uvrstitev od 13. do 24. mesta, Rogaške in Elek- tre od 25. do 36., Kemoplasta od 37. do 48. ter Prebolda od 49. do 56. mesta. Končni vrstni red po I. delu: L liga - vzhod 1: BWC 18, Celje 17, Satex 16, Comet 14, Mari- bor 13, Pivovarna Laško 10; vzhod 11: Olimpija in Evropa po 17, Domžale 16, Rudar 15, Polzela 14, Ježica 11; IL liga - vzhod I: Rogaška 15, Sobota 14, Kungota 12, Pruj 11, Mari- bor 8; vzhod II: Ruše 16, Ko- roška 13, Kemoplast 11, Muta 10, Lovrenc 9; vzhod II: Zagor- je 14, Elektra in Interier po 13, Hrastnik 12, Prebold 8. Hokej zdaj z najboljšimi Hokejisti so končali s prvim delom prvenstva v L B ligi, v katero so bili vključeni tudi trije hrvaški klubi. Celjani so zabeležili dve zmagi, en remi in deset porazov (pri Medveščaku niso gostovali), kar je brez dvoma nad pričakovanji. V zadnjem nastopu so bili boljši od Kranjske Gore, v prihodnje pa bodo igrali samo z našimi klubi. V prvenstvo se zdaj vključujejo tudi vsi trije slovenski predstavniki v alpski ligi, kot prvi pa so že v torek v Mestnem parku gostovali Jeseničani (na sliki) in zmagali z 18:1. Celjani so v zadnjih dveh tekmah I.B lige s Triglavom igrali 1:10 (0:4, 1:2, 0:4; Trbojevič) in premagali Kranjsko Goro s 5:2 (0:0, 2:1, 3:1; Starič, Mrdženovič, Trbojevič, Kolar, Lukman). Vrstni red: Triglav 28, Slavija 22, Zagreb 17, Maribor 15, Medveščak 11, Kranjska Gora 8, Celje 5, Mladost 2. Foto: GREGOR KATIČ Olimpijska kartica Odbor športa za vse Olimpijskega komiteja Slovenije bo do konca leta pripravil več posvetov in nadaljeval z akcijo Olimpijska kartica, ki bi bila lahko v pomoč vsem šport- nim organizacijam v Sloveniji in njihov dodatni vir sred- stev. Odbor športa za vse je ugotovil, da je po nekaj letih premora na področju športa v delovnih organizacijah opazen trend povečanega zanimanja in prirejanja športnih prireditev in redne organizirane vadbe za zaposlene. Oblike udejstvo- vanja so se spremenile skladno z novostmi, ki nastajajo v sodobnih pogojih poslovanja, obenem pa se pojavljajo novi izvajalci športnih programov. Naslednji posvet bo jutri v Zrečah (Šport v družini), čez teden dni pa bodo na Rogli govorili o športu in turizmu, odbor za vrhunski šport pa bo pripravil seminar o velikih tekmovanjih v letu 1997, ki so v pristojnosti OKS: o sredo- zemskih igrah in evropskih olimpijskih dnevih mladih. športni koledar PETEK, 29.11. Košarka Kamnik: Kamnik-Prebold (11. krog B lige, 18.30). SOBOTA, 30.11. Kegljanje Celje: CP Celje-Brest (9. krog 1. moške lige, 17); Miro- teks-lzola (9. krog I. ženske lige, 14.30); Žalec: Žalec-Šo- štanj. Slovenske Konjice: Ko- njice-Radenska (9. krog 11. moške lige, obe 16); Ljublja- na: Norik II-Miroteks 11 (9. krog 11. ženske lige, 11); Celje: Petrol-Lokomotiva (9. krog 111. moške lige, 10); Krško: Krško- Komcel (7. krog 111. ženske lige, 13.30). Košarka Laško: Pivovarna Laško-Sa- tex, Postojna: Republika-Pol- zela (obe 19), Krško: Interier- Rogaška (8. krog A-1 lige, 20); Slovenske Konjice: Comet-Kr- ka, Škofja Loka: Loka-Kemo- plast (8. krog A-2 lige, obe 19); Slovenske Konjice: Comet- Odeja (16.30), Murska Sobo- ta: Pomurje-lngrad (12. krogi, ženske lige, 18); Šoštanj: Elek- tra-Janče (11. krog B moške lige, 1730); Trbovlje: Rudar- Žalec (li Lenart: Lenart- Podčetrtek (8. krog C moške lige, 19.30). Rokomet Celje: Slovenija-Švica (6. krog skupine VI kvalifikacij za svetovno prvenstvo, 18). NEDEUA, 1.12. Kegljanje Nova Gorica: Gorica 11-Šo- štanj (9. krog II. ženske lige, 11); Celje: Kovinotehna-MTT (9. krog III. moške lige, 13); Miroteks lII-Krilato kolo (7. krog 111. ženske lige, 10). Košarka Maribor: Maribor-Celje (15), Slovenske Konjice: Rogla Atras- Bistrica (11. krog B lige, 17). Nogomet Velenje: Rudar-Olimpija, Koper: Koper-Publikum (18. krog 1. lige, obe 13.30). TOREK, 3.12. Hokej Ljubljana: Celje-Olimpija (16. krogi. B lige, 18.30). SREDA, 4.12. Rokomet Trbovlje: Rudar-Celje Pivo- varna Laško (9. krog L moške lige, 19). panorama KOŠARKA l.liga ženske - 10. krog: Sežana- Ingrad 73:87 (39:36); A. Vodo- pivec 22, Jurše, Potočnik 18, Polutnik 17, Savičevič 8, Ram- šak 4; Comet-Ilirija 54:63 (36:22); Šporar 18, Groleger 14, Brglez, Hren 11; Ježica- Odeja 107:34, Maribor-Pomur- je 79.47 Vrstni red: Ježica 20, Ingrad 18, Ilirija 17, Maribor, Sežana 14, Odeja 13, Pomurje, Comet 12. Bliga Moški - lO.krog: Prebold- Radenska 79:75 (39:32), Rogla Atras-Maribor 75:82 (43:34), Janče-Kamnik 86:58, Bistrica- Hrastnik preloženo; Celje- Kamnik 92:88. Vrstni red: Prebold, Radenska 16, Hrast- nik, Rogla Atras, Maribor, Bi- strica, Janče 15, Kamnik 14, Elektra 12, Celje 11. ŠKL Osnovne šole: 5. krog - celjska liga: Rogaška-Hudinja 82:58, Šentjur-Podčetrtek 65:36, Celje 11-Vransko 76:71; vrstni red: Rogaška 10, Hudi- nja 9, Šentjur 8, Celje 11 7, Vransko 6, Podčetrtek 5; Ša- leško-koroška liga: SI. Gra- dec-Šoštanj 41:43, Ravne-Li- vada 19:96, Mislinja-Gorica 30:53; vrstni red: Livada 10, Gorica 9, Ravne 8, Šoštanj 7, Mislinja 6, SI. Gradec 5. ROKOMET l.liga Moški - 9. krog: Krško-Go- renje 15:13 (5:5); Semerdijev 5, Ilič 4, Cvetko 2, Ojsteršek, Plaskan 1; Jadran-Slovan 29:28, Prevent-Delmar 35:18, Prule-Dobova 24:21, Akripol- Lisca 24:18, Rudar-Celje Pivo- varna Laško preloženo; zao- stali tekmi: Gorenje-Rudar 29:26 (14:10); Bedekovič, Se- merdijev 10, Plaskan 3, Cvetko 2, Krejan, Ojsteršek, Kimčen- ko, Tome 1; Krško-Dobova 25:23. Vrstni red: Celje Pivo- varna Laško (-) 16, Krško 14, Prevent 11, Jadran, Dobova 10, Akripol 9, Gorenje, Prule, Delmar 8, Lisca 5, Slovan 4, Rudar 3. Ženske - 10. krog: Kočevje- Vegrad 20:22 (10:15); Semer- dijev 6, Batinkova 5, Vujovič 4, Hudej 3, Stevanovič, Ibralič 2; Žalec-Mlinotest 19:18 (10:7); Zidar 8, Dolar 4, Pahor 3, Randl 2, Kline, Kostjukova 1; Polje-Piran 13:35, Branik- Olimpija 20:33, Burja-Izola 26:30, Krim prost; 11. krog: Izola-Žalec 25:28 (14:10); Pa- hor 7, Zidar 5, Derčar, Randl, Kostjukova 4, Dolar, Kline 2; Vegrad-Burja 31:21 (15:11); Stevanovič 8, Vujovič 7, Batin- kova, Hudej 5, Kranjc 4, Rodič 2; Piran-Branik 26:19, Olimpi- ja-Kočevje 26:20, Krim-Polje 43:3, Mlinotest prost Vrstni red po jesenskem delu: Krim, Olimpija 19, Žalec 17, Mlino- test 14, Piran 12, Vegrad 10, Branik 8, Kočevje, Izola 5, Burja 2, Polje 0. NOGOMET I. liga 17. krog: Rudar-Beltinci 5:0 (2:0); Vidovič (12, 90), Hribar (18, 72), J. Javornik (61); OUmpija-Pubhkum 2:1 (1:0); Goršek (65); Maribor-Prim je 1:0, Mura-Koper 1:0, G( ca-Korotan 2:0. Vrstni i pred zadnjim jesensk krogom: Primorje 34, M; bor 32, Gorica 27, Rudar, Pubhkum, Ohmpija, Mi 23, Beltinci 18, Korotan Koper 12. II. liga 15. krog: Šentjur-Rudar (0:1), Zagorje-Era Šmari 1:0 (0:0), Drava-Domžale C Črnuče-G. opekarne 1:1, Lji Ijana-Vevče 1:3, Piran-Na 4:1, Jadran-Železničar 1 Dravograd-Naklo 2:1. Vrs red po jesenskem delu: D va, Dravograd 29, Vevče, Na 28, G. opekarne 25, Rudar ( Šentjur 24, Zagorje, Črni 22, Železničar (Mb) 21, Do Žale 19, Era Šmartno 18, Nal 13, Piran 11, Jadran 9, Ljubi na 8. KEGUANJE I. liga Moški - 8. krog: Konstn tor-CP Celje 8:0 (5551:50! izgubili: Vodeb 827, Leši 856, Sivka 853, Cene 850, h nar 811, Brglez 857), Gorii Norik 6:2, Rudar-Hidro 7 Hrastnik-Proteus 4:4, Bre Iskra 0:8. Vrstni red: Iskra Konstruktor, Norik, Gori 12, Rudar 10, Proteus Hrastnik 5, Hidro, CP Celje Brest 0. Ženske - 8. krog: Konstn tor-Miroteks 1:7 (2384:26 zmagale: Zupane 434, Tkali 429, Razlag 438, Kardinar 4i Petak 444, izgubila: Šeš 415), Gorica-Norik 3:5, Adr Proteus 7:1, Izola-Triglav 6 Rudar-Sl. Gradec 5:3. Vrsl red: Miroteks 16, Norik Rudar 10, Adria Proteus 8, h la 7, Triglav, Gorica 6, SI. Gi dec. Konstruktor 4. II.liga Moški - vzhod, 8. krog: Li ja-Konjice 5:3 (5053:505 Radenska-Žalec 3:5 (50: 5050), Šoštanj-Dravograd i (5054:4888), Fužinar-Rudar 5:3, Korotan-Črnomelj 4:4.) stni red: Litija, Fužinar, Kor ce 12, Dravograd, Šoštanj 1 Žalec 8, Črnomelj 7, Rudar 4, Korotan 3, Radenska 2. III. liga-vzhod ženske - 6. krog: Komci Miroteks III 4:4 (2351:23C Vengust-Ratajc 401:356, 1 mažin-Gluvič 412:335, Fili čič-Krneta 372:374, Oblak-K šir 396:401, Jeranko-Šolj 400:408, Jurše-Koštomaj 37 418), Črnomelj-Trebnje 7; Nafta-Krško 2:6, Krilato kol Impol 2:6. Vrstni red: Krško Miroteks II, Komcel 7, Imp( Črnomelj, Trebnje 6, K. kol Nafta 4. Območna liga 3. krog - skupina A: Av Celje-lzletnik 7:1, Kvit-Ko\ notehna II 1:7, Demit-Šošta II 5:3, P Laško prosta; vrst red: Avto Celje 6, Demit, K vinotehna II 4. P. Laško, K\ 2, Šoštanj II, Izletnik 0. Sk pina B: Konjice lI-Zlator( 8:0, Rogaška-Ljubno 6:2, < brtnik-Strojkovina 6:2, Kor cel-Konjice ml. 6:2; vrst red: Rogaška 6, Komcel 5, K njice II, Ljubno 4, Obrtnik Konjice ml. 2, Stroj kovin Zlatorog 0. ŠPORT 15 Kolektiv zmlel romantike Celjski rokometaši s pomembno zmago na Danskem v boj za vrh skupine D - Vseskozi boljši Končno. Celjski rokometa- ,j so s prvo pravo evropsko ,jnago v gosteh in po uspehu ^antabrie v Parizu praktično ^ v četrtfinalu Champions eagua. Za najboljše izho- li§če se bodo udarili s Špan- ■j, načrt za zmago v skupini ) pa je preprost: v drugem }elu dobiti vse tri tekme. Po porazu v Santandru so se la udaru znašU nekateri naj- )olje plačani igralci, vsesplo- ma mobilizacija (Tone Turn- ;ek se je v pričakovanju tekme lotaknil igralcev, strokovnega 'odstva in uprave) pa je prine- ila doslej daleč najbolj po- nembno zmago v gosteh. Igra e bila za oko slabša kot v Španiji, toda v njej je bila nova )dlika: Celjani so vseskozi ladzorovali položaj - domači ;o vodili le z 1:0 in 6:5 - in od !0. minute dalje so bili Danci zgubljeni. »Kolektiv, odločil je kolek- :iv. Doslej nam je najbolj Tianjkala prav homogena igra. \f preteklosti je bilo preveč od- ;topanj posameznikov in z smago smo potrdili, da sodi- jo v evropski vrh. Veliko smo govorili o uspehu na gostova- nju in tudi v prihodnje bomo morali zmagovati, zato ni časa u evforijo,« je bila po tekmi /J/m izjava Zdravka Zovka, ki je v zadnjih minutah pritiske Dance umiril z vstopom Vu- grinca namesto Pungartnika. Z velikimi besedami se ni razmetaval niti Miro Požun. Domačim novinarjem je govo- ril o »danskih amaterjih« (vsi imajo redne službe in trenira- jo enkrat dnevno), ki so bili navdušeni nad Celjani. »Na reakem igralnem mestu so močnejši, prav vsak igralec lahko v katerem koli trenutku doseže gol, Stefanovič, Puc in Serbec pa so igralci svetovne- ga formata. Zelo redke so eki- pe, ki zdaj lahko premagajo Celje,« je dejal Nikolaj Jacob- sen, ki je štirikrat s suhimi listi tnatiral Periča. Celjski vratar v dvobojih ena na ena dolgo ni bil uspešen. Do 23. minute je imel le dve obrambi, nakar se je dolžniku 'Z Santandra le odprlo. S štiri- tni obrambami je omogočil niiren odmor in nato juriš do odločilne prednosti petih go- lov, pred koncem pa je zausta- vil še zadnji nalet tempera- mentnih Dancev. Podobno kot v Santandru, je Zovko vsaj za sedemmetrovko že pripravljal Lapajneta, toda menjava na srečo ni bila potrebna in zno- va se je v praksi potrdilo dejs- tvo, da je v Evropi za dober rezultat potrebnih najmanj deset obramb. Gudmerhallern je objekt treh dvoran, v največji pa je igralna ploskev porisana z neštetimi črtami, zato Danci v primeru TV prenosa na parket položijo poseben le- pih, na katerem potem odi- grajo tekmo. V obrambi je namesto Tom- šiča začel Pungartnik, na dvoj- ko se je vrnil Šerbec in cona 3- 2-1 je delovala veliko bolj čvr- sto. Sprva je bilo nekaj težav z nepredvidljivim Jacobsnom, prehod na samo enega krož- nega napadalca ni pospešil igre nasprotnih napadov, toda celota je dobro funkcionirala in Zovko pravzaprav ni imel nobenega razloga za menjave. »Zadnji teden smo trenirali s štirimi žogami Select, ki so bolj trde in predvsem Puc se je pritoževal, da nima pravega občutka,« je nekatere zadrege s slabšim metov in strelsko bolj rezervirano igro pojasnje- val Požun. Stefanovič je bil tokrat veliko bolj v ospredju, a je bil njegov učinek večji v obrambi s štirimi prestreženi- mi žogami. Puc je prvi gol iz igre dosegel šele v 52. minuti in se je reševal z asistencami odličnemu Načinoviču, kape- tan Šerbec pa pri metih na gol ni hotel tvegati in je zadeval iz izdelanih položajev. »Imeli smo posnetek tekme Celje-PSG, a nam ni veliko po- magal. Celje je super močna ekipa, težko jih je zaustaviti in so moj tip. Posebej smo pazili na Puca, vendar so njegovi soigralci izrabili nekoliko več svobode in zadevali. Nevarno- sti so prežale z vseh strani in enostavno jim nismo bili kos,« je priznal reprezentant Ger- ster, s pohvalami pa ni skopa- ril niti lokalni idol Boehrits, ki je zaradi odhoda v Dormagen odigral poslovilno tekmo. »Vsak od nas je dopoldne v službi in ko se mi je ponudila priložnost, da bi lahko igral samo rokomet, sem jo brez oklevanja zgrabil. Celje ima dolgo klop, vsak igralec je mednarodna >klasa< in zato je vsaka menjava pomenila nov pritisk, saj imamo le sedem pravih igralcev. V skupini D je Celje najmočnejše, Cantabria nima tako izenačenega moš- tva in morali bi igrati vsaj v polfinalu,« je dejal danski su- perzvezdnik. Med predstavi- tvijo je bila na nogah vsa dvo- rana, z igrišča pa je odšel v špalirju navijačev. Gudme ima 7000 prebival- cev in 550 rokometašev, ki so razdeljeni v 35 ekip. Klubski proračun polni 125 pokrovi- teljev in se deli na tri enako- vredne dele: za prvo moško in žensko ekipo (v 2. krogu pokala EHF je izpadla z našo Olimpijo) ter na obsežen po- gon mlajših selekcij. Celjski kolektiv profesional- cev je nadigral zadnje rokomet- ne romantike, ki so od tekme- cev vseh 60 minut zahtevali popolno zbranost. V manj kot pol minute so z igralcem manj zabili dva gola in bili uspešni tudi po akciji iz devetih metrov, ki so jo naši prvaki študirali ves teden, toda ob skoraj enako- mernem deležu vseh igralcev slabosti niso pretirano štrlele iz povprečja. Četrtfinale je prak- tično že zagotovljen, zdaj sta na vrsti velika Caja Cantabria in trenutek resnice. V polnem Golovcu do plus dva in zmage v skupini D. ŽEUKO ZULE Foto: EDI MASNEC Dejan Peric (levo) se je oddolžil za slab dan v Santandru, Roman Pungartnik pa se je uspešno vrnil v obrambo. GOG Gudme-Celje Pivovarna Lašico 18:22 (8:10) Dvorana Gudmerhallern, gledalcev 1200, sodnika Guterman in Gedvilas (oba Litva). Delegat: Glaser (Nemčija). GOG Gudme: Haagen, C. Nielsen; M. Nielsen, Kildelund, Sikimsen 1, Jacobsen 6 (2), Jensen 2, Vilhelmsen, Gerster 2, Tollefsen 4, Boehrits 3, Felskov. Celje Pivovarna Laško: Lapajne, Perič; Šafarič, Vugrinec, Šerbec 6 (1), Načinovič 3, Pajovič, Jelčič 3, Stefanovič 4, Pungartnik 2, Tomšič, Puc 4 (1). Izključitve: GOG Gudme 4 (Gerster 2-t-2), Celje Pivovarna Laško 2 (Tomšič 2). Sedemmetrovke: GOG Gudme 2 (2) - Jacobsen 2 (2); Celje Pivovarna Laško 5 (2) - Šerbec 2 (l),Jelčičl (0), Puc 2 (1). Streli na gol (iz igre): GOG Gudme 16:37 (Sikimsen 1:1, Jacobsen 4:9, Jensen 2:5, Vilhelmsen 0:1, Gerster 2:6, Tollefsen 4:7, Boehrits 3:7, Felskov 0:1). Celje Pivovarna Laško 20:41 (Šerbec 5:6, Načinovič 3:4, Jelčič 3:8, Stefanovič 4:12, Pungartnik 2:4, Puc 3:7). Obrambe: Haagen 17 (2); Perič 13. Izgubljene žoge: GOG Gudme 16 (Haagen 1, M. Nielsen 3, Sikimsen 1, Jacobsen 1, Vilhelmsen 1, Gerster 3, Tollefsen 1, Boehrits 5), Celje Pivovarna Laško 5 (Šerbec 2, Pajovič 1, Puc 2). Pridobljene žoge: GOG Gudme 6 (Haagen 1, Kildelund 2, Gerster 1, Boehrits 1, Felskov n, Celje Pivovarna Laško 12 (Vugrinec 1, Jelčič 4, Stefanovič 4, Pungartnik 2, Puc 1). Gibanje rezultata: 1:0 (L), 1:3 (5.), 4:4 (10.), 6:5 (12.), 6:7 (19.), 7:7 (21.), 7:10 (26.), 8:11 (33.), 10:12 (35.), 10:15 (39)., 13:17 (48.), 15:17 (50.), 15:19 (52.), 17:19 (53.), 18:20 (56.) Preko Švice na Japonsko Za najboljše ni pravega odmora. Sinoči so bile tekme 5. kroga kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo, v soboto in nedeljo bodo še povratne in razen enega bodo znani vsi udeleženci prvenstva, ki bo od 15. maja do 1. junija 1997 na Japonskem. Neposredno sta si nastop zagotovili Francija (branilec naslova) in Japonska (organizator), z evropskega prvenstva Rusija, Španija, Jugoslavija, Švedska in Hrvaška, z azijskega Kitajska, Savdska Arabija ter zmagovalec dodatnih kvalifi- kacij med Korejo in Katarjem, z afriškega Alžirija, Tunizija, Egipt in Maroko ter z vseameriškega Kuba, Argentina in ZDA. Prostih je še šest evropskih mest ter eno za zmagovalca dodatnih kvalifikacij med najboljšo drugouvrščeno evropsko reprezentanco in prvakom Oceanije. Za naše pride poštev le zmaga v skupini VI, v kateri imajo tako kot Švica, Avstrija in Italija po štiri točke. Ivezičevi izbranci so zaradi najboljše razlike v golih v rahli prednosti, toda veliko bo odvisno tudi od razpleta dvoboja Italija-Švica (sinoči v Brixnu, v soboto v Innsbrucku). Med kandidati za tekmi s četrtfinalisti zadnjega svetovnega prvenstva in udeleženci olimpiade Švico (sinoči v Oltnu, v soboto ob 18. uri v Celju) so tudi Lapajne, Šerbec, Pungart- nik, Tomšič, Vugrinec in Pajovič (vsi Celje Pivovarna Laško) ter Pušnik, in po enoletni odsotnosti tudi Jeršič. Ž.Z. Brez milosti Olsson junak španske zmage tudi v Parizu Caja Cantabria je po priča- kovanju preživela tudi gosto- vanje v Parizu, režiser nove zmage pa je bil znova vratar Olsson. »Z novim uspehom smo se približali zmagi v sku- pini D, toda nič še ni odloče- no,« je L'Equipe zapisal izjavo Šveda. Španci so vodili vso tekmo, v prvem polčasu že za šest golov (8:14) in kaznovali slab dan francoskega vratarja Lukiča, ki je prvo obrambo zabeležil šele v 36. minuti! Do konca je nani- zal 11 uspešnih posredovanj in v 46. minuti je PSG izenačil na 19:19. V zadnjih desetih minu- tah so Parižani zgrešili kar tri sedemmetrovke in dva »zicer- ja«, tako da je CC s štirimi goli finiš privedla v mirne vode. »S samo eno obrambo v pr- vem polčasu je nemogoče zmagati,« je bil miren Magdin- čev, ki znova ni mogel računati na poškodovanega Petreskega. »Usoden je bil Renones na le- vem krilu, ob polčasu pa smo obrambo 3-2-1 zamenjali s 4-2 in ujeli Špance, ki so bili prez- godaj prepričani v zmago. V finišu so kaznovali vsako našo napako in bili smo nemočni.« PSG ima le še teoretične možnosti za napredovanje, to- da Magdinčev se je po novici o zmagi Celja na Danskem prak- tično že predal. »Uspeh vaših prvakov sem pričakoval, real- no doma s Cantabrio lahko zmagate z vsaj dvema goloma razlike in potem vas v Parizu zanesljivo ne bo mogoče zau- staviti,« je dejal Makedonec, ki se bo zdaj s sedmimi točkami zaostanka za vodilnim Cretei- lom osredotočil na francosko prvenstvo, v katerem zmaga prinaša tri, remi dve, poraz pa eno točko. Ž.Z. PSG-Caja Cantabria 22:27 (9:14). PSG: Leton 1, Cordinier 1, Lathoud 5, Monthurel 5, Latchimy 10. Caja Cantabria: Ortega 3, Pisonero 2, Dušeba- jev 6, Urdiales 3, Renones 4, Kiselev 2, Jakimovič 7. CC že decembra Zaradi nastopa Caje Cantabrie na svetovnem pokalu derbi skupine D že pred božičem? V četrtfinalu z Winterthurom ali Kielom? Liga prvakov se bo nada- ljevala januarja 1997, že zdaj pa se zaradi udeležbe Špancev na svetovnem po- kalu zapleta okrog povratne tekme Celje Pivovarna Laš- ko-Caja Cantabria, ki bi mo- rala biti v Golovcu prvi vi- kend v januarju. Kantabrijci bodo od 3. do 8. januarja na Dunaju med ude- leženci svetovnega pokala (v njihovi skupini so Marrakech, Doo San Kyung Wol in Metodi- sta Sao Paulo, v drugi pa Drammen, Algier, Osakidenki in Bruck) zato v Golovcu želi- jo gostovati že 21. decembra. Celjani so Špance že pred ča- som zavrnili in zdaj je na pote- zi EHF. Rezultati 3. kroga - skupina A: Braga-Barcelona 20: 23, Šahtjor-Granitas 23:19; sku- pina B: Szeged-Zagreb 22:22, Principe-Runar 27:29; skupi- na C: Winterthur-Kiel 26:23, Minsk-C. zvezda 22:28. »Nastop Caje Cantabrie na svetovnem pokalu je v intere- su evropskega rokometa in EHF, zato smo odločitev o no- vem terminu prepustili klubo- ma. Za zaplet vemo, še enkrat bomo apelirali na kluba in če ne bo razumnega dogovora, bomo termin določili na Du- naju. V poštev pride le decem- ber, saj mora biti tekma v vsa- kem primeru odigrana vna- prej, ker bo odločala o zmago- valcu skupine D. Še enkrat poudarjamo, da EHF zagovar- ja udeležbo Špancev na sve- tovnem pokalu in položaj bi morah razumeti tudi v Celju,« so v torek po telefonu povedali na sedežu evropske zveze. Super Barca Barcelona, Winterthur in Caja Cantabria so v prvi polo- vici lige prvakov dobili vse tri tekme, pri čemer imata dodat- no težo uspeha obeh španskih klubov, ki sta dvakrat zmagala v gosteh. Neporažen je tudi Zagreb, glede na razpored pa so zelo blizu četrtfinala še Braga, Runar, Kiel in Celje Pi- vovarna Laško. Navzkrižna četrtfinala bo- sta A-B in C-D, zato je za nas najbolj zelo zanimivo tudi do- gajanje v skupini C. VVintert- hur z odličnima Kangom in Chojem je doma opravil tudi s Kielom in je zaradi zmage v Beogradu v rahli prednosti. Švicarji so prepričljivi tudi v domačem prvenstvu, nanizali so devet zmag, toda vseeno'je bolj verjeten scenarij s Kielom (v Bundesligi za vodilnim Lemgom zaostaja že za šest točk) kot zmagovalcem skupi- ne. V skupini A je razred zase Barcelona, ki v letošnji sezoni edina med vsemi udeleženci lige prvakov še ni izgubila no- bene tekme. V španskem pr- venstvu je njen score 12-0, v derbiju je zmlela Elgorriago (33:20) in sinoči za jesenski naslov igrala v Santandru, kjer bi se že v primeru remija po- slovila od boja za prvaka. Dru- ga bo verjetno Braga, čeprav ima nekaj možnosti tudi"Šaht- jor. Najbolj izenačena je sku- pina B, zaradi uspehov v go- steh sta v prednosti Zagreb in Runar, v boju za napredovanje pa ostaja še Szeged. ŽEUKO ZULE Vrstni red - skupina A: Bar- celona 6, Braga 4, Šahtjor 2, Granitas 0; skupina B: Za- greb 5, Runar 4, Szeged 3, Principe 0; skupina C: Win- terthur 6, Kiel 4, C. zvezda 2, Minsk 0; skupina D: Canta- bria 6 (75:68), Celje Pivovar- na Laško 2 (76:64), PSG 2 (69:78), Gudme O (61:71). 16 REPORTAŽA Podivjana zver na robu mesta Po sobotnih napadih divje svinje v vasicah pod Bocem dva težje poškodovana - Dogodek, kot ga ne pomnijo Bilo je zadnjo soboto, oko- li štirih popoldan. V Irjah, na robu Rogaške Slatine, pod prostranimi gozdovi Bo- ča, je bil v bližini domače hiše Ivan Bakljan. Med de- lom v hlevu je opazil, da je pridivjala mimo divja svi- nja, žival, ki se človeka po- navadi boji. Starejšo sosedo, Zlatko Živičnjak, je hitro opozoril: »Teta bežite v hišo, zgrabila vas bo.« Hitro se je umaknila. Nato se je divja svinja vrnila k njemu. Začel je bežati, v mokroti je padel. Ko se je po- bral, ga je divja svinja že za- grabila za škorenj. Ivan Ba- kljan, močan mož v najboljših letih, se spominja, da ga je zver podrla kar trikrat. Trgala je škorenj, njegovo oblačilo... Ivanova žena Helena, njegovi otroci, oče ter soseda so bili v hiši, niti slutili niso, kaj se dogaja zunaj. »V hišo se je vrnil bled kot stena. Prestraši- li smo se,« se spominja žena. Helena Bakljan. Hitro so po- klicali zdravniško pomoč. Divja svinja je z divjanjem nadaljevala. Iz Irja, kjer je bila v strnjenem naselju, tik ob sla- tinski mestni obvoznici, se je napotila vzporedno ob njej, v Zgornje Negonje. V bližini be- tonarne, prevozništva ter Jelši- nega skladišča, približno kilo- meter proč od Bakljanovih, je domačija Matije Jančiča. Pred hišo sta bila Matija Jančič ter njegov odrasli sin Marko. Mar- ko Jančič se spominja, da sta zagledala divjo svinjo, vendar sta menila, da namerava v gozd. Ko sta opazila, da hiti proti njima, sta se hitro umak- nila v avtomobil. Sinu se je uspelo skriti, očeta pa je svinja dohitela in ga zbila na tla. Mar- ko pravi, da je vse skupaj traja- lo le nekaj sekund. Ko je skočil iz avtomobila, je napadalna svinja že odšla naprej. Težko poškodovanemu očetu je us- pelo le nekaj korakov, nato se je zgrudil. Poklicali so zdrav- niško pomoč. Svinja je odhite- la proti Kostrivnici, tam... Po radiu Slovenija je bilo mogoče kmalu slišati opozori- la o divjanju divje svinje v okolici Rogaške Slatine. Sreča v nesreči Oba poškodovanca, Ivana Bakljana ter Matijo Jančiča, so takoj odpeljali v celjsko bolni- šnico. Zdravniki so ugotovili ob- sežne ugriznine ter poškodbe mišic ramenskega obroča, pri Matiji Jančiču pa tudi ugrizni- no v delu leve goleni, s poš- kodbo tamkajšnjega ožilja. Matija Jančič je izgubil veliko krvi. »Potrebna je bila takojš- nja reanimacija, med operacij- skim posegom smo odkrili poškodbo ožilja spodnje okončine. Potreben je bil re- konstruktivni poseg na ožilju, ki sva ga opravila z dr. Vuča- jem,« je v ponedeljek povedal dr. Andrej Čretnik, zdravnik celjske bolnišnice, ki je oba poškodovanca operiral. S poškodovancema, ki sta bi- la boj s podivjano divjo svinjo, smo se v ponedeljek srečali na poškodbenem oddelku. Oba sta počivala v bolniških poste- ljah. Zdravnik je povedal, da sta izven življenjske nevarnosti, cepili so ju proti steklini. Ivan Bakljan nam je opisal sobotno dogajanje, kot je omenjeno v uvodu, Matija Jančič, Id je v soboto izgubil zavest, pa je mi- sli še urejeval. Oba sta bila bol- nega, utrujenega videza, boj s podivjano zverjo ju je izmučil. Na srečo se je vse skupaj konča- lo razmeroma srečno. Zdravni- ki v celjski bolnišnici se ne spominjajo podobnega prime- ra, pa tudi v literaturi so tako obsežne poškodbe divje živali redke. V nedeljo, dan po ne- vsakdanjem dogodku, so oba poškodovanca lahko obiskali njuni najdražji, iz okolice Ro- gaške Slatine. Bakljanovi so povedali, da jih je nekdo po pomoti pre- strašil celo z novico o smrti hišnega gospodarja, očeta treh otrok. Ali bi lahko prišlo do najhujšega? V ponedeljek popoldan so biU ljudje ob sla- tinski mestni obvoznici še vedno pod vtisom sobotne no- vice o divjanju divje svinje, ki je hudo poškodovala dva kra- jana. Nevarnost je še pretila, po cestah so bili otroci. V bh- žini frizerskega salona so se spominjali, da je bilo v sobo- to, v času ko je mimo divjala svinja, v bližini nekaj otrok. Kaj bi bilo, če bi se napotila proti otrokom? Divje svinje v ponedeljek popoldan še niso našli, zato je Zlatka Živič- njak, starejša soseda poško- dovanega Ivana Bakljana omenila, da jo je še vedno strah. Spomin na sobotni do- godek je bil svež, v zemlji so bile še vedno zgovorne sledi podivjane zveri. Pri Bakljano- vih, ki so si ogledovali Ivanov gumijasti škorenj, ki ga raztr- gala zver, je kar naprej zvonil telefon. Ivan Bakljan, ki ima tri otroke, je ostal v službi brez dela, v soboto ga je dole- tela še ena nesreča... Proti naravi? Za divjo svinjo je značilr da je nočna žival, podnevi kolovrati po vaseh, pred Iji mi beži. Lovci pravijo, da običajna divja svinja napac le v najbolj skrajnem primei ko bi se znašla v kotu, br izhoda. V teh krajih so že im ranjeno divjo svinjo, vendar je skrila, ni napadala, prav lovci. Primera, kot je sobotni krajev ob slatinski obvozni se ne spominjajo. Rihard Melzer, predsedr Lovske družine Rogaška Sla na, je v ponedeljek popold dežural pri domačem telel nu. Podivjane divje svinje niso našli. Povedal je, da začeli lovci z iskanjem že soboto, sled je bila približi šest kilometrov proč, na c močju Čače vasi pri Kostrivi ci, kjer se je nekdo uspel reš pred podivjano živaljo. V r deljo so prišli lovci na obmc je Hrastovca, kjer so našli sk pino divjih prašičev. Kje bila podivjana zver, ki je r padala krajane v vasicah p( Bočem? V tej pokrajini ogromni gozdovi, blizu ] osamljene kmetije, zaselki. Zakaj se je sicer plaha div žival tako razhudila? Na Bo( je bilo lani več stekline, zato lovci ne izključujejo. Po dru strani je treba računati tudi i buk, na sedanji čas ženit divjih svinj - tisti, ki ne naj( samice, je lahko razdraže Za najbolj verjetno so omenj li možnost, da gre za udom čeno divjo svinjo, mogoče obore. Meso divjega prašiča okusno, še posebej, če ga p: mešajo k mesu domačega pr šiča. Zato se dogaja, da ima posamezni ljudje pod vzno jem Boča včasih ujetega divj ga prašiča. Znano je, da ujeta žival človeka navadi, i boji se ga več, zato ga lahl tudi napade. Tista divja svinja, ki se je soboto odločila za pohod, k ga ne pomnijo ne bhzu i daleč, se ni ustrašila niti strnj ne vasice, niti psov, ki jih ta imajo. Po vsej verjetnosti se t znova izkazalo, da divjad p« spada v gozd. Ljudem, ki del jo proti naravi, se to maščuje BRANE JERANK Foto: GREGOR KATl Predsednik Lovske družine Rogaška Slatina Rihard Mel- zer. Lovci so začeli z iskanjem že v soboto. Sreča v nesreči. Pri Bakljanovih so shranili očetov škorenj, ki ga je prav tako raztrgala podivjana žival. Ivan Bakljan in Matija Jančič sta bila med sobotnim bojem z divjo svinjo težko poškodovan Od zveri so ostale v zemlji vidne sledi. Razgrajala je tudi tik ob hiši starejše vaščanke Zlatke Živičnjak. KULTURA 17 prijazne poli Zvoneta, Romane in Kaje Vtisi s potovanja okoli sveta družine Šeruga strnjeni v dveh knjigah: Indijanci brez perja in Prijazne poti pred dnevi sta v samozaložbi Romane „ Zvoneta Šeruge izšli knjigi Prijazne ,oti in Indijanci brez perja (otroški poto- ,is), ki prinašata vtise s potovanja okoli veta, na katero sta se v začetku leta 1995 ^ dobrih 11 mesecev s takrat še ne letletno hčerko Kajo podala Šerugova. Te dni pa družina Seruga - predvsem ;vone, saj imata Romana in Kaja veliko lela z dojenčkom Grego, ki se je rodil latančno 8 mesecev po vrnitvi domov - ;ačenja z multivizijskimi predstavitvami lotevanja ter knjig širom po Sloveniji. Potovalna strast je v družini Šeruga lačin življenja, saj je Zvone z njo dobesed- 10 »zastrupil« ženo Romano, očitno pa se ispešno prenaša tudi na njuna otroka. Po [-letnem poročnem potovanju, z motor- em sta Zvone in Romana prekrižarila 'seh pet celin, se jima je osem mesecev po Tnitvi iz Afrike rodila Kaja. Na ponovno )0t pa so trije Šerugovi krenili, ko je imela (aja 4 leta in pol. Seveda ne na vrat, na lOS - Zvone in Romana sta dobro vedela, am se podajajo, zato sta po vrnitvi še oliko bolj vesela, ker je zdaj tudi Kaja iojela to, kar sama že dolgo vesta, da je lamreč »svet čudovit in da so ljudje v vsej ivoji razHčnosti enkratni«. Zvone bo zdaj vtise ob več kot 900 wih posnetkih predstavil tudi z raču- /zrf/niško diaprojekcijo. Na našem ob- močju bodo predstavitve lanskega po- tepanja Šerugovih v torek, 3. decem- bra, ob 17. uri v kinu Union v Celju, v sredo, 4. decembra, ob 18. uri v Kultur- nem domu v Velenju in v petek, 6. decembra, ob 18. uri v Kulturnem do- mu Laško. Na predstavitvah bodo za 30 Ddstotkov ceneje naprodaj tudi knjige. O načrtih za naprej bi bilo vsekakor še preuranjeno govoriti, res pa je, da v druži- ci Šeruga upajo, da bodo ostali popotniki. Natančno osem mesecev po vrnitvi s Ki- tajske se je Romani in Zvonetu rodil sin Grega in oba upata, da bo tudi iz njega še velik popotnik. »Seveda, še bomo šli, to nam je navsezadnje postal način življenja in v dobršni meri tudi dela,« pravita in dodajata, da si bo treba sčasoma, ne takoj, saj imajo Šerugovi zdaj Kajo v šoli, doma v zibki pa novorojenčka, že kaj izmisliti. Prijazne poti Naslov knjižne novosti je imel Zvone v glavi že pred odhodom na pot. Leto pred tem je namreč izdal knjigo Nevarne poti, v kateri je opisal svoje izkušnje s poto- vanj po kriznih območjih in vojnih žariš- čih sveta, zdaj, ko je odhajal v svet z ženo in šele štiri in pol leta staro hčerko, pa je vedel, da bodo sledili le prijaznim potem. In res so bile, za marsikoga presenetljivo zlasti za malo Kajo, ki je pred svojim prepotovanjem sveta poznala le domačo Ljubljano, Gorenjsko, svet pod Gorjanci in nekaj kotičkov ob morju. Prijazne poti pa so jo skupaj z očkom in mamico vodile preko štirih celin in skozi 14 držav, spozna- la je svet z njegove prijetne plati in se veliko naučila. Prijazne poti pa so bile zanimiva izkušnja tudi za Romano in Zvoneta, ki sta ves čas potovanja o tem tudi pisala, ona kot redno zaposlena novinarka časnika Delo, on kot svobodnjak v Nedeljskem dnevniku. Zdaj pa svoja doživetja oba ponujata v branje še v knjigi, bogato opremljeni z 225 barvnimi fotografijami in tiskani na odličnem papirju. Indijanci brez perja Potopis, namenjen otrokom nekje do dvanajstega leta starosti, ne govori toliko o Kaji, bolj o njenih malih prijateljčkih in življenju otrok, ki so jih Šerugovi srečali na poti okoli sveta. Očka Zvone pa ga je napisal tako, da bodo v njem uživali tudi starši tistih malčkov, ki bi se sami še težko »prebili« skozi skoraj 80 knjižnih strani. Knjiga je opremljena s 117 barvnimi fotografijami, v utrinkih s potovanja, ki je le pot, cilj je namreč dom, pa prinaša mozaik dogodivščin od obiska Disneylan- da, potovanja na strehi vlaka, srečanj z revščino, osamljenim Juretom, zoboz- dravnikom na tržnici in Sirilijem, ki je bil za Kajo kar Ciril, do ježe na slonu in obiska ljubljanskih prijateljev na Taj- skem... In nenazadnje tudi priznava, da je bila Kajina edina težava na potovanju, ker je občasno pogrešala dedija in muco Piko. Mijca tudi vos? Bi radi o družinskem popotovanju Še- rugovih po prijaznih poteh sveta izvedeli še kaj več? V Ljubljani so v avli Ljubljan- ske banke na Trgu revolucije pred ted- nom odprli razstavo čudovitih popotniš- kih fotografij. Zvone in Romana pa sta v samozaložbi izdala tudi dve knjigi. Prijazne poti, ki so Romanin prvenec in Zvonetova četrta oziroma peta potopi- sna knjiga, so izšle v nakladi 5.000 izvo- dov, otroški potopis Indijanci brez perja pa v 3.000 izvodih. Zaradi izida v samo- založbi sta kljub bogati opremi in odlič- nemu papirju bistveno cenejši od ostalih tovrstnih izdaj. Bralci za Šerugova na- mreč niso le kupci, ki jim želita nekaj prodati, so bolj sorodne duše, ljudje, ki jim želita nekaj povedati in odkriti. Za Prijazne poti je tako v knjigarni treba odšteti 4.950 SIT (ob naročilu po telefo- nu: 061-1406-126 še tisočaka manj), za Indijance brez perja pa 2.470 (1.950 SIT). L STAMEJČIČ zapisovanja Odgovor brez komentarja Knjige, ki se ponašajo s poli- tično vsebino oziroma knjige, ki jih združuje politični kon- tekst, ki so bolj kot literarnega, stvar političnega, ki za razliko od literarnih, esejističnih, po- vsem didaktičnih, monograf- skih... ne vzdržijo nikakršnega časovnega kriterija, imajo eno samo skupno točko: pisane so zaradi enega samega cilja - po- litičnega. In vse po vrsti se bolj ali manj dobro prodajajo. In pod vse je podpisana kakšna politična osebnost. Osebnost, ki je prepoznavna zgolj v »poli- tičnem leksikonu«. In, seveda, tovrstni knjižni izdelki niso le tukajšnja posebnost, marveč obvladujejo knjižni trg vsega sveta. Ne verjamete? Hja, knji- ga z naslovom Odgovor, avtori- ce Mirjane Markovič, žene srb- skega predsednika Slobodana Miloševiča, je svoj prevod doži- vela v kar petih jezikih. In pe- tih državah: Rusiji, Albaniji, na Kitajskem, Bolgariji in kaj- pak v Sloveniji. Pri založbi ČZP Enotnost. In Mirjana Markovič seje predstavitve prevoda vselej osebno udeležila. Tudi v Slove- niji. Seveda je manj pomembno vse tisto, kar se je okrog njene- ga obiska dogajalo: ko soji vrh tržiški domorodci odrekli do- brodošlico, ker se je tako pač odločil tamkajšnji župan, za- radi katerega v Thžiču še men- da nikoli ni »crknila« nobena žarnica; da se je na predstavi- tev pripeljala z letalom jugoslo- vanske zvezne vlade, kar uteg- ne pomeniti, da je bil njen obisk uraden, pa je ni sprejel nihče izmed slovenskih politi- kov oziroma uradnih predstav- nikov države (razen policije in organov Službe državne varno- sti!); da je bil to prvi obisk kakšnega izmed jugoslovan- skih politikov v Sloveniji (in to uraden obisk!); da je njen obisk Slovenije izzval hude no- tranjepolitične očitke v jugoslo- vanski javnosti, češ, da se sa- mo zato, ker je predsednikova soproga, še ne more potovati tudi v imenu države, itd. Vse to nas tokrat ne zani- ma. Zanima nas njena knji- ga. Njen Odgovor. In kaj je vodilo slovenskega založnika k temu, da je knjigo sploh izdal. Ker knjiga nima niti političnega pomena. Je le zbir- ka pisanih intervjujev, ki slo- venski javnosti nič ne pomeni- jo. Ki ničesar ne razgrinjajo, ki ne prinašajo nobenega »od- govora«, ki na vsa bolj delikat- na vprašanja »odgovarjajo brez komentarja«. Ki skratka ni nikakršen »odgovor«. Še več, ki prinaša zgolj nova vprašanja. Ja, in ravno v tem je kleč njene knjige. V tem je bistvo njenega »odgovora« - v vprašanju. Njeni »odgovori« se ne skrivajo v odgovorih, marveč v vprašanjih. In v ti- stem, na kar ne »odgovarja- jo«. V »odgovorih brez komen- tarja«. Tako kot je zelo prosrb- ski in projugoslovanski, se pravi navijaški, film Lepe vasi lepo gorijo, pa čeprav tega na platnu ni nikjer videti. (Mi- mogrede, film režiserja Srdana Dragojeviča utegne nominirati za tujejezičnega Oskarja). Toda, če ne na plat- nu, kje potem? Hmm, navijaš- ki je ravno v tistem, česar ni na platnu. V tistem, česar ne pokaže. In česar ne razvije v filmsko zgodbo. V predzgodbi, ki ne zna ločiti med napadalci in tistimi, ki se branijo. Ki ne zna »odgovoriti« na najbolj preprosta vprašanja. Ki na tai- sta vprašanja pravzaprav noče »odgovoriti«. Marveč zgolj sprašuje. In ničesar ne komen- tira. Film »brez komentarja«. Tako kot je Odgovor Mirjane Markovič največkrat »brez ko- mentarja«. Diplomacija, pač. In to zelo dobra. Ni kaj! Piše: TADEJ ČATER 70 let Pihalneaa orkestra TT Prebold ^isok jubilej so preboldski godbeniki obeležili v soboto s slavnostnim koncertom v kino dvorani Prebold. Zaigrali so P^^vič z novimi instrumenti in v novih uniformah. Izvajali so ^di nov, za to priložnost posebej pripravljen program. Prvič so se preboldski godbeniki zbrali leta 1926, se kmalu Povezali s tovarniškim sindikatom, se med II. svetovno vojno ^^zšli in po njej ponovno začeli z delovanjem. Skupaj s ^kstilno tovarno Prebold, ki je glavni pokrovitelj orkestra, je ^^Čel le-ta izpisovati novo obdobje. Predvsem pa so delo na novo zastavili pred desetletjem, ko je kapelništvo prevzel Milan Pusovec iz Ljubljane. Jubilejni koncert, ki ga je povezo- vala Jožica Ocvirk, so se udeležili tudi predstavniki KS Prebold, sosednjih godb, župan občine Žalec prof. Milan Dobnik in predsednik ZKO Žalec Stanko Novak, ki je posameznikom podelil jubilejne Gallusove značke ter plaketo ZKO Žalec. Bronaste Gallusove značke so prejeli Mitja Vasle, Erni Otav- nik, Jože Herman, srebrne Viktor Kus, Jože Rogl, Vili Babič in zlato Mirko Hribar. T. TAVČAR Iz poletne beležnice V razstavišču Laški dvorec bodo jutri, v petek, 29. novembra, odprli razstavo fotografij dr. Jožeta Benedeka. Razstava nosi naslov »Iz poletne beležnice«, po vsebini pa so fotografije razdeljene na pivsko-cvetno vrvenje in na oddih v Braziliji. Dr. Jože Benedek, ki je kot zobozdravnik zaposlen v Zdravstvenem domu Laško, se je s fotografiranjem začel ukvarjati med študijem v Ljubljani. Priključil se je takrat sloviti Fotogrupi ŠOLT, iz katere so izšli sami vrhunski, danes večinoma profesionalni fotografski mojstri. Sodeloval je na mnogih domačih in mednarodnih razstavah ter prejel številna, tudi zlata odličja, ki so mu prinesla uradni naziv fotoamater 1. razreda. Dr. Tomo Korošec, ki bo na otvoritvi predstavil avtorja, je o fotografijah dr. Benedeka zapisal, da jih je treba gledati z odprtimi očmi in čistim srcem, da bi se mogli prepustiti pretanjenim učinkom, praviloma vedrim, mestoma humornim in nikoli trpkim. Razstava fotografij dr. Jožeta Benedeka bo odprta do 15. decembra. JI 18 KULTURA O železniških predorih Nova knjiga o tehniški dediščini pri nas v zadnjem času prihaja na slovenski knjižni trg vse več publikacij, ki opozarjajo na velik obseg naše tehniške kulture in njene dediščine. Najnovejše tovrstno delo je mogočna monografija Go- razda Humarja Kamniti veli- kan na Soči, ki govori o mo- stu čez Sočo pri Solkanu, ki je most z največjim kamni- tim lokom na železniških progah na svetu. Toda tokrat želim predstaviti knjigo, ki je tudi letos ugledala luč sve- ta, eden od obeh avtorjev in vsebina pa sta zanimiva tudi za bralce celjskega območja. Celjan Jože Resnik in Šte- fan Stepic sta napisala knjigo Železniški predori v Sloveniji, ki nam predstavlja svojevrstne objekte, ki se jih vsi spominja- mo bolj iz otroških let, ko smo se več vozili z vlaki in manj z avtomobili. Bilo je posebno doživetje, ko je vlak zapeljal v predor. V času parnih lokomo- tiv so tedaj ljudje hiteli zapira- ti okna, da niso saje silile v kupe. Na račun vožnje skozi železniški predor poznamo tudi nekaj smešnic, več ali manj so povezane s spolnost- jo. Šibkejša pa je naša predsta- va o železniških predorih kot o zahtevnih gradbenih objek- tih. In to podobo nam odkriva omenjena knjiga, ki je izšla v zbirki Tiri in čas. Avtorja, ki sta sicer znana tudi po številnih strokovnih člankih, opisujeta osnove na- črtovanja, gradnje in dele pre- dorov ter njihove opreme. V drugem delu knjige so opisani vsi predori na javnih in drugih progah v Sloveniji. Opisani so v kronološkem vrstnem redu, kot so bili zgrajeni ali kot so bile predane v promet proge, na katerih se nahajajo. Predori so opisani glede na lego, dol- žino, tehniko gradnje in po- dobno. Avtorja sta upoštevala uradne podatke posameznih sekcij za vzdrževanje prog ali uprav industrijskih prog, kjer pa sta le mogla, sta sama na terenu preverjala podatke. To je bilo zelo naporno in tudi nevarno delo. Svoje pisanje sta začela s splošnim opisom gradnje pre- dorov, iz katerega izvemo, da so bili prvi znani predori zgra- jeni v starem Egiptu in Mezo- potamiji. Nekaj posebnega je cestni predor pri Neaplju v dolžini 1000 metrov, ki ga uporabljajo še danes, poteka pa skozi vulkanski tuf in je neobzidan. Zgradili so ga že pred našim štetjem. V sred- njem veku takorekoč nismo gradili tovrstnih objektov. Šele v sedemnajstem stoletju se je spet pokazala potreba po laž- jih transportnih poteh, tudi zaradi zgodnje industrializaci- je. Prva dva predora na progi s parno vleko so zgradili v An- gliji med letoma 1826 in 1830, pri nas pa so začeli leta 1843 graditi predor Počehova pri Mariboru. Na progi Gradec-Celje je Ce- lju najbližji predor Lipoglav. Na progi Celje-Velenje je samo en predor in to Skorno v dolži- ni 145 metrov, na progi Savski Marof-Imeno-Grobelno pa je bil zgrajen predor Šmarje v dolžini 431 metrov, ki ga prav ta čas obnavljajo. V bližini Ce- lja sta tudi dva predora na nekdanjih industrijskih pro- gah, ki ju omenjena knjiga ne zajema, sta ju pa avtorja pose- bej predstavila v reviji Nova proga, in sicer na nekdanji ozkotirni progi v Trobnem Do- lu pri Laškem in na industrij- ski progi, ki je tekla od Liboj do sedanje tekstilne tovarne v Laškem. Avtorja Jože Resnik in Šte- fan Stepic sta knjigi dodala še tabelarni pregled osnovnih podatkov o železniških predo- rih in galerijah na javnih pro- gah, pa tudi na drugih progah, kjer je omenjen tudi predor na progi Rudnik Laško-Železniš- ka postaja, ki so ga zgradili leta 1921, leta 1978 pa so ga namenili razširitvi ceste. - - . DRAGO MEDVED Doživetje okolja Od prejšnjega tedna je v galeriji Kulturnega centra v Velenju odprta razstava umetniških del slikarja mlajše generacije Jona Gal Planinca. Tridesetletni umetnik je pred štirimi leti diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na od- delku za slikarstvo pri prof. Gustavu Gnamušu. Že v štu- dijskem obdobju je pričel razstavljati, v zadnjih letih pa je kontinuirano prisoten v različnih domačih razstaviš- 'čih. Pogledi na naše okolje ozi- roma na samo naravo so lahko zelo različni in odvisni od perspektive, ki jo zavzema po- sameznik. Mnogi umetniki vi- dijo v njej predvsem idilično podobo ravnotežja in jo temu ustrezno tudi prikazujejo, de- nimo na romantičen način, kjer človek lahko najde pred- vsem sprostitev in užitek v naravni harmoniji. Poleg te optimistično naravnane umet- nosti pa imamo tudi drugo smer, ki je bistveno drugače naravnana in opozarja na kon- kretne negativne pojave v na- ravi. V to usmeritev je mogoče uvrstiti tudi dela, ki jih slika Jona Gal Planine in ki si jih je mogoče ogledati v velenjski galeriji. Razen intimno doživetih iz- sekov iz svojevrstnega istrske- ga okolja, pogosto v njegovih slikah najdemo tudi druge, denimo teme, ki so aktualne v novejšem času. Tu gre pred- vsem za razno ekološko prob- lematiko, kot posledica indu- strije, ki povzroča nepopravlji- vo škodo s svojimi posegi v naravni ambient. Planine pri- kazuje tudi druge motive, ki jih najdemo v neposrednem okolju in jih preoblikuje v spe- cifičen likovni izraz. Pri tem uporablja intenzivne barve, ki so razporejene v mehkobnih prelivih na ozadju, medtem ko so posamezni motivi, ki zapolnjujejo slikovno polje naslikani tudi z ostrejšimi po- tezami in s poudarjeno plo- skovitostjo ter v nadrealistični zasnovi. Hkrati z najnovejšimi so razstavljena dela, ki jih je Jona Gal Planine naredil še v času študija. BORIS GORUPIČ Podoglarske podoknice »Podoglarji« iz Celja ob 10-letnici okteta predstavili kaseto in zgoščenko Oktet »Podoglarji«, ki de- luje pri Obrtni zbornici v Ce- lju, je v desetih letih dosegel sloves odličnega malega vo- kalnega sestava, izdal je že svojo drugo kaseto in prvo zgoščenko. V letu 1986 so se fantje iz okolice Celja, večji del jih je iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini, na pobudo Ljuba Žol- nirja, Jaroslava Grajžla in Iva Brežnika, ki so pritegnili še druge, odločili, da bodo usta- novili svoj moški oktet. Vods- tvo okteta je najprej prevzel Jože Kink, ki ga je vodil do leta 1988, za tem Anita Videnšek- Žolnir (1988-94), od leta 1994 dalje pa je njegovo umetniško vodstvo prevzel Peter Selčan, ki je bil oktetov strokovni sode- lavec že od leta 1992 dalje. In ker je polovica pevcev še danes obrtnikov, jih je pod svoje okri- lje vzela Obrtna zbornica v Ce- lju, v domu obrtnikov na Lavi pa so tudi dobili prostore za vaje. Peli so že tudi pred tem, v glavnem podoglarske podokni- ce, seveda najraje domačim de- kletom takrat, ko so se možile, zapeli pa so in še tudi zapojejo na svatbi: ženinu, nevesti in svatom. Tako so oktetu »Podoglarji« še dandanes osnova stare po- doglarske pesmi, predvesem iz domačega okolja, tipične za okolico Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini in Dobrno in to takšne pesmi, ki so že skoraj šle v pozabo. Marsikatero od teh pesmi je za njih, po ljud- skem izročilu, zapisal sklada- telj Jože Leskovar. Seveda pa imajo pevci v svojem reper- toarju tudi druge slovenske ljudske in umetne pesmi pa tudi klasične in sakralne skladbe. Redno sodelujejo tu- di na srečanjih malih vokalnih skupin, v zadnjem obdobju pa tudi z dramsko skupino KUD Galicija pri Žalcu, na skupnih predstavitvah starih podoglar- skih in ohcetnih običajev. Le- tos so Podoglarji opravili že 42 nastopov. Njihova prva kaseta, na ka- teri je 13 podoglarskih in umetnih pesmi, je izšla leta 1994. Na drugi njihovi kaseti pa je 14 pesmi, na prvi strani so stare podoglarske, na drugi pa slovenske narodne in umet- ne. Zgoščenka vsebuje 27 pe- smi iz obeh kaset. V prihodnje nameravajo or- ganizirati samostojne koncer- te in nastope s KUD Galicija, pripravljajo tudi posnetke cerkvenih pesmi, vztrajno pa bodo tudi v bodoče iskali stare ljudske pesmi in jih tako oteli pozabi, zato tudi po tej poti vabijo vse tiste, ki so jim tak- šne pesmi znane, da jim to sporočijo. Slavnostni koncert ob 10. obletnici, na katerem bodo tu- di predstavili drugo glasbeno kaseto in prvo zgoščenko, bo- do imeli to soboto, 30. novem- bra ob 19.30 uri v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Koncert bo združen s prika- zom običajev podoglarjenja, prihoda po nevesto, šranga- nja... v izvedbi Dramske sku- pine iz Galicije pri Žalcu, pod vodstvom Iva Lindiča, v režiji Jožice Ocvirk. Na slavnost- nem koncertu bo ZKO Celje nekaterim pevcem podelila tu- di jubilejna Gallusova odličja za dolgoletno prepevanje. ŽIVKO BEŠKOVNIK V oktetu »Podoglarji« prepevajo (od leve): Berti Korošec, Drago Čater, Ivo Breznik, Dušan Žolnir, Jože Brežnik, Drago Horvat, Jože Krajnc in Vlado Mlakar. prireditve GLEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutri, v petek ob 19.30, gostovali čla- ni Opere in baleta iz Ljublja- ne, z baletno predstavo P. 1. Čajkovskega Hrestač. V sobo- to ob 10. uri bo za Družinski lutkovni abonma in izven, go- stovalo Lutkovno gledališče J. Pengov iz Ljubljane s predsta- vo Cesarjeva nova oblačila. V torek ob 16.30 bodo za Abon- ma šolskega centra Celje in izven, uprizorili Gorgonin dar. V Hermanovem gledališču bodo danes, v četrtek in jutri, ob 8.45 ter ob 10. in 11. uri uprizorili plesno predstavo Vidkova srajčica, v izvedbi plesnega teatra Igen, Studia za ples Celje. V Domu kulture v Velenju bo jutri ob 17. uri za beli in ob 20. uri za rumeni gledališki abonma, gostovalo Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane, s predstavo Sek- sualna perverzija v Chicagu. V ponedeljek ob 18. uri pa bo za Mladinski abonma gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, s komedijo Kurbe. KONCERTI V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v soboto ob 19.30 jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja okteta Po- doglarji. RAZSTAVE v Laškem dvorcu bodo ju- tri, v petek ob 18. uri, odprli razstavo fotografij dr. Jožeta Benedeka. Sodelovala bosta pevski zbor Gloria iz Laškega in dr. Tomo Korošec. V razstavišču Firšt v Logar- ski dolini bosta Osrednja knjižnica in Pokrajinski muzej Celje odprla v sredo ob 17 uri razstavo z naslovom Božič na starih razglednicah. V galeriji v Velenju je na ogled razstava slik Jona Gala Planinca. V veleblagovnici Žana Žalec si lahko ogledate razstavo izdel- kov umetniške obrtne delavni- ce Okolus iz Podsrede in vitraž akademskega slikarja Rudija Španzla in Jolande Kalan. V recepciji Pivovarne Laš- ko razstavlja Draga Soklič. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu razstavlja aka- demska slikarka Terezija stelj. V Likovnem salonu v C( je do 3. decembra na o^ razstava z naslovom Da grofje celjski in nikdar i Pokrajinskega muzeja Celj V Galeriji sodobne un nosti v Celju si lahko do decembra ogledate dela grebškega umetnika Gor Trbuljaka. V Pokrajinskem muzej Celju je odprta razstava Ril in njegovi zakladi. V Ipavčevi hiši v Šentju si lahko do 8. decembra o date razstavo akademsk slikarja Janeza Kneza. V galeriji Kompas v Ct do 15. decembra razstavlja do Klincov fotografije Lep in čari vodnega športa. V Hermanovem brlogi Celju je na ogled razstava konjiček. V Razstavnem salonu v gaški Slatini je do 15. dec( bra odprta »Slikarsko-ki{ ska delavnica« Limita iz Št( V galeriji Švagula na Dc ni razstavljajo trije umetni Milica Uplaznik, Janez An in Vojko Kumer. V avli Razvojnega cen Celje do 15. decembra i stavlja Katja Lipičnik, le sobote pa razstavljajo še menjalnici Eko pool, hot Merx in Zdravstvenem do Štore Toni Mohar, v jedih Cinkarne Vlado Geršak, v kupnem centru Lava Ve; Kajtna, v butiku Steklar A na Kolarič, vEtolu Celje Ste slav Makuc, na Celjski k Raj ko Mlinarič in v jedih Bolnišnice Celje Hraniš Kocič. OSTALO V Kristalni dvorani v 1 gaški Slatini bo nocoj ob uri, večer s folklorno skup Vinka Koržeta iz Cirkovc Dravskem polju. V dvorani Zdraviliški doma na Dobrni bo jutri 20. uri folklorni nastop ski ne KUD Dobrna in voka skupine Vigred. V Levstikovi sobi Osred knjižnice Celje bo v sredo 18. uri ponovno pričela z lom Literarna delavnica, f vodstvom Marjana Pušavca Mohorja Hudeja. KINO Union od 28.11. do 4.12. 17, 19. in 21. uri ameriški fi Trčeni profesor, (30.11. 3.12. predstave odpadej Mali Union od 28.11. do 2. in 4.12. ob 16. uri risani fi Pepe in Pepček, ob 18. ameriški film Zmajevo srce ob 20. uri ameriški film Vei na reakcija, 30.11. predstč odpadejo, 3.12. ob 17, 19. 21. uri ameriški film Tr6 profesor. Kino Žalec 28.11. ob 20. ameriški film Stare sablje 29.11. in 1.12. ob 20. uri an riški film Stare sablje 2, 30. ob 18. in 20. uri ter 1.12. ob in 18. uri ameriški film N prijatelj Flipper. Kino Dobrna 30.11. ob in 1.12. ob 17. uri ameri film Golo mesto. Kino Vojnik 1.12. ob 18. ameriški film Zgaga. AKTUALNO ■ FEUTON 19 Kislo grozdje V Splošni bolnišnici Celje menijo, da so zapleti z javnim razpisom ministrstva za zdravstvo za opremo novega operacijskega bloka nepotrebni - »Kot da hoče nekdo namerno škodovati celjskemu zdravstvu« v Splošni bolnišnici Celje 0 že lani skoraj v celoti za- jjučili gradbena in obrtniš- ka dela za največjo naložbo v lovenskem zdravstvu v zad- ijih letih - nov operacijski ,lok, centralno intenzivno erapijo in urgentni laborato- jj. To, tako imenovano srce lolnišnice, bi moralo zažive- 1 že letos, pa se je zapletlo iri izbiri opreme. Ker v Celju liso hoteli neustrezne in ehnološko zastarele opre- ne, je propadel javni razpis rletu 1995, zaradi nevoščlji- osti in podtikanj pa grozi, la bo propadel tudi letošnji azpis. iiiiiiiiiiiiiiiiiH^ Ministrstvo za zdravstvo je ;onec letošnjega avgusta obja- dlo javni razpis, s katerim je skalo najboljšega ponudnika :a nakup, dobavo ter montažo )ziroma vgraditev medicinske n nemedicinske opreme v :eljski bolnišnici. Naložba, ki e financirana predvsem iz dr- Mvnega proračuna, znaša bli- zu 1,3 milijarde tolarjev. Na razpis je prispelo sedem po- nudb, ministrstvo za zdravs- tvo pa je na osnovi analiz in ocen ter poročila komisije za vodenje razpisa sredi novem- bra sporočilo, da je bila med štirimi veljavnimi ponudbami izbrana ponudba podjetja Al- pos Meding, d.o.o. iz Šentjur- ja. Že čez nekaj dni je ljubljan- sko podjetje Lesnina Inženi- ring, ki je izpadlo iz natečaja, poslalo ministrstvoma za zdravstvo in za finance pismo, v katerem je zahtevalo revizijo postopka javnega razpisa ter predlagalo odlog nadaljnjih postopkov. Lesnina je v pismu ministrstvoma zapisala, da Al- pos Meding, ki je izbran za najboljšega ponudnika, ne iz- polnjuje niti minimalnih po- gojev iz javnega razpisa, ker da nima nobenega zaposlene- ga in da je iz bonitetnega obrazca z dne 25. 10. 1996 celo razvidno, da je v tekočem letu poslovalo nič mesecev. Lesnina tudi očita, da si je Alpos Meding kot poslovnega partnerja v poslu za celjsko bolnišnico izbralo podjetje Siemens, d.o.o. iz Ljubljane, ki pa, trdi Lesnina, ni registri- rano za inženirinške posle in za trgovino na debelo z medi- cinsko opremo. Ministrstvo za zdravstvo je 11. novembra zahtevek za revizijo zavrnilo kot neutemeljen, enako pa naj bi te dni po še neuradnih in- formacijah storilo tudi mini- strstvo za finance, čeprav je le en dan po odgovoru ministrs- tva za zdravstvo odredilo »10- dnevni odlog nadaljnjih po- stopkov zaradi ponovne prou- čitve dokumentacije o javnem razpisu.« Obtožbe so lažne Takšen zaplet razpisa je na- letel na veliko ogorčenje v Splošni bolnišnici Celje. »Za- to,« pravi direktor bolnišnice dr. Samo Fakin, »ker stojijo obtožbe Lesnine na račun šentjurskega podjetja Alpos Meding na zelo trhhh nogah, saj so lažne. Sploh ne drži, da gre za podjetje s samimi ničla- mi, kar pa tiče t.i. bonitetnega obrazca - podatki v njem velja- jo za leto 1995 in ne za letos. Prav tako tudi ne držijo trditve glede Siemensa, ki ga je Alpos Meding izbral za podizvajal- ca. To podjetje namreč je regi- strirano za prodajo medicin- ske opreme po vsej Sloveniji.« Da gre pri obtožbah za ma- nipuliranje s podatki, trdi tudi direktor Alpos Medinga Janez Arzenšek. »Naše podjetje, ka- terega stoodstotni lastnik je Alpos, je bilo ustanovljeno le- ta 1993, kot podjetje z ime- nom Alpos Meding pa deluje- mo šele od lanske jeseni. Do takrat smo poslovali preko ži- ro računa skupnega podjetja, zato tudi takšni bilančni po- datki za leto 1995. V Lesnini pravijo, da smo letos »poslova- li nič mesecev«, mi pa smo prav letos končali veliko na- ložbo v slovenjegraški bolni- šnici, ki nam jo je dodelilo ministrstvo za zdravstvo.« Zaradi obtožb na račun Al- pos Medinga so v celjski bol- nišnici ogorčeni še toliko bolj, ker se je vodstvo bolni- šnice preko svojih dveh čla- nov v komisiji za vodenje jav- nega razpisa kar nekaj časa borilo za to, da bi komisija oziroma ministrstvo za zdravstvo med ponudniki iz- brala prav to šentjursko pod- jetje. »Po prvih analizah in ocenah ponudb je komisija na prvo mesto med ponudni- ki res postavila ljubljansko Lesnino,« razlaga dr. Samo Fakin. »Bila je namreč za 50 milijonov tolarjev cenejša od drugouvrščenega Alposa. V bolnišnici smo naredili stro- kovno primerjavo obeh po- nudb in ugotovih, da je Lesni- nina res najcenejša, ni pa tudi najbolj ugodna. Razlika v ce- ni gre namreč na račun teh- nično bolj dovršenih apara- tur, ki jih v svoji ponudbi navaja Alpos. Oprema, ki bo nameščena v novem operacij- skem bloku in drugih novih prostorih, mora biti temeljni kamen za nadaljnji razvoj bolnišnice. Zato ni vseeno, kaj bomo dobili. Poleg tega mora izbrana oprema ustre- zati tako po vsebini kot funk- cionalnosti, biti pa mora tudi takšna, da se bo dopolnjevala z našo sedanjo opremo. Vse to nam ponuja Alpos Meding. Zato so naši člani komisije >navijali< za šentjursko podjet- je, izbor pa sta kot zelo dober ocenila tudi strokovni vrh bolnišnice in svet javnega za- voda.« Dr. Fakin poudarja, da lahko vse svoje trditve podkrepi s podatki in dokumenti, zaplete z razpisom pa ocenjuje kot direktni napad na celjsko zdravstvo. »Če bi ministrstvo za finance ugodilo zahtevi za revizijo postopka javnega raz- pisa, bi se vse skupaj spet zavleklo, razvoj celjske bolni- šnice pa bi bil spet zaustavljen za najmanj eno leto.« JANJA INTIHAR Po besedah dr. Sama Fakina se razmere v Splošni bolnišni- ci Celje na področju finančnega poslovanja izboljšujejo. Oktobra je bolnišnica tekoče poslovala pozitivno, obetavni pa so tudi nekateri drugi kazalci, zlasti o plačilni sposobno- sti. Od junija do oktobra so se prepolovile obveznosti do dobaviteljev, v istem obdobju pa se je zamik pri poravnava- nju obveznosti s 40 dni v juniju zmanjšal na 6 dni v oktobru. Takrat sem že laho pisal v Celje Petru Majdi- ^u (Majdičev mlin): pošljite eno vrečo moke št. i Pa smo jo dobili v par dneh. Potem pa je mama beh kruh pekla. Prej tukaj niso imeli po trgovinah nič moke, ne koruzne, ne bele. Samo bruzo. Korkokrat sem šel v Laško po škaf bruze, po sol in drobno kašo (proseno?). Dali so mi še pet krajcarjev povrh, za en ogal kruha (vogal - najbrž četrt ah osminko hlebca?). Hodil sem k Ekselencu par let. Potem sem bil na železnici eno jesen in pomlad, potem na Ogečah eno leto in dve zime pri knapih kjer so bpali lapor za cement. Poleti sem bil pri gospodu Vanžuru tri leta za vse (vsakršne posle): k vlakom hoditi s poštoj, pisma in brzojave nositi, zjutraj vse pomesti, čevlje os- nažiti, pivo nastaviti, »beštek« (jedilni pribor) in kupice umiti, (»pri Vanžur« je bilo najbrž gostišče v Rimskih Toplicah?) Leta 1896 sem šel v Celje v hotel Erchercogjo- han (Nadvojvoda Janez) kjer sem bil 6 mese- (^ev, se vrnil k Vanžurju m ostal tam od maja do oktobra 1897. Poročil sem se iz Kocenovo Micko 1. oktobra (1897) sem nastopil na postaji '^'niske Toplice kot postajni delavec. Od kraja ^^ni stanoval doma, potem se je brat Jože poročil. Je dobil pridno ženo, jaz pa nisem ■^ogel domov hodit na hrano, ker sem imel službo 24 ur, 12 pa prosto. Da bi mi nosili hrano ni bilo nobenega, zato sem si moral na ^''ug način pomagati. Rajni gospod Jarh mi je !*skomandiral«, da mi je gospod načelnik posta- dovolil, da sem imel na postaji eno sobo, ki ^^ ji je reklo »pahercimer. Tam smo »lampe« ^'^či) snažili in še druge postajne reči so bile •^otri. Bila je tudi postelja in peč. Tam sem bil leta do sredine maja 1900. Hrano mi je dal gospod Jarh. NosiU so mi jo otroci. Plačal sem ^ krajcarjev na dan. Sem bil prav zadovoljen. 14. maja 1900 sem se poročil s Kocenovo ^'cko (z Marijo Priveršek iz Podgorja pri Piše- cah) s katero sma se poznala že od mladih let. Pridno, pošteno in varčno ženo sem dobil. Stanovala sva v hiši, kjer še zdaj stanujemo. Gostijo smo imeli pri gospodični Amaliji Kalič, pri kateri je moja ženka bila 14 let v službi. Bilo nas je čez 20 ljudi in še dva muzikanta. Gostijo so gospodična Kalič dah (plačali). Tudi gospod župnik Janžek so bili navzoči in so bili prav dobre volje. Mi smo čuli celo noč, zjutraj pa smo šli v Lurd k šmaricam. So bili tudi moj ata in mama zra- ven. Ata so potem umrli 17. maja 1911, mama pa 15. maja dve leti za tem. Bog jima dal večni mir in pokoj. Pri Amaliji Kalič sva bila do 10.oktobra. Prav lepe čase sva imela. Žena je še pri hiši os' > la. Hrano sva imela oba. Samo nekaj malega sva plačala. 10. oktobra sva bila premeš- čena na Gornještajersko v Bruck na Muri. Najprej sem šel tja sam. Žena je imela pra- šiča doma, pa tudi stanovanja nisva »ročno« (takoj) dobila. Po vsih svetih sem pa dobil stanovanje. Ker sem od kraja stanoval pri enih v kuhinji, hrano pa, kar sem mogel dobi- ti. Potem sem se odpeljal do- mov po ženko in po pohištvo. Saj ga nisva imela veliko. Od kraja se po malem začne, kdor nima bogatih staršev, da bi mu dali pohištvo. Bila sva za- dovoljna, da sva bila še sama. Službo (v Brucku) sem imel pol ure od stanovanja. Kadar sem imel dnevno, mi je (žena) opoldan prinesla kosilo. Služ- ba je bila težka. 16 ur je bilo službe, 24 ur prosto. Jaz sem moral celih 16 ur dobro pazit in letat, ker smo vedno premi- kal (vlake - vagone), jaz sem pa kretnice postavljal. Posebno hudo je bilo pozimi, ker gor je bolj mrzlo kakor pri nas. Oblekel sem se korkor sem mogel, da sem komaj hodil. Močno utrujen sem prišel domov. Pa mi je ženka pripravila, da sem okreval. Tako je mineval čas. Dobila srna perviga sina 2. januarja sma dobila perviga sina, Tomaža. Hudo je terpela mama pri porodu. Moral je pridit zdravnik. Potem smo bili že trije. Leta 1903, 23. februarja sma dobila deklico Micko. Leta 1904 sem dal prošnjo za premestitev na spodnje Štajersko in so nas premestili v Poljča- ne. Meseca marca. Avgusta je prišel pa Jože k nam in nas je bilo že pet. Leta 1905 je šel Jarh v pokoj in mi pisal, če hočem v Rimske pridit, naj naredim prošnjo. In sem naredil, pa sem bil uslišan. Mama je morala k zdravniku če je sposobna za zaporniško službo, (takrat in še dolgo po- tem so zapornice cestnih prehodov zapirali ročno; op. J.K.). Je morala zapornice zapirat poleti 5 mesecev, ker sem moral jaz na postajo hodit k osebnim vlakom vratarsko službo de- lat. Je morala (žena) izpit naredit o železniških signalih, kar sma se doma učila za silo. 5. maja sma bila premeščena iz Poljčan v Rimske Topli- ce in tam smo ostah do leta 1931. Fotografija Marije Priveršek, s katero se je Tomaž Ulaga poročil maja 1900. V fotograf- skem ateljeju »Martini« v Celju se je dala slikati bržčas še pred poroko, ker se v tistih časih poročene žene same, brez moža ali družine, običajno niso več postavile pred ob- jektiv. Zanimiv posnetek je tudi zaradi ta- kratne mode, meščanske seveda, saj so bile Rimske Toplice monden letoviški kraj. fFotoerafiia ie last orof. Draea Ulaee) Na železniški postaji v Rimskih Toplicah je ob glavnem poslopju tudi pomožna stavba, v kateri je bilo tovorno skladišče. V mali sobici, ki je služila za čiščenje in shranjeva- nje železniških svetilk, je imel Tomaž Ulaga tri leta ležišče, torej vse do poroke. S takšnim zasilnim bivališčem je bil, kot je zapisal, prav zadovoljen. (Foto: J. Krašovec) 20 TEMAIEPNA Freclcly, pentlje in grožnja izumrtja Z virusom HIV se v svetu vsak dan okuži 7000 ljudi, AIDS pa si vse bolj utira pot tudi v Sloveniji -Uporabljajte kondome! ^nnofif ....... ...........................■.:yry:-yy.mmtmmšim »En svet-eno upanje«, je vodilo letošnjega dneva boja proti aidsu. Za ta dan je raz- glašen 1. december in ker bo to letos nedelja, se aktivno- sti, s katerimi številne insti- tucije in posamezniki po vsem svetu na ta dan še in- tenzivneje opozarjajo na ta, vse bolj pereč problem člo- veštva, prenašajo na petek. AIDS je tista sila, ki po člo- veški vrsti kosi uspešneje kot vojne ali naravne katastrofe, izpričujejo podatki, med ka- terimi so še posebno skrb vzbujajoči tisti, ki prihajajo iz tako imenovanih nerazvitih območij sveta. Kuga sveta v sredini letošnjega julija je bilo z AIDS okuženih oziro- ma obolelih 21,8 milijonov ljudi (12,2 milijonov moških in 8,8 milijonov žensk), od tega kar 20,4 milijonov oziro- ma 94% v nerazvitem svetu, predvsem na področju subsa- haraske Afrike. Lani se je na novo okužilo 2,7 milijonov odraslih, rodi- lo se je okoli 500.000 HIV pozitivnih otrok (1400 na dan), odkar je leta 1986 iz- bruhnila pa do danes, je ta bolezen zahtevala že 5,8 mi- lijonov človeških življenj. Ker se z virusom HIV vsak dan na novo okuži 7000 ljudi, to pomeni, da se bo do leta 2000 število okuženih povzpe- lo na 30 do 40 milijonov okuže- nih, 10 do 15 milijonov prebi- valstva pa naj bi bilo v navede- nem letu že obolelih z aidsom. In kljub temu, da se lahko z virusom HIV okuži vsakdo, je največji problem, s katerim se v svetu srečujejo oboleli, ob posledicah, ki jih okužba pov- zroča fizičnemu zdravju, od- klonilen odnos oziroma so- vražno obnašanje, ki ga do okuženega ali bolnika pogo- sto zavzame okolica. Ljudje na okužene in obolele še ved- no gledajo kot na nevarne, zaradi česar jih dostikrat po- polnoma izolirajo iz svoje sre- dine. Takšna izločitev pa ima ob psihičnih posledicah na bolnika za posledico še pospe- ševanje molčečnosti teh ljudi, to pa hkrati povečuje možnost prenašanja okužbe na druge. Svetovni simbol boja proti aidsu je rdeča pentlja, ki hkrati simbolizira tudi varnej- šo spolnost. Kdor nosi rdečo pentljo, se zaveda prisotnosti in nevarnosti aidsa in kaže solidarnost z okuženimi. Naj- bolj množično je bilo nošenje rdeče pentlje takrat, ko je za posledicami te bolezni umrl legendarni Queen, Freddy Mercury. Ob njegovem po- grebu si je rdečo pentljo pri- pelo kar 70.000 ljudi, 1. de- cember pa je priložnost, da vsaj pripeto rdečo pentljo po- kažemo, da se nevarnosti, ki dobiva neslutene razsežnosti, zavedamo tudi v Sloveniji. Pri nas čeprav aids najhuje ogroža nerazvita območja, to še zda- leč ne pomeni, da smo v raz- vitih deželah pred njim varni in statistični podatki za našo državo kažejo, da si kuga 21. stoletja vse uspešneje utira pot tudi v Sloveniji. Epidemija je, menijo stro- kovnjaki, pri nas sicer še v zelo zgodnji fazi in kljub tve- ganim vedenjskim vzorcem različnih skupin ljudi zaenkrat še ne moremo govoriti o eks- plozivnem širjenju okužbe s tem virusom. Vendar pa jo lahko kmalu pričakujemo, za- to je, dokler je še čas, tveganje najpametneje čim bolj omejiti. Na Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani je bilo tako do 20. novembra letos (od leta 1986) prijavljenih 60 primerov aidsa; 58 primerov pri odraslih ter dva primera pri otrocih. Ob postavitvi diagnoze je bilo več kot pol moških starih med 25 in 39 let. Med prijavljenimi pri- meri je bilo največ, kar 26 oseb s stalnim bivališčem v Ljublja- ni, iz celjske regije pa je bilo do 20. novembra prijavljenih 5 bolnikov. Največ moških bolnikov (22) se je v Sloveniji okužilo med spolnimi stiki z drugimi moškimi, enajst hemofilikov pa se je okužilo, ker so preje- mali preparate, pripravljene iz krvi, ki še ni bila testirana na protitelesa proti virusu HIV (torej še pred letom 1986). Od enajstih primerov okužbe pri odrashh ženskah pa se jih je največ okužilo med heteroseksualnimi stiki. Žalostna statistika ljubljan- skega inštituta beleži tudi že okužbo dveh otrok. Prvi, de- ček, ki še ni dopolnil prvega leta starosti, se je okužil od matere, ki je imela spolne sti- ke z osebo iz Afrike, lani pa je zaradi aidsa umrla petletna deklica, ki se je prav tako okužila od matere. Pozor pri prodajalkah ljubezni! Da navedene številke niso še višje, gre verjetno pripisati predvsem dolgi inkubatorski dobi, saj lahko od časa, ko se nekdo okuži z virusom HIV, pa do izbruha bolezni, mine tudi več kot deset let, povpreč- na doba preživetja bolnikov od časa, ko bolezen izbruhne, pa je v razvitih deželah do tri, v nerazvitih pa celo manj kot eno leto. Sicer pa je bilo do 20. novembra v Sloveniji uradno prijavljenih še 56 primerov okužbe z virusom HIV, pri ka- terih se bolezen še ni razvila. Po besedah dr. Alenke Skaza Maligoj z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, so ob narkomanih ena najbolj ogroženih skupin v Sloveniji Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje že nekaj let opravljajo prostovoljne in anonimne teste na HIV okuž- bo. Testirate se lahko vsak dan od ponedeljka do četrtka med 8. in 12. uro. Najkrajši čas, v katerem je morebitno okužbo mogoče ugotoviti, je 3 tedne po dogodku, ob kate- rem bi lahko prišlo do preno- sa HIV, letake o tem, kako testiranje poteka, pa lahko dobite v lekarnah in v zdravs- tvenih institucijah. tudi prodajalke ljubezni ozi- roma prostitutke. Nobena skrivnost ni, da najstarejša obrt pri nas vse bolj cveti, po mnenju dr. Janeza Eržena pa bi lahko hitrejšemu širjenju aidsa, ki ga vse večji obisk pri teh damah obeta Slovencem, najlažje preprečila legalizacija prostitucije. »Samo na takšen način bi lahko kontrolirali imunski status teh žensk, saj bi zanje uvedli redne zdravs- tvene preglede, kar pomeni, da bi lahko nadzorovali njiho- vo zdravstveno stanje in jih hkrati tudi osveščali,« pravi dr. Eržen in poudarja, da po- sledica tovrstnega uživanja ni le okužba z virusom HIV, temveč povzroča tudi vse več okužb z drugimi, spolno pre- nosljivimi boleznimi. Najboljše zdravilo - kondom! Zdravila, s katerim bi uspeli drvečo epidemijo okužbe z vi- rusom HIV zaustaviti, še niso odkrili, še vedno pa velja, da se ta infekcija najpogosteje prena- ša zaradi neprimerne oziroma nezaščite med spolnimi odno- si. Na ta način se namreč okuži od 75-85% odraslih, kar 70% teh okužb pa predstavljajo ne- zaščiteni heteroseksualni od- nosi. Za 5-10% okužb pri odra- slih je kriva izmenjava okuže- nih igel med narkomani, neko- hko nižji odstotek (3-5%) pa nastane zaradi transfuzije oku- žene krvi oziroma krvnih pri- pravkov. Vse več je tudi okuže- nih otrok in novorojenčkov - ti se v 90% primerov okužijo od svojih mater. Vse večji problem pa pred- stavljajo tudi tisti otroci, ki so zaradi bolezni izgubili enega ali oba starša. Zaradi aidsa bo do leta 2000 osirotelo preko 5 milijonov otrok. Najučinkovitejše sredstvo, ki lahko to obseg te napovedi vsaj zmanjša, je predvsem prin na uporaba zaščite med spo mi odnosi oziroma - upor, kondoma. Ta se je izkazal najboljša oblika zaščite - t, pred okužbo z virusom HI\ drugimi spolno prenosljiv boleznimi, kot tudi pred ng želeno nosečnostjo. Po m nju dr. Maligojeve največ te pri uporabi takšne zaši predstavljajo predvsem - pr sodki, saj je pri nas še vec zakoreninjeno nazadnjai mnenje, da bi morale za za to poskrbeti ženske. V Celju bo boju proti a su posvečen jutrišnji d, petek. Pred slaščičar Zvezda v centru mesta jutri stala informacij« stojnica, kjer bodo delili formativno gradivo o HIV AIDS, majice in kondor na Radiu Celje in CATV bodo ta dan potekale ini mativno-kontaktne odd na temo aidsa in dru| spolno prenosljivih bolez Kondom mora torej tud naši družbi najprej postati kaj modernega, nekaj, kar »in«. Da bi to, najzanesljive obliko zaščite, čim bolj po) larizirali in da bi bil kondi resnično dostopen vsakom številne organizacije in in tucije tudi pri nas pogosto f pravljajo akcije brezplačnt deljenja kondomov, trud pa se tudi doseči, da bi cena tovrstnih izdelkov v karnah in trgovinah, znižal V dokaz, da tudi »nujna , cija« ni opravičljiv razlog neuporabo te, že kar v stransko koristne zaščit gumice pa - to si lahko tud Celju priskrbite s pomočjo vse več javnih mestih, klul in diskotekah nameščenil kondomatov. Izkoristite jih NINA M. SEDL NASI KRAJI m UUDJE 21 Telefoni na cd-romu ...................................... 2a tiste, ki še niso imeli glefonskega imenika v digi- jlni obliki, bo pričujoča iredstavitev vsega, kar jim ipiogoča, gotovo dobrodošla. Na razpolago imamo bele n rumene strani ter osebni nienik. V belih straneh išče- [10 »navadne« naročnike, v uinenih pa podjetja in po- lobno. V osebni imenik si hranimo podatke naročni- ;ov, ki jih največ uporablja- no. Po bazi lahko iščemo po )riimku/nazivu, imenu, do- latnem opisu, ulici, hišni šte- rilki, kraju/poštni št. in tele- onu. Vpišemo podatke, ki jih loznamo, in računalnik nam zpiše ostale podatke. Če ve- no telefonsko številko, lahko logledamo, čigava je. Vključi- i moramo vsaj eno omrežno ;kupino, po kateri bo raču- lalnik iskal. Na voljo so nam udi pomembne številke v po- lamezni omrežni skupini policija, gasilci, porodnišni- ;a, lekarna, železniška posta- a...) in mednarodne številke [vstopne številke za države in ijihove omrežne skupine). Ko nam računalnik najde Mročnika, ga lahko prenese- mo na odlagališče (od tam pa poljuben program), v oseb- ni imenik, lahko ga tudi sti- skamo na nalepko. Če imamo modem, ga s klikom na gumb pokličemo (ko se linija vzpo- dvignemo slušalko). V osebnem imeniku si na- redimo skupine, kamor bo- mo shranjevali naročnike (kolegi, privatniki...). Tudi tu- kaj označimo skupino v kate- ri bomo iskaU. V splošnih nastavitvah ozna- čimo, v kateri skupini smo, na- bor znakov in ostale možnosti. Prva razlika med lanskim in novim imenikom je ta, da je letošnji skoraj dvakrat ce- nejši za cd izvedbo. Očitno se lanski ni dovolj prodal. Ko poženemo TIS 96/97, takoj pade v oči logotip Telekoma - »čivkač«, ki je za podlago na levi strani, kjer bodo izpisani zadetki. Čivkač je v barvah izbran tudi za ikono progra- ma. Na desni strani, kjer oz- načimo omrežno skupino, je že nova - GSM. V orodni vrsti- ci je nekaj novih gumbov. Tri- je preklapljajo med slovenšči- no, angleščino in nemščino. Ti gumbi so duhovit nesmi- sel, kajti če uporabnik progra- ma ne zna slovensko, se tudi ne bo mogel pogovarjati s Slovencem, ki ga išče! Nov gumb s strelo pomeni priklop na omrežje Internet. Če še nimate dostopa do Interneta, tega gumba nikar ne pritiskaj- te, ker bo TIS 96/97 »izvedel neveljavno operacijo, zato bo prekinjen«. Ena boljših novosti pa je TIS-karta. Pomožni program z zemljevidom Slovenije, ki se ga da gledati dokaj po- drobno. Na njem niso ozna- čeni vsi kraji v Sloveniji, ker ni prostora za črke, temveč tisti z več kot 500 prebivalci. Ostali so prisotni, vendar ne napisa- ni. Če iščete določen kraj v Sloveniji, ga bo program na- šel in označil z rdečim krož- cem. Po želji lahko najdenega naročnika prikažemo na kar- ti, najprej ga označimo in klik- nemo na njegov naslov. Od- pre se okno TIS-karta in v njem zemljevid Slovenije ozi- roma karta mesta Ljubljane, na katerih je grafično prika- zan označen naročnik. V meniju Orodja so nove naslednje vrstice: V datoteko: označeni zadetek shrani v da- toteko (*); Pokaži na karti: označeni zadetek pokaže na karti; Preštej zadetke in Pre- makni: označeni zadetek v osebnem imeniku premakne v drugo skupino. Zelo neprijetno je to, da na zadetku ne moremo označiti le dela besedila, ki ga rabimo, ampak cel zadetek. Primer: želimo označiti in prenesti v drug program samo Petrolov sektor marketinga v Ljublja- ni, vendar nam ne preostane drugega, kot da prenesemo celotno bazo Petrola (7 stra- ni) in potem zbrišemo, kar ne rabimo. Novi telefonski imenik Slovenije 1996/97 je izšel na Martinovo. Kupiti se ga da tudi v digitalni obliki na cd- romu ali na disketah. Cena za to različico je 7000 SIT. V meniju Nastavitve pa: Po- datki preko Interneta: vključi- tev modula za branje podat- kov preko Interneta; Pot do Internet pregledovalnika: na- stavitev poti do Internet pre- gledovalnika. V novem imeni- ku je 117 logotipov podjetij. Če v seznamu zadetkov klik- nete na logotip, se požene pregledovalnik in v njem us- trezna lokacija. V programu sem našel ne- kaj drobnih sistemskih na- pak. Ko miškin kazalec pre- maknemo na gumb, ne poka- že vedno obrazložitve. Kadar preklapljamo med programi, včasih ne nariše okvirjev na desni strani, kjer vpisujemo podatke za iskanje. Za tiste, ki še nimajo dostopa do Inter- neta, bi ob pritisku na gumb Prenos podatkov preko Inter- neta program moral javiti na- pako in nadaljevati, ne pa da se program prekine. Na cd- romu so shranjeni reklamni spoti, ki se vrtijo na T V, ven- dar jih vsaj meni noče poka- zati. V celoti gledano pa je cd- rom zelo dobro pripravljen. Ob zagonu predstavitve nam začne igrati Telekomova pe- sem iz reklam, gumbi in raz- nobarvno ozadje je animacij- sko, predstavitev je popolna. Izvemo lahko vse, kar nas o telekomunikacijah zanima. Pripravili so tudi kratek zgo- dovinski pregled telekomin- kacij in še in še... Menim, da se ga res splača kupiti, saj sem prepričan, da ga bo uporabnik v enem letu potreboval najmanj 150-krat, njegova cena namreč ustreza toliko klicem na 988. Vas za- nima, koliko ton papirja se je porabilo za klasičen Telefon- ski imenik in koliko tovornja- kov ga je pripeljalo? Kupite cd-rom, odgovor je tam. I BORUT ZAJC F ^ živimo v svetu komunika- cij. In nikomur več in prav nič ni potrebno razlagati kaj to pomeni. Svet je prepreden z različnimi' komunikacijski- mi mediji, od tiskanih do ra- innalniških. Ta zadnji nam menda kaže pot v prihod- nost. In od tega je najnovejši Internet, čudežna beseda, ki je omrežila vse in povsod. Mi- mogrede naj navedem, da je veliko lepša beseda medo- mrežje, ki si jo je izmislil no- vinar in književni kritik Igor Bratož, priporočil pa jo je znani slovenist Janez Gradi- šnik. Medomrežje je ena od oblik naše prisotnosti na sve- tu. Skratka - potrebujete mo- računalnik, nekaj pro- gramske opreme, plačati mo- ''nte ustrezno število ur dela in cel svet je na dosegu vaših ^ok. Nekaj podobnega pač pravijo različne oglaševalske Agencije sistemov Medomrež- In z vsakim dnem imajo ^^e bolj prav. Tudi sam sem P^^d kratkim prisostvoval od predstavitev takšne ^Sencije, ki je bila v lepih prostorih prenovljenega Celj- ^^cga doma. Ker je Medo- mrežje predvsem komunika- cijsko omrežje, človek priča- ^"ie, da bodo ljudje, ki pred- ^^(ivljajo takšen sistem tudi sarrii izrazito komunikacij- sko usmerjeni. Recimo, da je ^^fo tako. Izrazito takšna je predvsem novinarka-ko- '^^nikologinja. Je pa res. da jo je bilo užitek poslušati, če- tudi smo izvedeli že marsikaj znanega. Pričakovano odlič- na je bila tudi predstavitev Jožeta Volfanda. ki je govoril o katalogu Slovenija na poti h kakovosti na Medomrežju. Na žalost so sicer kakovostno povprečje pokvarili nekateri »na silo duhoviti« govorniki. Toda moj namen ni izposta- vitev le-teh. Konec koncev je predstavitev, v celoti gleda- no. vendarle bila uspešna. Opisati želim le misel o tem. da je deskanje (surfanje) po medomrežju podobno prebi- ranju rumenih strani v teden- skem ali dnevnem časopisju. Izrekel jo je Frank Biondi, di- rektor MCA. ene od največjih medijskih korporacij na sve- tu. Ob tem se človek spomni različnih pomislekov, ko se je računalništvo šele prebijalo v vsakdanje življenje. Mnogi so govorili, da bo to pogubilo humanost v človeku, da bo s tem človek izgubil del svojega jaza itd. Čas je pokazal, da to velja le za tiste, ki se samega sebe tako ali tako nikoli ne zavedajo. Ostali računalnik potrebujejo le za pomoč pri delu. In zagotovo bo enako pri medomrežju. Kdor ne bo znal iz njega razbrati druge- ga kot rumeni tisk. mu kaj drugega tudi pomeniti ne bo mogel. Skratka tisti, ki ne zna komunicirati brez njega tudi z njim ne bo znal. ZORAN PEVEC Dan brez cigarete čeprav se v Sloveniji število kadilcev zmanjšuje, še vedno posega po tobaku blizu 500 tisoč odraslih in mladih Mednarodna liga za boj proti raku je pred štirimi leti razglasila tretji četrtek v no- vembru, letos je bil to 21. november, za dan brez ciga- rete. Ob tej priložnosti so v celjskem Narodnem domu pripravili srečanje vseh, ki so sodelovali v akciji »Opusti kajenje - zmagaj.« Nacionalna koordinatorica za rak Maja Primc-Žakelj je po- novno spomnila na prvo pripo- ročilo Evropskega kodeksa pro- ti kajenju, ki se glasi: Ne kadite. Kadilci, prenehajte s kaje- njem čim prej in ne kadite v navzočnosti drugih. Tisti, ki ne kadite, ne poskušajte toba- ka. Gre za nasvet, zares vreden upoštevanja, saj je po zadnjih ocenah 25-30 odstotkov vseh rakov v razvitih državah pove- zanih s tobakom. Kajenje po- koplje letno tri milijone ljudi, drugo polovico dvajsetega sto- letja pa bo v razvitem svetu zaznamovalo 60 milijonov smr- ti zaradi tobaka. V številnih dr- žavah se bodo posledice tobač- ne epidemije šele pokazale in napovedi so zares pretresljive. Okrog 500 milijonov ljudi da- našnje populacije lahko priča- kuje, da bodo umrli zaradi toba- ka, 250 milijonov od teh pa bo umrlo že v srednjih letih. V Sloveniji v zadnjih letih zboli za pljučnim rakom več kot 800 moških in 150 žensk. To pome- ni, da bi pri nas lahko bilo vsako leto vsaj tisoč primerov raka manj, če ne bi bilo cigaret. Po podatkih iz raziskav Slo- vensko javno mnenje se v Slo- veniji od leta 1974 število kadil- cev počasi zmanjšuje. Pred do- brima dvema desetletjema je pri nas kadilo skoraj 40 odstot- kov odraslih, zdaj pa le še do- brih 26 odstotkov. Kljub temu je v Sloveniji še vedno blizu pol milijona kadilcev. Največ jih je v starostni skupini od 31 do 40 let, zaskrbljujoč pa je podatek, da raste število kadilcev med mladimi do 18 let. Leta 1992 so po vzoru projekta Svetovne zdravstvene organizacije »Evropa brez kajenja« tudi pri nas oblikovali projekt Slovenija brez kajenja. Glavni cilj projek- ta je, da bi do leta 2000 povečali število nekadilcev na 80 od- stotkov. »Skrajni čas je,« pravi nacionalna koordinatorica SZO za tobak Viktorija Rehar, »da namesto govorjenja o kajenju pričnemo govoriti o nekaj enju. Nekaj enje mora postati nova fi- lozofija, realnost in potreba ne- kadilskih generacij.« JANJA INTIHAR Spoštovane občanke in občani Radeč in Laškega! V četrtek, dne 28. 11. 1996, bom prestopil prag državnega zbora kot novo izvoljeni poslanec občin Radeče in Laško. Vsem. ki ste mi na volitvah namenili svoj glas in ob izvolitvi čestitali, se iskreno zahvaljujem. Vaš poslanec PETER HRASTEU čn..lese..g.R.i. Saj poznate tisto državotvorno zgodbo o tem, kaj se zgodi, če kdo na svoji zemlji postavi kakšno vrtno uto. Takoj sledi prijava, obiski raznih inšpektorjev in seveda kazen. Pri velenjski železniški postaji pa brez težav na zemljišču, ki je last Slovenskih železnic, stoji kar nekaj lesenih garaž, za katere verjetno niso pridobljena vsa potrebna dovoljenja. Seveda nikomur na kraj pameti ne pade, da bi ob tem pomislil na kakšen izgled. Kaj neki pomislijo slučajni potniki, ki se v Velenje pripeljejo z vlakom? KEŠ 22 PISMA BRALCEV odme¥! Kriva je inšpekcija Ob prebiranju članka gospe Melite Furlani iz Celja pod na- slovom »Inšpekcija kriva za nehumane prevoze«, objavlje- nem v Novem tedniku, 7. 11. 1996 menim, da je potrebno dodati nekaj pojasnil. Tudi sam sem bil presene- čen nad vsebino in montažo prispevka o transportu živali v TV Tedniku 17. 10. 1996. Res se dogajajo pri transportih ži- vali tudi prikazani postopki, ki pa so jih posneli nizozem- ski veterinarji znotraj meja EZ; bistveno manj srhljivih posnetkov pa je bilo iz Slove- nije. Vendar je tako urejen prispevek povsem zanemaril vse tisto, kar smo povedali o pozitivnih prizadevanjih Slo- venije in predvsem veterinar- ske službe na tem področju. Spoštovana gospa Furlani, z gotovostjo trdim, da veterinar- ska inšpekcija ni kriva za take transporte živali. Naloge vete- rinarske inšpekcije so usmer- jene prav v ukrepe, da se taki »mučeniški« transporti pre- prečijo. Žal pa to veterinarska inšpekcija izvaja na mejnih prehodih in ne ve, kaj se doga- ja med transportom od enega mejnega prehoda do drugega in to tudi ni njena zakonska pristojnost, temveč ta nadzor opravljajo drugi, za to pristoj- ni organi. Veterinarska inšpekcija je dosegla kar nekaj uspehov na tem področju. Naj jih nekaj naštejem: prepovedali smo prevoze živine v Luko Koper z neustreznimi dvonadstropni- mi tovornjaki in del tovora preusmerili na železnico, kjer je oskrba živali lažja; več kot 50 % vseh kamionov za prevoz živine ima že svoje napajalnike in svoje zaloge krme; skupaj z Madžari se bomo lotili izgrad- nje napajalne postaje za živali na madžarski strani mejnega prehoda Dolga vas; preko špe- diterskih organizacij in veteri- narskih služb drugih držav, predvsem vzhodnih, vodimo aktivnosti, da preprečimo vse prevoze živine v kamionih, ki niso ustrezno opremljeni; ak- tivno sodelujemo pri vzdrževa- nju in izvajanju veterinarsko- sanitarnih ukrepov v dveh azi- lih v Sloveniji: v Mariboru in Šentjurju ter smo aktivno vključeni pri vseh prizadeva- njih za postavitev novih azilov za živali širom po Sloveniji; na vseh mednarodnih sestankih veterinarskih služb dajemo in podpiramo pobude za izboljša- nje pogojev prevoza živali: 1992. leta v Istanbulu na evrop- ski Komisiji za kužne bolezni, 1994, 1995 in 1996 pa na se- stanku mejnih veterinarskih služb EZ in sosednjih držav. Še bi lahko naštevali prizade- vanja veterinarske inšpekcije za izboljšanje pogojev za pre- voz živali, gospa Furlani, in to prav tiste inšpekcije, ki jo Vi v svojem pismu tako odločno postavljate za glavnega krivca. Kar se dogaja v sosednjih državah, ni naša pristojnost. Zagotavljam pa vam, da na naših Fernetičih ni poginila nobena žival; pol milijona glav živine pa je toliko, kohkor je goveji živalski stalež v Slo- veniji. Vse veterinarske inš- pekcije, ki prihajajo v Sloveni- jo, sami popeljemo na vse mejne prehode, ne samo na Dolgo vas, iz dveh razlogov: da vidijo, kako naša služba izvaja vse postopke, za katere je pooblaščena in da jih pre- pričujemo, da je potrebno spremeniti sisteme transporta živali. Transport živali leta 1994, kjer omenjate 4 mrtve krave, je prišel prav iz EZ, na katero tako prisegate in v kate- ri je zakonodaja, po vaše, bis- tveno boljša in strožja od naše - pa le ni povsem tako. Ponov- no poudarjam, da so bili pri- zori v TV Tedniku posneti znotraj »opevane« Evrope (to je bilo v TV Tedniku tudi pou- darjeno). Odgovor na vaše tr- ditve okoli azilov pa imate v Delu na 5. strani z dne 14. 11. 1996 pod naslovom »V Ljublja- ni še dolgo ne bo zavetišča za živali«. Ta odgovor velja, po dosedanjih izkušnjah, za pre- težni del Slovenije. JERNEJ LENIČ, dr. vet. med., svetovalec Vlade RS prejeli smo Prolipoligrafu Predsednik stranke Adolf Štorman in podpredsednik Darko Zupan sta dokončno zavrnila vsako možnost testi- ranja na poligrafu, kot so jima takoj po eksploziji ročne bom- be predlagali delavci UNZ Ce- lje. Prvi razlog zavrnitve je ta, da iz UNZ Celje že nekaj časa prihajajo v javnost neresnična poročila, ki po trditvah opera- tivcev ne prihajajo od njih, niti ne vedo, kdo bi jih dajal. Nere- snica je, da naj bi se izmikala dajanju izjave, saj sta to oba naredila takoj, ko sta bila na to pozvana. Prvo izjavo sta dala takoj po dejanju, drugo pa na- slednji dan, kmalu po tiskovni konferenci, kjer sta bila polici- stom dostopna v prisotnosti večjega števila novinarjev, ki so ju na kraj dejanja spremljali s tiskovne konference. Takšno neresnično izjavo je ponovil tudi delavec MNZ Drago Kos v oddaji »Studio City«. Nasled- nja dezinformacija, ki je prišla v javnost, je ta, da naj bi že takrat zavrnila poligraf, kar pa ni res, saj sta test zaradi preo- bremenjenosti samo prestavi- la na povolilno obdobje. Če je javnost že napačno obveščena s trditvijo, da sta test na poli- grafu že zavrnila, potem naj se takšna laž z njuno pomočjo spremeni v resnico. Če nekdo laže v imenu delavcev UNZ Celje in če laže sam predstav- nik MNZ Drago Kos, kdo jima zagotavlja, da v primeru opravljenega testa na poligra- fu ne bodo iste osebe obvestile javnosti o izidih testa, ki ne bodo imeli nič skupnega z de- janskim stanjem. Sprašujemo se tudi, ali poli- graf obstaja samo za oškodo- vance, predvsem pa samo za republikance. V primeru eks- plozije na dvorišču sodnika g. Rebernika slednjega ni nihče pozval na poligraf, ker pač ni v naši stranki. Nihče ni pozval na poligraf g. Kučana in ostale politike, ki so bili osumljeni vpletenosti v mariborsko oro- žarsko afero. Prav tako ni nih- če pozval na poligraf tistih, ki so si protizakonito prilastili milijarde tolarjev s pomočjo divjega lastninjenja. Nihče ni povabil na ta isti poligraf ti- stih, ki so po velenjskih loka- lih metali ročne bombe in na katere smo ravno mi republi- kanci javno pokazali s prstom. Takrat so nam delavci iste UNZ očitali nacionalizem in v javnosti zatrjevali, da so zade- vo temeljito raziskali, vendar naj bi se fantje zbirali le zaradi poslušanja glasbe. Že po nekaj mesecih se je izkazalo, da so bile naše trditve povsem na mestu. Zato naj ponudba za test na poligrafu velja za vse, ne glede na politično prepriča- nje in funkcijo, potem pa sta se temu pripravljena odzvati tudi oba prvaka Republikan- cev Slovenije. Republikanci Dober tek, g. Peterle! s svojimi somišljeniki pred- postavljam, da sem se obrnila na pravi naslov, to je na stran- ko Slovenskih krščanskih de- mokratov. K temu pa nas je spravilo vaše vneto cvrtje go- vedi na ljubljanskem Kongre- snem trgu. Sprašujem vas, če niste mo- gli najti kulturne reklame za volitve? Dandanes je vse več odpovedovanja mesni prehra- ni, pojavljajo se vegetarijanci in to iz sočutja do živali, ki jo koljejo zaradi mesojedcev. Ko sem poslušala predvolilne be- sedne dvoboje in predstavitve programov vseh strank, sem vneto pričakovala, da bo vaša stranka, t.j. SKD, dala v svoj program tudi skrb za zaščito živali pri nas. V svoji stranki imate mini- stra dr. Osterca, ki bi moral prvi sestaviti zakonsko osno- vo proti mučenju živali, da bi jih zaščitili pred trpljenjem. Ampak vi ne greste v take »malenkosti«, čeprav je tudi živalski svet božje delo in ga ne smemo mučiti. Kako ste mogli napraviti tak spodrsljaj, tako napako, ki ste jo potem še poudarili in z nasmeškom na ustih pekli vola na ražnju? To se mi je zdelo, da bi bili nekje med ljudožerci, kjer izvajajo ritualne plese ob zaklani žrtvi. Zakaj sem se dotaknila vaše stranke, boste zlahka uganili. Navedla sem vam dva vzroka: vaša stranka (ministrstvo za veterino) ima v rokah izdelan zakon proti mučenju živali, pa ste eno leto in pol kar tiho o njem. Drugo: sadistično uži- vate, ko pečete zaklano žival na ražnju. Potem pa se vam zdi čudno, če niste dobili do- volj glasov. Tako pač sodi mnogo ljudi v Sloveniji in zelo ste nas razočarali. Sicer pa, čimprej ste se identificirali, tem bolje je. Nič ne pomaga če prihaja papež stokrat v Slove- nijo, treba je kaj storiti tudi za naravo in živali. MELITA FURLANI, Celje zahvale; pohvale Veselo na Pohorje Tudi letos se je kolektiv »Ljubečna« IKI - Celje spomnil svojih nekdanjih sodelavcev - upokojencev. Kljub težavam, ki jih premagujejo, so še našli sredstva in posluh za srečanje z nami. 8. 11. ob 9. uri smo se zbiraU pred upravnim poslopjem, od koder so nas povabili v jedilni- co na aperitiv in kavico. Poleg obeh Tonetov nas je prijazno pozdravil g. direktor z opravi- čilom, da nas zaradi nujnih obveznosti ne more spremlja- ti, vendar je obljubil, da se nam bo s svojimi najožjimi sodelavci v večernih urah pri- družil pri končni postaji - Smogavcu. Prvi postanek je bil na Dobr- ni, kjer smo si ogledali pre- novljeno cerkev. Župnik nam je najprej razkazal cerkev in razložil, kaj vse so prenovili, pri čemer ima tudi naša »Lju- bečna« svoje zasluge. Lepo se je zahvalil za prispevek v obli- ki ploščic. Za tem nas je pova- bil na mošt in vino, kar se je tudi prileglo. Pot nas je vodila do Zreč, kjer smo se ustavili na lepo urejeni turistični kmetiji Urš- ka. Prilegla se je topla maUca z ajdovimi žganci - lahko smo pa tudi kupili domači sir in pa njihovo vino v buteljkah - vse po zmerni ceni. Preden smo krenili dalje, smo lahko uživa- li ob pogledu na okoliške vino- grade in vzpetine, poraščene z gozdovi. Bil je enkraten raz- gled. Okrog poldneva smo se na- menili proti Skomarju, kjer smo obiskali Ošlakovo doma- čijo. Tu so nam pokazali njiho- vo skoraj 200 let staro kovači- jo, ki jo vzdržujejo še sedaj. Na Skomarju nam je gosti- telj, predsednik KS, pokazal spominsko sobo znanega J. Vodovnika. Hišo so s pomočjo Cometa obnovili, seveda je os- tala še črna kuhinja. Način gradnje je poslikava sten je res zanimiva. Od tod smo krenili proti Ro- gli. Ogledali smo si tudi prijet- ne počitniške hišice in lepo urejeno teniško igrišče. V popoldanski uri smo se z Rogle spustili v dolino, kjer smo »zašpilili klobaso« pri go- stišču Smogavc. Tu nas je ča- kalo dobro kosilo oz. večerja in pa seveda - prvo preseneče- nje - v prostor sta vstopila naša stara znanca - harmonikar in klarinetist, ki sta bila deležna burnega aplavza. Kmalu za tem smo bili po- novno prijetno presenečeni ob prihodu g. direktorja, g. Tatja- ne in g. Breda. Držali so oblju- bo in se nam pridružili z do- bro voljo, ki se nas je držala kar pozno v noč. Ob petju, plesu in šalah so ure kar prehi- tro tekle in treba je bilo misliti na odhod. Tudi za najbolj od- daljenega udeleženca je bilo poskrbljeno, da se je varno vrnil domov. Iskrena hvala organizator- jem tega srečanja, predvsem pa spremljevalcem, g. direk- torju, njegovim najožjim so- delavcem in pa seveda obema Tonetoma, ki sta imela tolik- šno mero potrpljenja z nami in pa razumevanja ob nekate- rih nevšečnostih. MARICA ZEVNIK, Trnovlje Vrnjen traktor v torek, 12. 11. 1996, mi je neznani storilec z dvorišča od- peljal kmetijski traktor, znam- ke IMT 539. Storilec je sedel na traktor, odklopil prikolico ter se odpe- ljal v neznano. Kmalu smo ugotovili, da je nekdo odpeljal traktor, zato sem hitro reagi- ral. Z osebnim vozilom sem se peljal za njim, vendar ga ni- sem mogel ustaviti. Ko sem ga hotel prehiteti, se mi ni hotel umakniti, zato ni- sem imel druge izbire, kot da pokličem policijsko postajo in povem, da mi je storilec odpe- ljal traktor in da se z njim pelje iz Dramelj proti Šentjurju. To pa je bilo dovolj, da so policisti takoj začeli z iska- njem. Po treh minutah od mo- jega klica so šentjurski polici- sti storilca izsledili, ga ustavili in mu odvzeli moj traktor. Zato se zahvaljujem šentjur- ski poUcijski postaji in vsem policistom, ki so ta dogodek spremljaU. Posebna hvala gospodom Lipovšku, Arzenšku, Maste- ku, Malgaju ter gospodu Kriv- cu za hitro in učinkovito delo. Policijski postaji Šentjur pa želim, da imajo še naprej tako usposobljene ter vestne polici- ste, kot jih imajo sedaj. Brez njih mi ne bi uspelo dobiti nazaj svojega traktorja. Zato še enkrat najlepša hvala poli- cistom iz Šentjurja. VILI ZAGAJŠEK, Dramlje Zadovoljstvo starejših Na Martinovo soboto smo v kulturnem domu v Gorici pri Slivnici priredili družabno srečanje starejših krajanov nad sedemdeset let. Od sto šestdesetih povabljenih se jih je srečanja udeležilo sedem- deset - med njimi tudi dve krajanki, ki svojo jesen življe- nja preživljata v domu ostare- lih v Šmarju pri Jelšah. V vabi- lu smo obljubili, da bomo omogočili udeležbo tudi ti- stim, ki nimajo svojih sorodni- kov ali znancev in obljubo tu- di držah. V posebno radost mi je bil pogled na vesele in zadovoljne obraze, verjetno tudi srca, ko so spremljah kulturni del pro- grama in se ob pripravljenem prigrizku zadržali do popol- danskih ur. Z radostjo v srcu lahko rečem le: »Dragi udele- ženci, vaša udeležba in vaše zadovoljstvo sta plačilo za vse naše delo in moralna podpora za delo v prihodnje.« Temu sporočilu bi se pridružile prav vse aktivistke, če bi jih pov- prašala, saj delo opravljajo z resničnim veseljem. Seveda bi takšnih prireditev ne mogli organizirati, če nam ne bi stali ob strani zvesti člani RK, ki s svojimi prispevki pod- pirajo takšne akcije in potrju- jejo pripadnost organizacijo RK. Ob vsaki akciji gre poseb- na zahvala še drugim dobrot- nikom in sodelavcem pri vedbah posamezne akcije. ( tej zadnji naj se zahvalim imenu KO RK aktivu kmeči žena (s predstavnicami: Ma co Lesjak, Olgo Gradič, Veri Salobir, Marto Čretnik, Ma Pospeh in Majdo Jurjeve gospodu Dragu Leskovšl* gospe Dragici Jagodič, gos{ ma učiteljicama Branki Jel in Danici Romih z osnovnoš ci, marketu Ponikva, trgov Resevna v Gorici ter 00 j Šentjur. Zahvaljujemo se ti gasilskemu društvu za dob sodelovanje in se še pripoi čamo za uporabo njihove 1< hinje. Kot predsednica KO RK se dolžna izreči vso pohvalo ti vsem aktivistkam iz vseh v, krajevne skupnosti, saj le njihovo pripravljenostjo in c bro voljo v KO RK skup dosegamo zastavljene cilje. Čeprav še leto ni pri kraj pa vendarle - za skupaj do; ženo vsem, ki ste kakork sodelovali, iskrena hvala, prihajajočem letu želim vse imenovanim in neimeno\ nim obilo zdravje in volje sodelovanje in pomoč tistii ki so jo potrebni. ANDREJA ZELI Gorica pri Slivn Kostanjev piknik Vsako leto nam stanov, cem vodilni v domu upokoje cev Šmarje pri Jelšah priprav jo kostanjev piknik. Tako je bilo tudi letos, petek 25. 10. Ker kostanj ras v gozdu, ga je bilo potrebi prej nabrati. Za to so poskrb li delovna terapevtka gos] Franja, socialna delavka gc pa Carmen in nekateri osi bovanci. Nato smo se zbrali veliki dvorani jedilnice. S p močjo pridnih negovalk - b( ničark so se piknika lahl udeležili tudi oskrbovanci i vozičkih. V kuhinji so bili z lo pridni, saj so nam postrej z obilico kuhanega in pečen ga kostanja, ki smo ga pridr zalivali z dobrim moštor Nazadnje smo dobili še mle no pecivo s sendviči. Prišel tudi muzikant naš stari zn nec gospod Pajek, ki je i samo igral, temveč tudi lef pel. Ob spremljavi muzikan in pod vodstvom dobre| pevca medicinskega tehnil gospoda Ferda Gobca se kmalu razlegala vesela pese tako, da je bila dobra volja r višku. Ure, ki smo jih preživt skupaj v veselem razpolož nju, nam bodo ostale v prije nem spominu. HILDA LOKOVŠE NAŠI KRAJI IN UUDJE 23 Bo smučišče oživelo? smučišče v Rogaški Slati- ni, ki ga je pred leti uredilo zdravilišče Rogaška Slatina, e dve leti samevalo, saj zdravilišče ni našlo dovolj jeiiarja za oživitev tega za Rogaško in njen turizem po- nembnega objekta. Veliki stroški s pripravo ;nega, nizka nadmorska viši- la in mile zime, so Ijubite- jein smučanja dajali vse nanj upanja, da bodo lahko ponovno smučali pred svojim pragom, kot kaže, pa bo smu- čišče letos ponovno oživelo. 3 tem nam je govoril vodja SK togaška Leopold Furlinger. )Z upravo Rogaške ZHT smo ;e dogovorili, da smučišče na lanini oddajo v najem in jpravljanje našemu smučar- skemu klubu. Ta mora poskr- beti za vse stroške, povezane J delovanjem smučišča, ter za sredstva, ki so mu dana v jpravljanje, torej za dve vleč- lici, dva snežna topa in tepta- ,ec ter zajetje vode, potrebne u izdelavo kompaktnega snega. SK Branik iz Maribora nam bo v teh dneh poslal serviserje za topove, vlečnico in teptalec, saj mora biti vsa oprema generalno servisirana pred začetkom obratovanja. Gostinstvo zdravilišča nam bo pri tem pomagalo z dvema človekoma, ki bosta na voljo na smučišču, za protiuslugo pa bodo imeli hotelski gostje brezplačne karte za obe vleč- nici. Stroški bodo v začetku pre- cej visoki, vendar sem prepri- čan, da jih bomo v klubu zmogli, nadejamo pa se tudi pomoči gospodarstva in pod- jetništva Rogaške Slatine. Po- vezujemo se že z vsemi šola- mi na našem območju (pet občin), katerim bomo omo- gočili izpeljavo športnih dne- vov in za njih pripravili tudi smučarske tečaje s pomočjo učiteljev in vaditeljev smuča- nja našega kluba. Skušali bo- mo minimalizirati stroške teh dejavnosti, kajti naše osnov- no vodilo je, da ustavimo pro- padanje smučišča in da popu- lariziramo slovenski nacio- nalni šport tudi v naših krajih še v večji meri. Prepričani smo, da lahko pokrijemo stroške in omogočimo smuča- nje čim širšemu krogu ljudi. Še posebej, ker je na smučiš- ču tudi električna napeljava in je možnost nočne smuke.« Koliko članov ima vaš klub in koliko jih dela na pripravi smučišča? Imamo okrog sto rednih članov, ki se več ali manj radi odzovejo akcijam. Seveda imamo že pripravljeno stalno ekipo za smučišče in to pred- vsem iz vrst naših študentov. Smo klub, ki deluje predvsem v smislu organiziranosti, saj so stroški tekmovanj za nas preveliki. Poudarek je na izo- braževanju lastnih kadrov in organizaciji tečajev za čim šir- ši populacijo. Z medobčinsko ŠZ pripravljamo in vodimo te- čaje smučanja, še posebej v času šolskih počitnic. Pri- pravljamo že tradicionalni smučarski sejem, ki bo tudi letos decembra v Slatini in Šmarju. Tečaje nameravamo izvajati v tej zimi v sami Ro- gaški, seveda, če nam bo vre- me naklonjeno, da bomo lah- ko s pomočjo topov in neba pripravili kvalitetna smučišča. Kakšne pa bodo cene kart? O tem se še nismo odločili dokončno, bodo pa kolikor se da nizke. Želimo si samo po- kriti stroške delovanja, naš cilj ni zaslužek. Na voljo bo- mo imeli tudi izposojo opre- me za smučanje, delovati pa bo začel tudi Ski servis, kot vsako leto. Zato apeliramo na vse dejavnike v Rogaški, da nam pomagajo uresničiti na- črte, kajti nadaljnje propada- nje tega izgrajenega smučiš- ča, bi bila za Rogaško prava sramota. Prepričan sem, da je v našem mestu še dovolj po- sluha, da nam bo uspelo in, da se bomo še letos ponovno spuščali po našem smučišču na Janini. "" - ;JANEZ TERBOVC Pridobitev rogašicih gasilcev v Rogatcu, ki v zadnjem času hitro napreduje, so povečali gasilski dom za 100 kvadratnih metrov, streho pa povsem prenovili. Gre za zgradbo z začetka stoletja, ki so jo uporabljali za elektrarno, nato pa dolga desetletja za gasilski dom. Za potrebe ■{fisilskega društva Rogatec je postala premajhna, zato so v z^ctku avgusta začeli z omenjeno naložbo. Letošnja dela so zaključili v tem mesecu. Vrednost naložbe ocenjujejo na 5 milijonov tolarjev, delali pa so predvsem z lastnimi sredstvi društva ter s sredstvi občine Rogatec. Veliko so postorili s prostovoljnim delom članov društva, ki vključuje 72 gasilcev, med njimi več kot polovico aktivnih, imajo pa tudi dve desetini pomladka. Predsednik PGD Rogatec Pavel Strajn je povedal, da namera- vajo prihodnje leto nadaljevati v prizidku z notranjimi deli, pri tem pa je precej odvisno od potrebnih sredstev. Tudi njihova gasilska oprema je potrebna posodobitve. B.J. Srečanje starejših Konjicanov že dvaindvajset let zapored se v Slovenskih Konjicah vsako zadnjo nedeljo v novembru zberejo starejši občani. Tudi minulo nedeljo so aktivisti Rdečega križa pripraviU srečanje in nanj povabili kar 497 občanov, starejših od sedemdeset let, iz krajevnih skupnosti Slovenske Konjice, Konjiška vas. Dobrava - Gabrovlje, Vešenik - Brdo, Bezina, Polena in Zeče. Tokratno, dvaindvajseto srečanje, je bilo zares nekaj posebnega, so se strinjali udeleženci. Priredili so ga namreč v prenovljeni dvorani Konjičanka, in je bilo v primerjavi s prejšnjimi srečanji v nekdanji Konusovi jedilnici ali v šoli veliko bolj slovesno. Vabilu se je odzvalo 207 udeležencev. Pozdravili so jih konjiški župan, predsednica Krajevne organizacije RK dr. Marta Šlibar, sekretarka območne organizacije RK Marta Šmalc in predsednik konjiške krajevne skupnosti. Otroci iz Šole Pod goro so pripravili kulturni program, harmonikar pa je med druženjem skrbel za veselo razpoloženje. Vse starejše občane, ki na srečanje niso prišli, bodo aktivisti RK še pred novim letom obiskali na njihovih domovih. B.Z. Odlični logiki Konec minulega tedna je bilo v Ljubljani državno tekmova- •ije iz logike učencev od 5. do 8. razreda osnovnih šol Slovenije, ki se ga je udeležilo 245 učencev. Nai-ij se je uvrstilo tudi 17 učencev iz Celjskega, ki so na ''sgijskem tekmovanju izmed stotreh učencev dosegli najboljše ''^zultate. Organizator regijskega tekmovanja iz logike je bila Osnovna šola Primoža Trubarja Laško. Na državnem tekmovanju iz logike so učenci iz naše regije dosegli dobre rezultate. Med učenci 6. razredov je 7 mesto dosegel Anže Goste iz OŠ Frana Roša Celje, 10. mesto pa Neža '^irnik iz OŠ Lava Celje. Med učenci 7. razreda je 2. mesto dosegel Matej Drev iz II. OŠ Celje. 3. mesto Mirjan Hrastnik iz Primoža Trubarja Laško, 8. mesto pa Jugoslav Njenjič iz II. Celje. Odlično 1. mesto med učenci 8. razreda je dosegel ^orut Ojcinger iz OŠ Primoža Trubarja Laško, 4. mesto pa Maša ^3bjan iz III. OŠ Celje. VLADO MAROT Učenci se boljše počutijo v I. osnovni šoli v Rogaški Slatini, ki jo obiskuje 450 učencev, bodo jutri, v petek 29. novembra, slovesno pre- dali namenu nove šolske prostore. Gre za prizidek med šolo in telovadnico, ki jo želijo prihodnje leto nado- mestiti z novo. Večino gradbenih del v I. osnovni šoli so dokončali v prvi polovici novembra, v pre- teklih dneh pa so poskrbeli še za zunanjo ureditev. V novem šolskem prizidku učenci po zadnjih počitnicah uporablja- jo delavnico za tehniški pouk, učilnico za gospodinjski pouk, učilnice za glasbeni pouk, slovenščino in nemšči- no ter veliko računalniško učilnico z medioteko. Šolsko poslopje, ki služi za potrebe učencev iz jugovzhodnega de- la Rogaške Slatine, so z novo kotlovnico priključili na plin- sko omrežje. Prizidek, vmesni trakt med šolo in telovadnico, je velika pridobitev. Obstoječa telovad- nica je iz leta 1935, zato je za potrebe velikega šolskega ko- lektiva postala veliko pre- majhna. V prihodnji, III. fazi, jo želijo nadomestiti z novo. V šoli so precej postorili že med I. fazo, ko so prizidali nekaj novih prostorov, kar je omo- gočilo sedanji enoizmenski pouk. Z vsem, kar so pridobi- li, pripravljajo pogoje za bodo- čo 9-letko. Okvirna vrednost naložbe v II. fazi znaša 115 miljonov tolarjev, pri čemer vključujejo opremo. Za šolo, ki ni ustrezala potreb- nim normativom, so polovico denarja namenili iz šolskega mi- nistrstva, drugo polovico pa je plačala slatinska občina. Z grad- njo so začeli maja letos. Začetek jutrišnje slovesnosti bo ob 13. uri, v šolski avli. Nove prostore bo predala na- menu državna sekretarka mag. Teja Valenčič. BRANEJERANKO Srečanje krvodajalcev Krajevni organizaciji Rde- čega križa Laško in Rečica sta v soboto pripravili veliko srečanje krvodajalcev Laške- ga, Marija Gradca, Rečice in Vrha nad Laškim. Zelo prijetnega in sproščene- ga srečanja v prostorih Zdravi- lišča Laško se je udeležila veči- na od 208 krvodajalcev. Med njimi je sedem takšnih, ki so darovali kri več kot petdeset- krat, doslej največkrat pa se je med občani Laškega in Radeč za to humanitarno dejanje od- ločil Franc Sotlar (na sliki), ki je kri daroval že devetdeset- krat. Vsi krvodajalci so dobili posebna priznanja, spregovori- la pa jim je tudi predstojnica Oddelka za transfuzijo krvi Splošne bolnišnice Celp dr. Marija Major-Šunjarevič. JI, Foto: VM Vse po tristo v centru Interspar v Celju (podobno je še v Gosposki ulici) so pred časom odprli trgovino, kjer je vse po 300 tolarjev. Gneča je precejšnja, saj je ponudba vabljiva, vseeno pa je bolje, če cene izdelkov prej preverite še v kakšni drugi trgovini. Da vas ne bo kasneje bolela glava... Foto: GREGOR KATIČ Vse najboljše, Deja! Tudi polzelska mladež in mladi po srcu so dočakali popularno prireditev Karaoke, ki jo je uveljavila voditeljica in pevka Deja Mušič. Prireditev je seveda uspela, po njej pa se je ekipa preselila v polzelski hotel 01ymp, kjer je Deja praznovala rojstni dan. Slavljenko je prijetno presenetilo osebje hotela, ki ji je podarilo torto in ji zapelo pesem Srečen rojstni dan. Še en razlog več za veselje že tako vesele druščine! T. TAVČAR iladio«.«ue| Kako narediti adventni venec Hortikulturno društvo Celje vabi vse interesente na preda- vanje in prikaz izdelovanja ad- ventnih venčkov. Pod pokrovi- teljstvom Vrtnarstva Celje bo predavanje in demonstracija v ponedeljek, 2. decembra, ob 16. uri v vrtnem centru Vrt- narstva Celje v Medlogu. Smučarski sejem v Laškem Smučarski klub Zlatorog Laško bo tudi letos pripravil sejem rabljene smučarske opreme, ki bo od 29. novem- bra do 1. decembra v avli Os- novne šole Primoža Trubarja v Laškem. Sejem bo odprt v pe- tek od 16. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure ter v nedeljo od 9. do 12. ure. 24 ZAAVTOMOBILISTE Carine se bodo manjšale še tri leta Napovedano znižanje ca- rin za avtomobile, ki jih iz- delujejo v Evropski uniji, po- staja za slovenske kupce očitno vse bolj zanimivo, kaj- ti posel z avtomobili je v zad- njem času vse skromnejši. Kot je bolj ali manj znano, naj bi s 1. januarjem 1997 carine za avtomobile iz EU v nekaterih primerih povsem odpravili (za avtomobile z bencinskim motorjem do 1000 kubičnih centimetrov in za one z dizelskim motorjem z gibno prostornino do 1500 kubičnih centimetrov), nače- loma pa bodo (carine) po no- vem letu manjše za 30 do 45 odstotkov. Tako pač zahteva pridružitveni sporazum, ki ga je Slovenija podpisala letos. Omenjeni sporazum pa med drugim predvideva tudi po- stopno zniževanje slovenskih carin za avtomobile iz EU vse do leta 2001, ko bodo povsem odpravljene. Kako se bodo torej zniževa- le carine v naslednjih letih? Če torej upoštevamo določilo, da za avtomobile z dizelskim motorjem z gibno prostorni- no do 1500 kubičnih centime- trov in za avtomobile z ben- cinskim motorjem do 1000 kubičnih centimetrov carine več ne bo, se bodo carine s 1.1. 1998 pri novih avtomobilih z dizelskim motorjem od 1500 kubičnih centimetrov naprej znižale na 8,1 odstotka. Pri avtomobilih, ki jih bo poga- njal bencinski motor z gibno prostornino nad 3000 kubič- nih centimetrov, bo carina 11,25 odstotna, medtem ko bo carina pri avtomobilih z ben- cinskim motorjem od 1000 do 3000 kubičnih centimetrov 12,5 odstotna. Po 1. januarju 1999 bodo carine znova nižje. Za avtomobile z dizelskimi motorji od 1500 kubičnih cen- timetrov naprej bo carina 4,05 odstotna, za avtomobile z bencinskimi motorji z gibno prostornino nad 3000 kubič- nih centimetrov pa 8,75 od- stotna; pri avtomobilih z ben- cinskim motorjem z gibno prostornino od 1000 do 3000 kubičnih centimetrov bo cari- na 9,45 odstotna, medtem ko bo treba pri rabljenih avtomo- bilih z dizelskim motorjem ne glede na prostornino po tem datumu plačati prav tako 9,45 odsotka carine. 1. januarja 2000 bo takole: avtomobih z dizelskim motor- jem od 1500 kubičnih centi- metrov naprej bodo na voljo brez carine, pri avtomobilih z bencinskim motorjem nad 3000 kubičnih centimetrov (velja za nova vozila) pa bo carina pet odstotkov, za avto- mobile z bencinskim motor- jem z gibno prostornino od 1000 do 3000 kubičnih centi- metrov bo carina 5,4 odstotna, prav tako tudi za rabljene avto- mobile z bencinskim motor- jem nad 3000 kubičnih centi- metrov in za rabljene z dizel- skim motorjem ne glede na prostornino. Po 1. januarju 2001, pa kot že zapisano, carin za avtomobile iz EU ne bo več. Dobro v desetih mesecih v letošnjih desetih mesecih so v Sloveniji prvič registrira- li 54.145 osebnih avtomobi- lov, kar je za 3,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Oktobra pa si je nove avto- mobile omislilo 4732 sloven- skih voznikov, kar je za 19,2 odstotka manj kot oktobra la- ni. Letošnji deseti mesec je četrti najslabši letos, sicer pa nekaj boljši kot sta bila avgust (najslabši v letu 1996) in sep- tember. Upoštevaje mesečno prodajo v letošnjem letu je povsem nesporno, da je posel z novimi osebnimi avtomobili v Sloveniji vse slabši že od marca, ko je bil rekordno vi- sok (6805). Največji tržni de- lež ima v rokah še vedno Re- nault (26,4 odstotka), ki je letos Slovencem že prodal 14.343 avtomobilov, kar je za 7,9 odstotka več kot lani v tem času. Volkswagen je letos prodal 6218 avtomobilov, nje- gov tržni delež pa je 11,4 od- stotka. Na tretjem mestu je južnokorejski Hyundai, kate- rega tržni delež je.7,5 odstot- ka, skupaj pa je doslej prodal 4061 osebnih avtomobilov. Najbolje prodajani avtomobil v letošnjih desetih mesecih je renault clio (4852), sledi mu renault megane (4310), na tretjem mestu pa je VW polo s skupno prodajo 3117 avtomo- bilov. Stanje v posameznih av- tomobilskih razredih tudi po desetih mesecih ostaja bolj ali manj nespremenjeno. Tako so v najnižjem razredu doslej prodali več kot 19 tisoč vozil ali 35,7 odstotka vseh. Največ vozil je bilo prodanih v niž- jem srednjem razredu (32 ti- soč ah 43,2 odstotka vseh), višji srednji razred pa si je v skupni prodaji odrezal 13,9- odstotni delež (7532 kupcev). Avtomobile višjega in najviš- jega razreda si je v Sloveniji letos privoščilo vsega 1260 kupcev ah 2,3 odstotka vseh, kar je seveda dokaj zanemar- ljiva številka. Po splošnih na- povedih pa se prodaja v zad- njih dveh mesecih letošnjega leta sploh ne bo povečala. Na sliki: hyundai H 100. BMW serije 5 tudi Icol touring BMW žanje dovolj tržnega uspeha s svojim dokaj no- vim avtomobilom serije 5. Sedaj tovarna že prihaja na dan z uradnimi fotografija- mi touringa, torej karavan- ske izvedenke serije 5. Touring se bo dokazoval predvsem s skoraj izjemno karavansko eleganco in tudi odličnostjo, ki je tem bavar- skim avtomobilom tako ali tako ne manjka. Zadek, če- prav karavanski, ne bo izjem- no velik, kajti v najboljši va- rianti bo ponujal 1600 htrov prostornine, kar pa za 4785 milimetrov dolgi avtomobil višjega srednjega razreda ni prav izjemna številka. Za za- četek bodo pri BMW ponudili izvedenko 528i, kar pomeni, da bo pod motornim pokro- vom šestvaljnik z močjo 193 KM, druga izvedenka pa bo 525 tds (turbodizelski motor z močjo 143 KM). Ponudba bo nato dokaj pestra, kajti na vrsto bodo prišh še 523i (170 KM), pa 520i (150 KM) in 540i (279 KM), govorijo pa tudi o dirkaški izvedenki M5 touring, ki naj bi zmogla kar 400 KM. Mazda predstavila novo izvedenko modela 323 Japonska Mazda, ki ji gre letos pri nas dokaj dobro od rok, je po petnajstmesečnem razvoju predstavila povsem novo izvedenko mazde 323 oziroma serije F s tremi vrati. Ta avtomobil bo za sedaj na voljo zgolj na Japonskem, kdaj ga bomo videli v Evropi, še ni znano, čeprav naj bi bili prvi avtomobili naprodaj že februarja prihodnje leto. Av- tomobil so razviU v tako krat- kem času predvsem po zaslu- gi najbolj modernih 3-D CAD sistemov. Nova izvedenka 323 oziroma serije F tako nadalju- je tradicijo te serije, ki je pri Mazdi v proizvodnji že vse od leta 1963 (doslej so prodali deset milijonov vozil). Ta av- tomobil naj bi po sedanjih na- črtih namenjali bolj športno razpoloženim kupcem, hkrati pa bodo s petimi izvedenkami laže ustregH širokemu okusu. Avtomobilu za sedaj name- njajo tri motorje in sicer: 1.3i SOHC z močjo 62 k, pa 1,5- litrski DOHC z močjo 81 kW in prav tako 1,8-litrski agre- gat, ki ponuja zmogljivih 99 kW. Na sliki: nova mazda s tre- mi vrati iz serije 323. Priznanje Hyundaiju Avto Trade s prodajo svojih avtomobilov v Sloveniji je južnokorejska avtomobilska tovarna Hyundai vsekakor zelo zadovoljna. Tudi zaradi tega so pred nedavnim v Ljubljani odprli nov izobraževal- ni center, kjer se bodo šolali Hyundaijevi mehaniki iz različnih evropskih držav. Ob tem pa je matična tovarna Hyundaiju Avto Trade, podjetju, ki skrbi za prodajo teh južnokorejskih avtomobi- lov pri nas, podelila posebno priznanje za organizacijo najboljše tehnične službe v tem delu Evrope. borza cen Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na pro( 330 avtomobilov. Prodanih je bilo 9 vozil, organizatorji pa izdali tudi 40 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovale na sejmu je bilo 1000. Volvo: slabo avtomobili, še slabše tovornjaki švedski Volvo se v zad- njem času srečuje s proble- mi, ki jih skoraj ni bil vajen. V letošnjih devetih mesecih je sicer imel dobiček pred obdavčitvijo, vendar to ni bi- lo zaradi ugodnejše prodaje avtomobilov oziroma vozil, pač pa zaradi nekaterih neavtomobilskih dejavnosti tega podjetja. Tako je bil zaslužek doslej za 12 odstotkov večji kot lani v istem času, vendar predvsem na račun prodaje delnic neav- tomobilskih dejavnosti, pol( tega je tovarna dobila 7,7 mi jarde kron s prodajo deleža ameriško švedski farmacevts družbi Pharmacia and Upjeh Dejstvo je, da se je proda zmanjšala za 12 odstotkov, tovarni slabše poslovne rezi tate pojasnjujejo s skromr rastjo cen, siceršnjo slab; prodajo in visokimi proizvo nimi stroški. Za tovarno je c tem dokaj boleče dejstvo, c gredo slabo v promet tovornj ki, kajti tako imenovane^ operativnega dobička je bi letos za 413 milijonov kro lani v tem času pa za šti milijarde kron. Najslabše gr do Volvojevi tovornjaki v pn dajo v Severni in Južni Amei ki, nekaj bolje pa je z osebnin avtomobili, kjer računajo r dobro prodajo letos predsta' Ijenih modelov S in V40. Na sliki: Volvojev tovo njak. ZA AVTOMOBIUSTE 25 Obnovljeni mondeo ze na domačem trgu glovenski avtomobilski trg , proti koncu leta razveselji- , hitro polni z novimi avto- pbili. Pred nedavnim smo gali o novem mondeu, ki ga Ford najprej predstavil no- tarjem, sedaj pa je stekla odaja tega obnovljenega ;tomobila tudi pri nas. r Summit Motors, uradni edstavnik Forda v Sloveniji, čuna, da bo prihodnje leto odal kakšnih 1000 obnovlje- }i mondeov in si tako zago- vil nekako 12 odstotkov trga srednjem avtomobilskem zredu, kjer se drenjajo pred- lem renault laguna, opel !Ctra, audi A4 in še številni ugi konkurenti. Obnovljeni ondeo, ki je naprodaj v treh iroserijskih variantah (kot li- uzina, kot kombilimuzina in )t karavan oziroma station agon) je doživel veliko karo- serij skih sprememb. Tako so nove prednje in zadnje luči, nova je maska, novi so odbija- či. Drugačna je tudi notra- njost, kjer so se veliko ukvar- jah s prostornostjo (ob enaki medosni razdalji je pri limuzi- ni za 40 milimetrov več pro- stora za kolena na zadnji se- dežni klopi), zmanjšah so hrupnost z boljšo zaščito, več- ja je tudi varnost ipd. Mondeo je pri nas naprodaj, tako kot drugje, s petimi motorji z gib- nimi prostorninami od 1,6-li- tra (90 KM), preko 1,8-litra (115 KM), do 2,0-litra (136 KM) in 2,5-htra (170 KM), medtem, ko dizelski turbo motor z gibno prostornino 1,8 ponuja 90 KM, dvema menjal- nikoma in tremi vrstami opre- me. Toda slovenskim kupcem bodo kot osnovni model po- nudili razUčico 1,8 CLX, ki bo serijsko opremljena z dvema zračnima blazinama, z osred- njo ključavnico, zatemnjenimi stekli, servo volanom, po viši- ni nastavljivim voznikovim se- dežem itd. Tistim, ki bodo hoteh, bodo prodah tudi mon- dea z 1,6-litrskim motorjem. za motocikliste Nižja carina Božiček bo motoristom že drugič zapored prinesel darilo EU v obliki znižanja carine za uvožene motocikle. Priloženi (asociacijski) sporazum med Slovenijo in EU (podpisan 10.6.1996) predvideva začetek veljavnosti zača- snega sporazuma INTERM z dne 1.1.1997 Ta prinaša zniža- nje sedanje 18% carine na 9,9%. Trgovci že kalkulirajo. Daljnovidni bodo 8% božično torti- co razdelili v povečanje podhranjenih trgovskih marž, inve- stiranje v servisno trgovsko mrežo in seveda tudi v znižanje maloprodajne cene. Prej napisano velja samo za izdelke »made in EU«. Slovenski prodajalci »Japoncev« že iščejo v Evropi narejene (sestavljene) izdelke. Husqvarna WR 126 in TE 610 E Koln je prinesel nove Huskije, ki po novem letu prihajajo v ponudbo kranjskega Moto Zipa. Serijo CR (cross) in WR (enduro) 125 poganja nov dvotaktnik z novim HTS izpušnim ventilom in izboljšanim izpuhom z novo resonanco, spremenjenim cilindrom s sedmimi pretočni- mi kanali in skrajšano sesalno cevjo z novim lamelnim venti- lom. Obljubljajo več navora v spodnji polovici vrtljajev in boljšo odzivnost pri pospeševanju. Na ojačanem okvirju so prvič uporabljene Marzocchi Magnum vilice (zadaj ostaja Showa bl.vzm. element). Anti KTM štiritaktni enduro TE 610 je sedaj na voljo z električnim zaganjačem (suha teža motocikla 132 kg). Izkušnje s tekmovanj so prinesle ojačitve glave okvirja in bolj togo zadnjo alu nihajko, Magnum vilice s 50 mm kraki, konstrukcijsko ojačan blok motorja in izboljšan menjalnik, izboljšano vžigalno elektroniko ter nove barve. Izstopa za hard enduro več kot dobro opremljena armaturka. 26 FEUTON - ROMAN Sredi štiridesetih let prete- klega stoletja so se prva slo- venska bralna društva začela ustanavljati tudi na podeželju, ki pa so kasneje, v času Bacho- vega absolutizma, po večini zamrla. V tej zvezi velja ome- niti še enega moža, ki je v veliki meri vplival na širitev bralne kulture pri nas. To je bil framski župiiik Oroslav Caf, ki je nekako spadal v idejni krog A.M. Slomška. Že jeseni 1. 1840 je pri domači župniji ustanovil lastno knjiž- nico, ki je štela kakšnih štiri- deset članov, imenovali pa so jo »bravria družina«. Knjižni- ca je bila za tisti čas izjemno bogata, saj je imela večidel slovenistične tiske, poleg njih pa tudi veliko število tujejezič- nih časopisov. Nekako v tem času je pri A.M. Slomšku zorela ideja, da bi tudi na Slovenskem, podob- no kot so to počeli dunajski mehitaristi že od 1. 1830, osno- vali društvo za izdajanje in šir- jenje dobrih ter poceni sloven- skih knjig. Tako je 1. 1845 Slomšek pri višji c.kr, vladi, tedanjemu guberniju v Ljublja- ni, vložil prošnjo za dovoljenje takšnega društva, vendar je bi- la zaradi bojazni pred širitvijo panslavizma gladko zavrnjena. Čas po revolucionarnih do- godkih (1848)49) je prinesel nova razmišljanja. Ponovno je zaživela Slomškova ideja o ob- likovanju nekakšne slovenske matice, s katero bi tiskali ce- nejše knjige v slovenščini. To- krat je idejo obudil celjski zdravnik Jožef Šubic s pozi- vom v Bleiweisovih Novicah. Namen slovenske matice bi bil »rokopise od pisateljev naku- povati, jih na svoje stroške na- tiskovati, ter za kar je mogoče nizko ceno prodajati.« Vendar se tudi tokrat stvar ni prijela. Takratni vodilni slovenski ro- doljubi so menili, da bi za ta projekt potrebovali veliko več denarja, kot pa ga zmorejo nabrati. Zato je Slomšek že 1. 1851 z nekaterimi koroškimi intelektualci sestavil oklic o literarnem »Društvu za izda- vanje in razširjevanje dobrih bukev«, katerih pravila so po- trdili šele dve leti kasneje (1853). Društvo so poimeno- vali po sv. Mohorju, vse po- trebne stroške za izdajo knjig pa so krili s članarino. Ker društvo ni imelo primernega programa, je kmalu začelo hi- rati. Ponovno je zaživelo po 1. 1860, ko sta Janežič in Eins- pieler društvo preuredila v cerkveno bratovščino Družbo sv. Mohorja, ki se je potem hitro in uspešno razvijala. »Neki domorodci so v Celi slovensko čitalnico vtemelili« v tem času se je razvoj bralne kulture krepil tudi v Celju. Že februarja 1846 je »duhovščina celske fare vsta- novila knižnico za celsko fa- ro«, ki je štela okrog 440 knjig. Šest let kasneje (ja- nuarja 1851) pa je kaplan Jo- sip Drobnič s pomočjo Jer- neja Francija in dr. Franca Hrašovca v mestu ob Savinji ustanovil čitalnico. S kolik- šno zalogo knjig in časnikov se je ponašala, ne vemo, je pa v njen fond veliko knjig prispeval Drobničev rojak in vnet pristaš ilirizma Volf. Žal ni živela dolgo. Takratni kro- nist Ignacij Orožen je o prvi celjski čitalnici zapisal: »i. januara so neki domorodci v Celi slovensko čitalnico vte- melili, ki je pa čez pol leta zopet nehala. Njene novine ino knjige so dobili dijaki cel- skega gimnazia.« Čas, ki je sledil, ni bil prime- ren za kakršno koli društveno delo, saj je Bachova reakcija prepovedala večino društev, slovenske prvake pa je za na- meček popadlo še duhovno mrtvilo. Še najlepše je ome- njeno obdobje orisal A.M. Slomšek: »Kadar voda preveč kipi, hitro upade in se ohladi kakor tudi slovenščina naša. Od leta 1850-1860 je za slo- venščino tolika zima bila, da se je začela sušiti in spet poje- mati. Hitro so jo nemškutarji tlačiti jeli in spet nemščino za gospodinjo stavljati, naj bi slo- venščina sužnja bila...« To so društva, v katerih se bo bralo ali citalo Ponovna dejavnost društev, tudi bralnih, je oživela po ob- javi oktobrske diplome (usta- ve). Pričela se je doba čitalnic. »To so društva, v katerih se bo bralo ali čitalo in bodo včasih poštene veselice v domači bese- di. - Budile so torej čitalnice zanimanje za slovenski časo- pis in slovensko knjigo«, so takrat pisali v Novicah. V tem obdobju je imela knjiga in sploh tiskana beseda izjemen pomen, predvsem pa njena družbena vloga pri pomešča- njenju in spodbujanju sloven- ske narodne zavesti. To so bila leta največjega nacionalnega razslojevanja. Meščani sloven- skih mest so stali pred dilemo, ali se ponemčiti ali se odločiti za slovenstvo. In k tej usodni odločitvi so nedvomno veliko pripomogli tudi knjige ali ča- sniki, ki so jih takratne čitalni- ce imele na razpolago. Podobne razmere kot dru- god so bile tudi v Celju. Slo- venski rodoljubi, na čelu z dr. Štefanom Kočevarjem, so či- talnico ustanovili marca 1862. Čeprav je bilo sprva njeno de- lovanje povsem »salonsko«, je veliko prispevala k širitvi knjižne in bralne kulture v naših krajih. Že čitalniška pra- vila so določala, da bo čitalni- ca ponujala »čitanje časopisov in knjig, pisanih v slovanskih, pa tudi drugih jezikih« in da bodo lahko društveniki po do- ločenem čitalniškem redu pre- jemali časopise in knjige domačo rabo«. »Društvena knjigarni kakor so društveno knjiži imenovali, se je hitro krep »Ustava« Narodne čitalnice v Celju je v 1. in 4. členu postal temelje za širjenje bralne kulture med celjskimi Slovenc Gospa Rakova je bila vesela, da je po dolgem času spet vsa družina zbrana. Pustila je mladim veselje. Razvila se je celo majhna družinska slovesnost. Seveda sta bila brata Kozole tudi zraven. In zopet je pozvonilo. Tokrat je stal pred vrati deček, ki naj bi Iti oddal šopek nageljnov. Vanj vtaknjena posetnica je naznanila obisk Pepija Kinka. Kmalu nato je tudi prišel! Itaje še držala nageljne v roki in ga pozdravila razburjeno, toda prisrčno. - Ko se ji je priklonil in ji poljubil roko. ga je gledala tako raztreseno, kot bi bile njene misli Bog ve kako daleč. Bližali so se koraki. Njen brat je zaslišal glas starega prijatelja. Dolgo se že nista videla, zato je bilo veselje zopetnega snidenja tem večje. »Pepi. izvrstno, da si tukaj. Kako dolgo imaš dopust?« »Še dva tedna.« je odvrnil prijatelj in rnu krepko stisnil roko. »Imenitno, potem bomo še marsikatero lepo uro skupaj.« Šli so v sobo. kjer je bilo že zelo veselo. Igrali so in peli in razpoloženje se je vidno večalo. Nazadnje so sobo toliko pospravili, da je bil prostor za ples. Vojna, trpljenje in žalost, vse je bilo za nekaj ur pozabljeno. Kdo bi mogel ukrotiti veselje mladosti, saj se mu je predala iz vsega srca. Pepijeve oči so videle samo Ito. Znova jo je spodbujal k plesu, četudi oba nista bila dobra plesalca. - Prevzel ga je nepožnan občutek, ako je Ito držal v svojih rokah. Kadar so melodije godbe izražale nežne besede, jih je pel tiho. samo njej namenje- ne. njegove oči pa so iskale njene. Rine oči so videle le ovratnik s planiko in zvezdo. Zdelo se ji je. da plava v rokah velike ljubezni in nežen smehljaj je obsijal njena usta. Njen zasanjan pogled je govoril: knjige - knjige, kar pa je poročnik napačno razumel. Razvajen, kakor je od lepih deklic vedno bil, se mu sploh ni zdelo čudno, da je on tudi Iti všeč. samo s to izjemo, da je to pot tudi njegovo srce govorilo. Da. Ita mu je bila všeč. saj ga je zanimala, odkar jo je zopet zagledal. In ta nenavadni občutek, toplo veselje, ki gaje v njem zbudila, je bila ljubezen. V kratkem času, odkar je bil v Pulju, je prihajal, kolikor je le dopuščala olika, k Rakovi družini. Za zadnjo nedeljo, ki jo je tu prebil, je predlagal, da bi šli na izlet v Cesarski gozd. To je bila najlepša izletniška točka v Pulju. Tega dne je razigrano šla vesela družba mladih ljudi na izlet, Pepi je bil skoraj malo nepotrpežljiv. Kot senca je neprestano stal ob Rini strani. Rad bi bil z njo govoril, vendar se mu to ni posrečilo. Tesno ob njiju je bil vedno brat s svojo nevesto in prav ta je bila, ki ju je vedno skušala motiti. Ker mu ni uspelo govoriti z Ito na samem, ji je pisal ter jo prosil za sestanek, preden bo odpotoval. Hotel je imeti zagotovilo, ^da je bilo to, kar je v Itinih očeh domneval, tudi resnica. Obenem ji je odkril tudi svoje srce. Ita je nekajkrat prečitala Pepijevo pismo. Govoril je o svoji ljubezni. Žalostno je odkimala. »On, ponosni, nedostopni, vzviše- ni me ljubi!« - Pravzaprav je njegovo naklonjenost že davno zaznala. Tadi njegov pogled je razumela, še več, Ita ni odklanjala njegovih zaljubljenih pogledov. Nič čudnega, da je sedaj imela to pismo v roki. Prevzel jo je neprijeten občutek krivde in samoobtož- be. Ves čas se je sama sebi zdela neolikana, vedela je tudi, da je nepristojno sestati se z njim, zlasti, ker je bil Vinkov brat. Zamišljeno je gledala na njegove vrstice. »Tako daleč ne sme priti,« je premišljevala in skušala dognati svojo neurejeno notranjost. Njene rnisli so bile zadnji čas tako nestalne, da jih je bilo sploh težko v eno smer urediti. Eno pa je bilo gotovo; da seje njena vest uprla in da bi rada vsako misel na Pepija zatrla. Vendar jo je vleklo k njemu, da do svojega dobrega sklepa ni mogla priti. - Nasprotno, obžalovala je. da je čas tako hitro potekel in ga bo tako kmalu zgubila iz oči. - Spraševala seje, če ni to morda neka vrsta brsteče ljubezni, kateri se ni mogla upreti. V primeru z občutki njene prve ljubezni je bilo to nekaj povsem drugega. Nebeški občutek blaženosti to ni bil. kar se sploh ne da opisati, to je manjkalo. Zavedala se je pa tudi. da je taka ljubezenska sreča mogoča le enkrat v življenju. Prva ljubezen se ne imenuje zaman pravljične sanje, najlepši cvet na drevesu življenja! Ta je bila pokopana, zato na ta ljubezenski čar ni smela več čakati. Sedaj se je morala zadovoljiti z ljubeznijo brez take blaženosti. Ako tega ne bo našla pri Pepiju. potem je lahko prepričana, da je ne bo našla nikjer In Vinko? Zdelo se ji je, da stoji na razpotju in ne ve, kam naj nameri korak. Vsa ta vprašanja so ji povzročila močan glavobol in težo, kot bi nosila železen šlem. Njene misli so neprestano in nemirno delovale. Danes je prišlo pismo od Vinka. Njegova pošta je dc potovala, daje dosegla svoj cilj. Je Pepi slutil, kaj je bilo med in Vinkom? Brata se dolgo nista videla. Pepi ni o bratu nik govoril in tudi ona ga ni omenila. Vstala je ter šla po Vink pisma. Primerjala je izraze in pisavo obeh bratov. Pepij pisava je bila bolj zaostrena, izrazi skoraj enaki, pri Pe\ morda bolj izbrani. Z bolečim smehljajem se je vprašala: >■ mi tudi enaka?« Ni si vedela odgovoriti, vse se ji je zdelo nekaka nestalna igra, iz katere ni vedela izhoda. Nazadnje tem neprestanem kroženju misli zaspala. Sestanek naj bi bil pri Pepijevi teti. Ta je stanovala že dolge v eni izmed hiš gospoda Raka in je Ito seveda že dolgo pozm Imela jo je zelo rada in je že nekaj slutila o Vinkovi ljubezn Pepi je bil prvi tam; razmišljeno se je pogovarjal s tt Nepotrpežljivo je čakal deklico, ki bi pravzaprav že mor priti. Medtem ko je gledal na uro, je šla Ra'že po stopnica! mislih je zbirala besede, kaj bo svojemu oboževalcu prizm kaj je bilo za njo in kaj jo je težilo. V tem premišljevanji stopila v stanovanje, kjer je bila prisrčno sprejeta. Teta jt prijela za roke in jo slavnostno peljala v sobo. Z žarečimi očmi ji je stopil Pepi nasproti. Teta se umaknila in Ita je ostala sama. Zunaj je žgalo sonce in ol so bila s polkni zastrta. Ra sprva ni ničesar videla. Slišali samo njegov glas. ko ji je rekel: »Nepotrebne so besede, lju tvoj prihod mi potrjuje, da ti nisem nepomemben. Toda kc zelo te ljubim, ti hočem povedati.« Ne da bi vedela, kako se je zgodilo, je Ito objel in ne: poljubil. Raje bila prva deklica, ki jo je na ta način držal v rok prva deklica, ki so seje njegove ustnice z ljubeznijo dotaknili Kako pa je bilo deklici pri srcu, ne moremo popisati. Bila je vrtoglava in pozneje sploh ni vedela, kako je vse prišlo. Vseka seje morala nasloniti rmnj, da ni padla. Na tak viharni spre) nikakor ni bila pripravljena. Z zaprtimi očmi in brez misli ti glavo, naslonjeno rm njegove prsi je stala pred njim. Ker je ii Pepi to za zaupanje, jo je še dalje pridržal oh sebi. V tem stanju ju je presenetila teta, ki se je oddaljila le, dc svoje tako redke goste postregla. Prizadeta je obstala, kc zagledala to nenavadno sliko. Nobeden od obeh je ni vic Hotela se je odstraniti, da bi mladima prihranila zadre Bila pa je ob nepričakovanem pogledu sama tako presene na, da so se ji tresle roke in so zaropotale skodelice pladnju, kar je mladi par zbudilo k zavesti. Medtem ko je prestrašena pogledala in sramežljivo povesila oči, se je P ponosno zravnal in rekel: »No, teta, sedaj si priča naj ljubezni.« Četudi je bil tako nenadoma iztrgan iz svojih sa se je takoj zdvedel. Kakor samoumevno je peljal deklica enemu izmed stolov in jo ustrežljivo kot otroka posadil vai INFORMACIJE 27 JBČINSKI SVET \/|ESTNE OBČINE CELJE ^pisuie jlati, srebrni in bronasti celjski grb ra leto 1997 za uspehe In dosežke na ^aterem koli področju dela in življenja ;l pred pol leta popolnoma »znani zasedbi je očitno us- ;lo najti pravo mešanico za- mb. Spice Girls so se oprijele že 3lgo znanega recepta (melo- čni in energični plesni pop us škandali plus obilo prikri- seksualnosti), ki pa ima le to jpako, da mora biti pravo raz- lerje teh »začimb« zelo na- nčno usklajeno s časom, v iterem ustvarjalec deluje. Ta usklajenost pa je v večini pri- merov povezana s srečo, ki včasih zadene popolnega no- vinca, tu in tam pa nagradi tudi tiste najbolj odločne in vztraj- ne. Spice Girls spadajo med slednje. Melanie (20), Victoria (21), Melanie B. (20), Emma (18) in Geri (21) so se spoznale, tako kot večina podobnih skupin, v čakalnicah producentov, mena- gerjev in aranžerjev, kjer so na vseh mogočih avdicijah iskale priložnost za vstop na britansko zvezdniško sceno. Po številnih neuspešnih poskusih so dekleta pogruntala, da bo najbolje, če združijo moči. Poiskale so si skupno stanovanje v Londonu in celi dve leti skladale in po- stopno snemale skladbe za prvi album. Večje založbe jih naj- prej niso jemale resno, ko pa je dekleta pod svoje okrilje vzel menager pop dive Annie Len- nox, se je stvar hitro obrnila na glavo. Ponudbe založb so kar deževale, na koncu pa so največ denarja in najboljše pogoje po- nudili šefi ene izmed najbolj prožnih in agilnih velikih disko- grafskih hiš Virgin. Spice Girls album otvarjajo s svojo prvo in tudi najbrž največ- jo uspešnico kariere, skladbico »Wannabe«, tej sledi udarna funky tema »Say You'll Be The- re«, ki je že tretji teden na vrhu britanske lestvice. Precej po- skočno nastrojen album »preki- njajo« le tri balade; »Naked«, »Mama« in »2 Become 1«. Sled- nja bo na single formatu izšla tik pred božičem in je glavni kandidat za v Angliji nadvse prestižen naslov »Christmas No.l song«. Poleg omenjenih je na LP-ju »Spice« še pet skladb, vse pa so potencialne uspešni- ce, saj jih poleg »prave mešani- ce začimb« odlikuje še izvrstna produkcija ter aktualna, današ- njemu času primerna, besedila. Večino materiala za svoj debi- tantski podvig so napisale kar Spice Girls same, diskoidno obarvane aranžmaje pa je pris- pevala znana producentska na- veza Stannard - Rowe - Watkins - Wilson. stane špegel Odplesal v svetlobo Konec prejšnjega meseca je šel dolgo pričakovani šesti tudijski izdelek velikana art- op godbe Phila Collinsa. Gre sseda za album »Dance Into TIk Light«, katerega izid je že baec poletja v velikem slogu lajavila istoimenska uspešni- a, ki se še danes, dobra dva aeseca po izidu, zadržuje v gornji polovici lestvic na beh straneh velike luže. 45-letni Collins je na tokratni Ibum uvrstil 13 skladb, več ot šestdeset minut glasbe pa ? z ekipo izvrstnih glasbeni- ov (Nathan East-bas, Daryl tuermer in Ronnie Caryl-kita- 1, Brad Gole-klaviature, Amy eys in Arnold McCuller-vo- al) posnel v dvorcu v franco- skih Alpah, le pol ure vožnje od svojega zdajšnjega prebiva- lišča v Švici. Po umirjenem, žalobnem in razvlečenem al- bumu »Both Side« (1993) nam je Phil tokrat spet postregel z optimistično in živahno godbo z obilico afriško obarvanih tol- kal. Slednje poleg naslovne skladbe zaznamujejo še po- skočnici »Wear My Hat« in »Ta- ke Me Down« ter nekoliko bolj umirjeno »Lorenzo« in nez- motljivo spominjajo na kreaci- je z legendarnega albuma »Graceland« Paula Simona. Kot ponavadi se je Collins tudi tokrat pod večino skladb podpi- sal kar sam, le zaključno »The Times They Are A-changing« si je sposodil od Boba Dylana, jo opremil s škotskimi dudami, U2- kitarami in zanj značilnimi moč- nimi ritmi. Ti so prisotni na vsej plošči, saj je Collins, ki ga pozna- valci že več kot dve desetletji uvrščajo med najboljše bobnarje na svetu, tokrat spet vsa tolkala odigral sam, brez pomoči ritem- mašin. Sicer pa je za LP »Dance Into The Light« značilno veliko pristne in kvalitetne pop godbe, popestrene z bogatimi aranžma- ji pihalnega kvarteta Vine St. T4rkrnc ^ STANE ŠPEGEL Veliki koncerl v Novi cerkvi v Tednu Karitasa bo v Novi Cerkvi dobrodelni koncert domače župnijske Karitas. Prireditev bo v soboto, 30. novembra, z začetkom ob 17. uri. Nastopilo bo veliko priljubljenih glasbenikov, med njimi moški pevski zbor KD Nova Cerkev, ansambel Mira Klinca iz Uboj, Vesele Štajerke, Vokalna skupina Trs z Zlateč pri Socki, ansambel Vinka Cverleta iz Dramelj, Štajerski rogisti iz Nove Cerkve, harmonikar Domen Jevšenak s Stranic, ansambel bratov Slatinek iz Vitanja ter Gojko Jevšenak s Stranic s prijatelji. Veliki koncert bo v dvorani gasilskega doma. Izkupiček dobrodelne prireditve bodo namenili za kritje stroškov v novi podružnični osnovni šoli v Socki, kjer potrebujejo še nekaj opreme. B.J. Kline v Šentvidu in Vitanju Miro Kline po uspelo organizirani 24. reviji domačih ansamb- v Libojah tudi naslednji vikend ne bo počival. Pripravil bo samostojna koncerta. Tako bo v soboto, 30. novembra, gostoval v Šentvidu pri Planini, kjer bo imel koncert ob 20., v ^^deljo, 1. decembra, pa bo gostoval v Vitanju. Koncert se bo ob 15. uri. T V Miklavžev večer v Vojniku Kulturno društvo France Prešeren Vojnik in Franci Zeme ^•"ipravljata glasbeno prireditev na Miklavžev večer. Posebnost Prireditve je, da bodo vsi nastopili brez ozvočenja. 2. Miklavžev bo v petek, 6. decembra ob 19., nastopili pa bodo vokalna J^iipina TRS, citrarka Olivija Pučnik, trio Pogladič, družina ^•"^jnc, pevke iz Kompol nad Štorami, vitezi polk in valčkov ter ^oški pevski zbor France Prešeren iz Vojnika. Osem ur odlične glasbe in humorja 24. revija ansamblov doma- če zabavne glasbe v Libojah je pomenila vrhunec vseh do- sedanjih revij! To je ocena mnogih nastopa- jočih, kot' tudi organizatorjev in zlasti obiskovalcev, ki so dvakrat povsem napolnili liboj- sko dvorano. Zadovoljen je tu- di glavni organizator Miro Kline, ki je uspel na dva kon- certa privabiti 22 resnično do- brih ansamblov, ki so navdušili prave ljubitelje domače glasbe. Letošnja revija je bila humorno obarvana, za kar so med dru- gim zlasti poskrbeli ansambli Vagabundi, Ekart in Kline ter čarodej Jani Jošovc in ciganski plesni par iz Modre kronike. Odlično so igrali vsi - od tistih, ki se šele pojavljajo na tej glas- beni sceni do ansamblov, ki obstojajo že več kot dvajset let. Žal zaradi zadržanosti niso na- stopili Štirje kovači, so pa prišli trije ansambli, ki sicer niso bili prijavljeni. Prvi koncert se je začel popoldne ob dveh, drugi pa se je končal zvečer malo pred deseto uro, kar pomeni, da je v Libojah dobra glasba pomešana s humorjem odme- vala več kot osem ur! Med nastopajočimi je bil tudi Brane Klaužar, ki ni mogel skriti za- dovoljstva nad lepo uspelo re- vijo: »Bilo je kot nekoč v naj- lepših časih libojske revije! Morda je vse skupaj trajalo ma- lo predolgo, vendar če ljudje želijo poslušati, pač naj poslu- šajo. Mene so najbolj navdušili člani ansambla Savinjskih 7« Tudi po štiriindvajseti ponovi- tvi lahko zapišemo, da čar liboj- ske revije ostaja in se ni bati tudi za jubilejno ponovitev prihodnje leto, zadnjo nedeljo v novem- bru! TV, Foto: A. TURNŠEK Ansambel Cvet iz Radeč Mlade zvezde so navdušile Tretji koncert abonmaja polk in valčkov v Kulturnem centru Laško je ponovno po- trdil pravilno odločitev, da se v enem večeru občinstvu predstavi več slovenskih an- samblov. Tokrat jih je bilo pet, ki so bili skupaj z glas- beno družino Kokalj z Go- renjske združeni pod naslo- vom Mlade zvezde prihaja- jo. Vsaka nastopajoča skupina se je predstavila v najboljši luči in je upravičila povabilo organizatorja. To velja tudi za Vesele Štajerke, ki imajo sa- mo letos za seboj že več kot 80 nastopov. Za novo leto bodo nastopile v Slovenski Bistrici, sicer pa se pripravljajo na sne- manje druge samostojne kase- te. Vesele ŠtajersJ^e so bile us- pešne tudi v glasbeni oddaji Radia Celje Domačih 5, kjer so zmagale. Iz Pesnice pri Mariboru so prišli večno mladi Mladi pri- jatelji s »strašnim« pevcem Rudijem Kranerjem. Uspešno so predstavili novo kaseto Pri- nesi srečo, lastovka ter mojstr- sko zaigrali tudi nekaj Avseni- kovih skladb. Po daljšem času so se predstavili domačini, an- sambel Vigred, ki je doslej uspešno nastopil na vseh festi- valih v Vurberku, medtem ko je na Ptuju osvojil zlatega Or- feja. Vigred pripravlja drugo kaseto, za novo leto pa bo razveseljeval goste v hotelu Turška mačka v Celju. Odličen mlad ansambel je prišel iz Radeč z imenom Cvet, po daljšem času pa je doma v živo nastopil ansam- bel Zupan z Vranskega. An- sambel deluje sedem let, letos pa je izdal novo kaseto Zlati klas. Zupan bo novo leto pri- čakal v Avstriji, Cvet pa v go- stilni Pri Kimovcu pri Litiji. Prijetna popestritev so bili trije člani družine Kokalj s Podnarta na Gorenjskem, se- stri Tanja in Katja - državni prvakinji na citre v Grižah ter osemletni brat Matjaž, ljublje- nec občinstva na Zlati harmo- niki Ljubečna 96. Decembra bosta dva kon- certa. 5. decembra bo zanimi- va predstavitev nove knjige Bi- seri bolečine avtorja Ivana Siv- ca. Knjigo je napisal ob 90- letnici smrti slovenskega pe- snika Simona Gregorčiča. To bo ena prvih predstavitev v Sloveniji, na njej pa bodo po- leg avtorja sodelovali še Jožica Kališnik in Miha Dovžan ter dramski igralec Andrej Ku- rent. Božično-novoletni kon- cert pa bo 19. decembra z nastopom vokalne skupine DO (pol Slovenskega okteta), trobentarja Franca Kompareta in pevke Agate Šumnik-Zgo- nec. iTONEVRABL 30 GLASBA glasbeni ex-press Po skoraj treh me- secih kraljevanja na ameriški lestvici najbolje prodajanih single plošč se je moral s prvega me- sta posloviti španski duo LOS DEL RIO (na sliki) s famozno »Macareno«. Od tam so jih izriniU novo- pečeni rap zvezdni- ki BACKSTREET s skladbo »No Dig- gity«, ki je seveda prišla iz hit delavni- ce kultnega rap pro- ducenta Dr. Drea. »Macarena« je, po- leg planetarnih us- pešnic »1 Will Al- ways Love You« Whitney Houston in »End Of The Road« kvarteta Boyz II Men, edina skladba, ki se je na vrhu Billboardove les- tvice single plošč zadrževala več kot 13 tednov. THE BEATLES so v zadnjih 12 mesecih prodaU neverjet- nih trinajst milijonov kopij al- bumov »Antology 1« in »Anto- logy 2«, ljubitelji liverpoolske četverice, med njimi je kar 40% najstnikov, pa so poleg tega kupili še šest milijonov izvodov njihovih ponatisnje- nih albumov, ki so izšli med leti 1963 in 1970. Podjetni Beatli - Paul McCartney, Ringo Starr in George Harrison - so pred dnevi na trg lansirah tudi že tretji, zadnji del serije albu- mov »Antology«, ki jih sprem- ljajo tudi (med kupci zelo is- kane) videokasete. Neverjetni uspeh Beatlov je vzpodbudil tudi skupino THE MONKEES, da so se natanko trideset let po nastanku spet zbrali v originalni zasedbi in posneli album s pomenljivim naslovom »Justice«. Davy Jo- nes. Mike Nesmith, Peter Tork in Micky Dolenz so bili v drugi polovici šestdesetih v Ameriki edini resni tekmeci liverpool- ske četverice, v svoji komaj slabe tri leta trajajoči karieri pa so nanizali kar deset veli- kih uspešnic. Angleška pop skupina BEAUTIFUL SOUTH se je z novo pevko Jacqui Abbot in novim studijskim izdelkom »Blue Is The Colour« zavihtela naravnost na prvo mesto an- gleške lestvice UK TOP 50 LP's. Na taisti lestvici pa se še vedno zadržuje tudi lani ob- javljen izbor njihovih uspe- šnic »Carry On Up The Charts«, ki ga je do sedaj kupi- lo več kot dva milijona Britan- cev. Nemški skladatelj in produ- cent Michael Cretu, ki se že vse od začetka devetdesetih skriva za imenom ENIGMA, je posnel tretji del etno-ambien- talne dance odisejade. Izvrst- nima albumoma »MCMXC« in »The Cross Of Changes« se je pridružil še LP »Beyond The Invisible«, z njega pa je založ- ba Virgin že izluščila prvi sin- gle »Le Roi Est Mor t, Vive Le Roi«. Sredi priprav na snemanje dolgo pričakovanega novega albuma je Slash (na sliki) za- pustil kalifornijske ročk zvezdnike GUNS&ROSES. Slash že desetletje velja za enega izmed najbolj cenjenih in delovnih ameriških ročk ki- taristov, glasbeno kariero pa bo nadaljeval kot vodja skupi- ne SLASH'S SNAKEPIT. Nekatere največje angleške stavnice že nekaj tednov spre- jemajo stave o tem, kdo bo ob božiču zasedel prvo mesto les- tvice single plošč. Stavci naj- več možnosti pripisujejo sku- pini SPICE GIRLS in skladbi »Two Become One«, MA- DONNI in njeni verziji zimze- lenčka »Don't Cry For Me Ar- getina« in irskim pop zvezdni- kom BOVZONE, ki bodo tik pred božičem objavili naslov- no skladbo z njihovega najno- vejšega albuma »Different Beat«. Ameriška kantavtorica SHERVL CROW se s svojim drugim albumom počasi, a vztrajno, prebija proti vrhu lestvic najbolje prodajanih al- bumov na obeh straneh At- lantika, nepričakovanega us- peha svojega prvenca »Tues- day Night Music Club«, ki ga je založba A&M prodala v skoraj štirimilijonski nakladi, pa zagotovo ne bo ponovila. Njen najnovejši single »If It Makes You Happy« se nikakor ne more prebiti na ameriški Top 10, kar pa v zasebnem življenju sicer precej depre- sivne Shirly Crow niti ne moti preveč - po nekaj ponesreče- nih ljubezenskih razmerjih je kot kaže končno le našla moš- kega svojih sanj. Njen izbra- nec je 51-letni kitarski heroj ERIC CLAPTON, (na sliki) ki se je po nekajletni suši konec poletja s skladbo »Change The World« spet zmagoslav- no vrnil na lestvice. V organizaciji ljubljanskega FV se bo danes, 28. novembra, dobro leto po njihovem prvem obisku v Sloveniji, v klubu KUD France Prešeren zgodil koncert enega izmed najpomembnejših ameriških alter ročk bendov CROME CRANKS. Teden kasneje pa bodo na taistem zorišču godli škotski kav COUNTRVTEASERS. Duo MI2 je v studiu Bon-ton v Rogatcu posnel ves materia svojo debitantsko kompaktno ploščo. Poleg vseslovenske uspe ce »Črtica« se bo na albumu, ki ga bo najbrž založil Ijubljai Dallas, znašlo še 12 novih skladb, med njimi pa bo tudi nj aktualna uspešnica »Tehno pubec«. MI2 se pospešeno pripravi na promocijsko turnejo, za pravo vzdušje na koncertih, ki bo( celoti potekali v živo, pa bodo poleg Fikija in Jerneja poskrbel kitarist Egon, basist Vojko in bobnar Vanja. STANE ŠPE( 'islasba je življenji Desa Muck ■ blazno resiK o glasbi »še konzerve si ne upam več odpreti, da se ne bi slu- čajno zagledala notri,« je bil Desin odgovor, ko sem jo po- vabila v našo oddajo. Dejstvo je, da je Desa s svojo sproščeno duhovitostjo po- novno očarala Slovence. Tudi nas. In zato jo bomo ta teden glasbeno zaslišali. Prepričana sem, da lahko pričakujete zelo hecen pogovor; ali pa vsaj od- govore. Morda ne veste, da je Desa pisala pesmi kot otrok, za otroke jih pa ne piše, ker me- ni, da to drugi delajo bolje. Piše pa seveda knjige za otro- ke: Blazno resno o seksu... Pričakujemo tudi knjigo Blaz- no resno o glasbi. »Bosta z Mariom kaj zapela?« Desa: »Hvala za idejo. L ko bi bila le parodija na pe Zame je petje ena najte: stvari na svetu. Osebno bi verjetno lažje slekla v jav sti, kot zapela...« Anekdota tedne Skladatelj operet Franz har, ki je živel na Dunaja prejel povabilo, naj obišče gato družino. Na povabili bilo pripisa »Moja žena bo igrala v skladbe, moja hčerka jih pela, nato pa bomo ob devi večerjali.« Leharjev sluga je odnesel govor: »Natančno ob devetih b pri vas!« Simona I Geslo Kolinske za ta teden: Dobra misel zjutraj, za lepši dan. kozarec EDINE, da nisi bolan. Boža Hebar, Ljubljar INFORMACIJE 31 32 KRONIKA nočne cvetke • Mitja je 19. novembra poto- žil, da ga že tri dni zapored čakata in napadata Davorin D. in Tone M. Zaradi ogroženosti se je Mitja moral opremiti z železno palico, mi vsi pa upa- mo, da se bo v mestu pod gra- dom našel kdo, ki bo Davorina in Toneta ustavil, Mitji pa omo- gočil, da se bo lahko neovirano in brez strahu gibal povsod tam, kamor se bo namenil. • Učitelje na neki primestni osnovni šoh je 19. novembra popoldne zmerjal pijani Mar- jan R., ki je šolsko območje zapustil še pred prihodom po- licijske patrulje. Le zakaj so se Marjanu šolniki tako zelo za- merili? • Pred lokalom Hari na Gre- venbrojski so se 19. novembra zvečer zabavali, na policijski postaji pa je dežurnemu nek- do povedal, da gre za množi- čen pretep z noži. Pa zadeva le ni bila tako vroča. Pred Hari- jem sta se srečala neznana moška oseba in Nemedali A. Začela sta se prepirati, takrat pa je neznanec iz žepa poteg- nil nož ter zamahnil proti nas- protniku. Nemedali je nevaren zamah blokiral z roko, rezilo noža ga je porezalo po zapest- ju, neznani nasilnež pa je s kraja dogodka pobegnil. • Milica s Podjavorškove je 20. novembra popoldne spo- ročila, da jo mož Lenart zmer- ja in mlati. Patrulja je ugotovi- la, da Milica ni pretiravala. • Občan iz Začreta je prejšnji četrtek dopoldne prijavil, da se okoli njegove hiše potika sum- ljiva starejša ženska. Policisti so se potem srečah z betežno Marijo s Trnoveljske ceste, ugotovili, da se je ženska izgu- bila, jo povabili v službeno vo- zilo ter jo odpeljaU domov. • V Zadobrovi je pijani ata Tone Š. v petek ob dveh pono- či teroriziral vso družino, predvsem pa pretepal svojega sina in ženo. Ker se očitno ni nameraval ustaviti, so ga poli- cisti pohopsali in ga odpeljali na prisilno treznitev v namen- skih policijskih kletnih prosto- rih. Pa sodnik za prekrške ga bo povabil na zagovor. Kateri zgodbi verjeti? Končalo se je sojenje dobri dve leti po umoru konjiške veterinarke -Senat s težkim bremenom odločitve Sojenje Konjičanoma Ma- teju Rističu in Mitju Tomu Šmigovcu se je v torek, 26. novembra dopoldne, preve- silo v zaključni del, v sredo popoldne pa na prvi stopnji tudi končalo, ko je petčlan- ski senat celjskega okrožne- ga sodišča izrekel sodbo v imenu ljudstva, o kateri bo- mo poročali prihodnjič, ker je bila v času izreka sodbe tednikova redakcija že za- ključena. Kot smo že nekajkrat poro- čah, sta bila Ristič in Šmigovc obtožena kaznivih dejanj umora oziroma napeljevanja k umoru, njuna žrtev pa je bila upokojena konjiška veterinar- ka Irena Šmigovc, ki je bila obenem tudi stara mati obdol- ženega Mitje Toma Šmigovca. Šmigovčeva je bila umorjena in z motorno žago razkosana 13. septembra predlani v svo- jem počitniškem apartmaju v Savudriji na Hrvaškem, ostan- ke njenega trupla pa so v bhž- nji in bolj oddaljeni okolici njenega vikenda preiskovalci našli pred približno letom dni, ko so policisti in kriminalisti osumljenega Rističa in kasne- je še Šmigovca prijeli in ju ovadili okrožnemu državne- mu tožilstvu. Ves čas sojenja je Matej Ri- stič zatrjeval, da ni storil umo- ra, je pa priznal, da je že umor- jeno truplo razžagal in ostan- ke skril. Žensko naj bi umorili drugi, saj sta tistega večera, ko je vstopil v njen apartma, ob njenem truplu stala dva nez- nana moška, ki sta mu naroči- la, naj truplo skrije. Pri tem naj bi ga izsiljevala ter ustra- hovala, pritisk nanj pa naj bi izvajali tudi pohcisti PP Umag, ko so ga, kot je izjavil na soje- nju, večkrat zasliševah in pri tem maltretirali. Mitja Tomo Šmigovc je prav tako veliki senat prepričeval, da ni imel nobenega motiva za to, da bi bila njegova babica mrtva, saj sta se večinoma le- po razumela. Koristi je imel le od žive babice, ki mu je mar- sikdaj in v marsičem stala ob strani. Torej ni Rističa napelje- val k umoru, ker za to ni bilo nobenega razloga ali motiva, torej ni mogoče govoriti o na- peljevanju k umoru iz koristo- Ijubja, kot se mu očita v obtož- nici. Številne priče, ki so bile za- slišane, naj bi osvetlile pred- vsem dva odnosa: med obdol- ženima Rističem in Šmigov- cem ter med obdolženim Šmi- govcem in pokojno Ireno Šmi- govc. Žal so oboji odnosi ostali precej zamegljeni, saj iz njih ni bilo mogoče ugotoviti pravih vsebin odnosov. Izjema med pričevanji je bil edinole sodni izvedenec-psihiater dr. Jože Lokar, ki je odnos med Risti- čem in Šmigovcem označil kot odnos med hlapcem in gospo- darjem z izrazitimi znaki po- drejenosti in nadrejenosti. Matej Ristič, ki je v času policijske in sodne preiskave dejanje umora (in sodelovanje s Šmigovcem pri načrtovanju) priznal in dogajanje podrobno opisal, potem pa je marca letos priznanje preklical in Šmigov- ca popolnoma izločil iz nove zgodbe, sebe pa izločil kot morilca. Si je natančen opis grozljivega dogajanja (načrto- vanja umora, zadavljenja, raz- sekanja trupla itd.) kot ga je dal v preiskavi v novembru lani, Ristič lahko preprosto iz- mislil? Da, če imamo v mislih samo del mnenja izvedenca- psihiatra, ki pravi, da je Matej Ristič sposoben natančno opi- sati tudi dogodek, ki se v re- snici ni nikoli zgodil. Na nadaljevanju sojenja 26. novembra, je okrožni državni tožilec Kostja Grčar delno modificiral obtožnico s tem, ko je Mitjo Toma Šmigovca obtožil naklepnega napelje- vanja k umoru, to tožilčevo potezo pa je Šmigovc ocenil kot »še bolj nesmiselno«. Sicer pa je tožilec, glede na zbrane dokaze in pričevanja, krono- loško opisal (možno) dogaja- nje pred umorom, sam umor in čas po umoru Irene Šmi- govc. Poskušal je senat prepri- čati, da je imel Šmigovc še kako močan motiv za napelje- vanje k umoru (popoln po- slovni neuspeh, dolgovi) in da je Ristič morilec, ki je moril pod vplivom in po načrtu Šmi- govca. »Prav premoženjski motiv je bil tisti, ki je Šmigov- ca vodil k naklepnemu deja- nju umora, Ristič pa je slepo verjel Šmigovčevim oblju- bam,« je v zaključnem govoru dejal okrožni državni tožilec in se zavzel za kazen, ki bo za Šmigovca strožja od Rističeve, saj je bil Ristič s svojim prizna- njem v času preiskave tisti, ki je bistveno prispeval k razkrit- ju tega zločina. Tožilec je tudi predlagal uvedbo pripora za Mitjo Toma Rističa. Rističev zagovornik, odvet- nik Tomaž Ramor, je v za- ključnem govoru izrazil svoje prepričanje, da njegov varova- nec ni morilec, ter opozoril, da mu dejanje iz obtožnice ni bi- lo dokazano. »Zelo malo je materialnih dokazov, celotna obtožnica pa temelji zgolj na priznanju Mateja Rističa v ča- su preiskovalnih opravil in na osnovi subjektivnih priče- vanj... Nobenega motiva ni imel, da bi storil to kaznivo dejanje,« je dejal odvetnik Ra- mor, ki je opozoril tudi na mnenje izvedenca za identifi- kacijo trupel, ki je povedal, da vzroka smrti ni bilo mogoče natančno ugotoviti, niti ne iz- ključiti naravne smrti Irene Šmigovc. Zavzel se je za opro- stilno sodbo. Zagovornik Mitje Toma Šmi- govca, odvetnik Aleš Maček, je svoj sklepni govor začel z besedami: »Nad nami še vedno visi v skrivnost zavita smrt Ire- ne Šmigovc.« V nadaljevanju je navedel nekaj dejstev, ki niso skladna z navedbami v obtož- nici glede motiva (premoženj- ske koristi) Mitje Toma Šmi- govca, opozoril pa je še na izjave prič, ko nobena ni govo- rila o slabem odnosu med vnu- kom in babico. »Sodišče se bo moralo odločiti, katera od dveh Rističevih zgodb je verodostoj- na in katera ni,« je še rekel odvetnik Maček, ki je senatu predlagal, da se Šmigovca oprosti obtožbe iz obtožnice okrožnega državnega tožilstva. Glede predloga o uvedbi pripo- ra pa je dejal, da za takšno odločitev ni nobenega razloga. Matej Ristič je na koncu so- jenja dejal: »Nisem je umoril in zato nisem kriv,« Mitja To- mo Šmigovc pa: »Nisem kriv, nobenega motiva nisem imel. Ne glede na to, kakšna bo obsodba, je moje življenje po- vsem uničeno...« MARJELA AGREŽ V tolpi tudi mladoletnice Načrtovano delo policistov iz Rogaške Slatine se je izplačalo - Razkrinkali so organizirano in izurjeno skupino večinoma mladoletnih Policisti mejne policijske postaje iz Rogaške Slatine so te dni prišli na sled skupini, ki je na območju Rogaške Sla- tine osumljena več kot štiri- desetih kaznivih dejanj, od tega 26 vlomnih tatvin. Veči- na članov organizirane sku- pine so mladoletni fantje in dekleta. Na območju Rogaške Slati- ne so se v zadnjih mesecih, predvsem od julija dalje, vse pogosteje dogajali vlomi v go- stinske lokale in druge objek- te. Na osnovi analiz so polici- sti začeli intenzivno zbirati in- formacije, obenem pa so okre- pili kontrolo na terenu, zlasti posameznih objektov. Tako načrtovano delo je sredi no- vembra dalo prve rezultate in krog osumljenih, ki bi bili lah- ko storili takšna kazniva deja- nja, se je začel ožiti. 21. novembra zvečer je poli- cijska patrulja PMP Rogaška Slatina pri kontroli območja hotela Ljubljanski dom (ki je sicer zaprt) opazila več nezna- nih oseb, ki so jih potem prije- h in zaslišah. V skupini je bilo tudi pet mladoletnic in dva mladoletna fanta. Po opravljenih dvanajstih hi- šnih preiskavah in drugih poi- zvedbah so policisti ugotovih, da je na območju Rogaške Sla- tine delovala organizirana sku- pina, ki naj bi bila odgovorna za 26 vlomnih tatvin, od tega 13 vlomov v gostinske lokale, 4 v trgovine, v dva frizerska salo- na, v dentalni studio, v 3 šport- ne objekte, stanovanjsko hišo itd. Člani skupine so osumljeni še 5 navadnih tatvin, 4 kazni- vih dejanj v zvezi nedotakljivo- sti stanovanja, 7 kaznivih de- janj prikrivanja in kaznivega dejanja ponrejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic. Ugo- tovili so še, da je skupino vodil komaj osemnajstletni domačin V.S., s katerim so najčešče so- delovah Z.Z. (17), B.Č. (16) in T.J. (16), sicer pa so imeh po- navadi še 17 drugih mladolet- nih sodelavcev, med katerimi je bilo tudi 6 mladoletnic. Sku- pina naj bi od julija letos pa do dneva razkritja izvršila 43 kaz- nivih dejanj. MARJELA AGREŽ Osumljen tatvine lesa Nekdo je 14. novembra letos v Boletini pri Ponikvi, v gozdu Jožefa M. in Zavoda za gozdove Slovenije, posekal več smrek. Hlodovino je odpeljal, vrhove dreves in veje pa je pustil. Izračunali so, da je ukradel več kot 40 m^ lesa. Šentjurski policisti so 23.11. izsledih osumljenca, 23-letnega domačina A.G., ki je medtem ukradeni les že obdelal in ga prodal znanim kupcem. prometne nezgode Razlitje nevarne snovi Na priključku ceste za avtocesto, zunaj naselja Žalec, s v petek, 22. novembra popoldne, pripetila nezgoda, v ka je prišlo do izlitja nevarne snovi. Gmotna škoda je ocenji na približno 2,5 milijona tolarjev. Gordan T. (33) iz Ljubljane je vozil tovorno vozilo v kolor smeri Arje vasi proti Šempetru. Približno 150 metrov p razcepnim križiščem se je kolona ustavila, Gordan T. p^ nadaljeval vožnjo po levem voznem pasu mimo stoječe kole V tem času mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornj s polpriklopnikom-cisterno, 22-letni Manuel K. iz Ilirske Bis ce, ki je prevažal 22 ton bitumna. Ta je močno zaviral ir umaknil skrajno desno, za njim pa je pripeljal še voz tovornjaka, s polpriklopnikom, 40-letni slovaški državljan šan S., ki je trčil v zadnji del cisterne, iz katere je izte bitumen in se razhl na vozišče in v bhžnji potok Godomija. Foto: SHEF Na srečo se je bitumen, ko je prišel v stik z zrakom, takoj ^ razlitju strdil. V nepreglednem ovinku Na lokalni cesti Galicija-Za- vrh se je v soboto, 23. novem- bra popoldne, pripetila nez- goda, v kateri je bila ena ose- ba huje ranjena. Ivan P. (54) iz Hramš je vozil kolo z motorjem iz smeri Gali- cije proti Zavrhu. Med vožnjo skozi Gahcijo je v levem nepre- glednem ovinku zapeljal na le- vo stran in trčil v nasproti voze- či osebni avtomobil z voznico Jožico Ž. (32) iz Železnega. V nezgodi je hude telesne poš- kodbe utrpel voznik Ivan P. Sreča na tirih Na prehodu ceste čez že- lezniško progo v kraju Vrb- no, se je minulo nedeljo ob 2.20 uri pripetil izredni do- godek, ki se je na srečo ude- ležencev končal brez hujših posledic. Roman Š. (26) iz Laške vasi je vozil osebni avtomobil iz smeri Vrbnega proti železniš- kemu prehodu. Ko je peljal čez prehod, je zapeljal čez na- sip, kjer je vozilo obtičalo na tirih. Pri poskusu odstranitve avtomobila, je iz smeri Celja pripeljal tovorni vlak, ki je trčil v vozilo na tirih. To pa še ni bilo dovolj. Takoj za tem je iz smeri Šentjurja pripeljal drugi tovorni vlak, ki je prav tako trčil v avtomobil, ki ga je odbi- lo 27 metrov stran v smeri proti Celju. Vozniku Romanu Š. in dvema sopotnikoma je tik pred trčenjem z drugim vla- kom uspelo skočiti ven in se umakniti na varno. Nesreči, ki se je končala z veliko srečo, je gotovo botroval alkohol, sa alkotest pokazal, da je ii voznik Roman Š. v času v nje v krvi 1,92 promile alko la. Pijani pobegli voznik V ponedeljek, 25. nove bra popoldne so polic obravnavali prometno n godo na parkirišču, ki se končala zgolj z gmotno šl do, povzročitelj pa se za dc nje ni zmenil. Nezgoda se je pripetila parkirišču na Miklošičevi u v Celju, zaradi nepravilne premika pa jo je povzročil v nik osebnega avtomobila, k trčil v dva tam parkirana os na avtomobila. Po trčenju s( peljal dalje, vendar ne dal saj so ga policisti izsledili na Vodnikovi ulici. Ker je zal znake vinjenosti, je mc opraviti preizkus z alkc stom, ki je pokazal, da je ir v izdihanem zraku 3,21 g/ alkohola. Ker je obstajala v ka možnost, da bo voznik,. letni Branko J., državljan prebivalec Hrvaške, voži nadaljeval, so zanj odre( pridržanje do streznitve. 1 tem so ga izročih še sodni za prekrške. ^ Dvakratni kršitelj Leopold K. iz Mislinje 25. novembra zgodaj zj traj, kar dvakrat kršil jav mir v Velenju. Pohcisti so ga opozorili, n neha, pa se za te dobrohoti besede ni zmenil. Potem kazalo drugače, kot da so j odpeljali v prostor policijsl postaje, kjer pa je Leopo fizično napadel pohcista. 1 krajšem prerivanju sta ga d' policista obvladala in ga spi vila v prostor za pridržanje. KRONIKA 33 Lojze in njegov dealer v minulih dneh so policisti pp Celje obravnavali dva piladoletnika, ki sta 12. no- vembra vstopila v prodajalno 2 mešanim blagom v Prekor- jii pri Celju in pozornost pro- dajalke preusmerila s tem, da sta naročila naj jima pri- pravi sendvič. Kratek čas njene nepozor- nosti )e poiem euen izmed fantov izkoristil in iz blagajne ukradel 6 tisoč tolarjev gotovi- ne. Trgovka je tatvino opazila, vendar je zmikavt z denarjem pobegnil, ji je pa uspelo zadr- žati njegovega pajdaša in po- klicati policijo. Med preiskavo so policisti ugotovili, da gre za mladolet- nika, ki sta bila v času tatvine na begu iz Prevzgojnega doma v Logatcu in je bila zanju raz- pisana tiralica. Pri P.Z. (15), ki^ ga je trgovka zadržala v proda- jalni, so policisti našli 20 gra- mov marihuane, na osnovi zbranih obvestil pa so 18. no- vembra obiskali eno izmed celjskih osnovnih šol in pri nekaj učencih sedmih in os- mih razredov našli 5-gramske zavojčke marihuane. Iz razgo- vorov z učenci so izvedeli, da jim je mamilo prodal eden iz- med prijetih tatičev, 17-letni P.N., in to kar v parku pred šolo. Mladega dealerja so pri- jeli še istega dne, ko se je smukal v okolici šole, kjer je imel svoje odjemalce. V nadaljevanju preiskave so policisti PP Celje še ugotovili, da je mladoletni P.N. »v služ- bi« 26-letnega Alojza P. iz Ce- lja, zato so 19. novembra pri njem opravili hišno preiskavo. Ob prihodu jim je vrata odprla osumljenčeva sestra, ko pa je Alojz P. slišal za kaj gre, je hitro skozi okno odvrgel 9 tab- letk mamila ecstasy z odtis- njenim motivom playboya. To je opazil policist, ki je stal pod oknom stanovanja. Med hišno preiskavo so našli in zasegli 59 zavojčkov marihuane. V posa- meznih pvc vrečicah v zavojč- ku je bilo od 2 do 5 gramov mamila, pripravljenega za prodajo. Prodajna cena naj- manjšega zavojčka je bila ti- soč tolarjev, iz te vsebine pa si je bilo mogoče pripraviti dva zvitka (jointa). Alojza P. in mladoletnega P.N. bodo poli- cisti državnemu tožilcu ovadi- li zaradi suma kaznivega deja- nja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Za tak- šno kaznivo dejanje je po Ka- zenskem zakoniku R Slovenije predvidena zaporna kazen od enega do desetih let. Osumlje- nega P.N. bodo ovadili tudi za kaznivi dejanji omogočanja uživanja mamil in velike tatvi- ne. . - ; M. AGREŽ -J Foto: UNZ Celje Desnica med valji v torek, 19. novembra okoli 13. ure, se je v mizarskem obratu podjetja Lesna industrija v Gomilskem pripetila delovna nezgo- da, ko je 41-letni Vlado K. delal na štiristranskem skobelnem stroju. Med delom se mu je ena izmed letev zagozdila, napako pa je poskušal odpraviti pri delujočem stroju. Pri tem mu je desna roka zdrsnila med vlečne valje, ki so mu poškodovaU sredinec in prstanec. Eksplozija v kopalnici Med pranjem perila v stanovanju Pavla P. v Radečah je prejšnji četrtek ob 10.55 uri eksplodiral pralni stroj. Lastnik je dal tega dne v pranje delovna oblačila, ki so bila prepojena z ibitolom in bencinom, očitno pa je v stroju prišlo do močne koncentracije hlapov, ki so ob vžigu povzročili eksplozijo. Moč eksplozije je bila tolikšna, da je iz sten vrglo kopalniško okno in tri vrata, skupna gmotna škoda pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Na srečo je bil Pavel P. v času nezgode v dovolj oddaljenem prostoru in tako ostal nepoškodovan. M.A. Priprave na zimo Zima, posebno če je bogata s snegom tako kot lani, ob prelestnosti prinese tudi obilo težav. Z njimi se spopadajo cestarji in vozniki, seveda slednji manj, če so prvi bolj delavni. Da bi bilo težav čim manj, se na to obdobje pripravljajo že sedaj. Že pred dnevi so postrgali dvignjene bankine, sedaj pa postav- ljajo rumeno rdeče kole, ki označujejo zunanji rob bankin. Ti koli so namenjeni voznikom, ki ponavadi ponoči plužijo zasne- žene ceste, da lahko v nerazpoznavni belini vidijo, kje morajo voziti. ■ T. TAVČAR ^e/aucfl Cestnega podjetja Celje, baza za vzdrževanje in ^firstvo cest iz Latkove vasi - Drago Bistrovič in Drago Marn pri postavljanju obcestnih kolov. »Pogumna« uporniška trojka Policisti mejne policijske postaje v Rogaški Slatini so v sredo, 21. novembra ob 2.30 uri na Zdraviliškem tr- gu v Rogaški Slatini zau- stavljali osebni avtomobil zastava yugo 45, s katerim je voznica storila prometni prekršek. Voznica Natalija H. (20) se je kontroli uprla tako, da vozila ni hotela ustaviti, ampak je nada- ljevala vožnjo po sredini ceste, da je patrulja ne bi mogla pre- hiteti, pa je pospešila hitrost in se ni zmenila za svetlobne opo- zorilne znake na policijskem avtomobilu. Policista sta vozilu sledila vse do Spodnjega Sečo- vega, kjer je voznica doma. Ta je, skupaj s sopotnikoma, 18- letnim Boštjanom H. iz Spod- njega Sečovega in 38-letnim Zvonimirom G. iz Spodnjih Negonj, fta domačem dvorišču ustavila in izstopila iz vozila. Ob policijski kontroh, ki jo je nameravala patrulja opraviti, se je v postopek vmešal Zvoni- mir G., ki je policista žalil in fizično napadel, Boštjan H. je postopek oviral tako, da je gro- zil z domačim psom, z žaljiv- kami pa ni skoparila niti vozni- ca Natalija. Šele s pomočjo druge patrulje in fizične sile je policistom uspelo razjarjenega Zvoneta obvladati in vkleniti. Med postopkom je kršitelj z rokami in glavo udarjal po službenem vozilu ter na njem povzročil manjše poškodbe. Ko se je vročekrvnež umiril, so mu lisice sneli, kar so vsi trije uporniki nemudoma izkoristili in se zatekli v hišo, se zaklenili ter s tem preprečili izvedbo uradnega postopka. Za deja- nja, ki so jih storili, se bodo morali zagovarjati pri sodniku za prekrške in na sodišču. ^ M.AGREŽ Mamila na Kitajskem Po ocenah strokovnjakov je že 1 milijon Kitajcev zasvojenih z mamili, to število pa iz leta v leto izjemo hitro narašča. Uradno je bilo leta 1993 registriranih 170 tisoč odvisnikov, leto kasneje 270 tisoč, lani pa že 380 tisoč. Poznavalci razmer trdijo, da je zasvojencev vsaj milijon. Pred leti je bil najbolj popularen opij, zadnja leta pa vse bolj prednjači heroin. V Pekingu je treba za gram heroina odšteti od 38 do 65 dolarjev. Trgovina z mamili se je z jugozahoda Kitajske, ki meji na »zlati trikotnik« - Laos, Vietnam in Burmo - razširila na sever. Mamila s Kitajske tihotapijo tudi v države nekdanje Sovjetske zveze in na Japonsko. Oblasti so v države »zlatega trikotnika« poslale strokovnjake, ki bodo kmetom pomagali, da bodo polja, zasejana z makom, spet zasejali z drugimi poljščinami. Kmete ?a to tudi finančno spodbujajo, tako da za gojenje čaja in tobaka dobijo skoraj polovico več kot za mak. Od leta 1991 do lanskega septembra je kitajska poUcija obravnavala 25 tisoč primerov nezakonitega trgovanja z ma- mili, priprla je 189 tisoč kriminalcev, zaplenila pa 15,8 tone heroina,10,6 tone opija, 3,4 tone marihuane in 2,3 tone amfetaminov, kažejo uradne policijske statistike. Sredi lanske- ga leta so zaradi vpletenosti v trgovino z mamili ubili 101 kriminalca. Smrtna kazen na Kitajskem doleti vsakega, pri katerem najdejo več kot tisoč gramov opija ali 50 gramov heroina. (Sled) mini krimiči Vlomil v cerkev Na začetku minulega tedna je bilo vlomljeno v cerkev v Babni Gori, kjer je nepridi- prav z vlamljanjem povzročil za okoli 40 tisoč tolarjev ško- de, odnesel pa ni nič. Par dni za tem pa so šmarski policisti prijeli osumljenca; gre za 20- letnega Aleksandra K., ki je v zadnjem obdobju na območ- ju Šmarja izvršil več vlomov in tatvin. S kazensko ovadbo so ga privedli k preiskovalne- mu sodniku, ki je zoper osumljenega storilca odredil pripor. Oškodoval zadrugo v Ravnah pri Šoštanju je neznani storilec v času od 5. do 21. novembra, s traktorske- ga priklopnika ukradel dva elektromotorja s priključnim kablom in stikalom. Kmetij- ska zadruga Šaleška dolina je oškodovana za okoli 70 tisoč tolarjev. v stanovanje Zlatka S. v Ulici Valentina Orožna v Šentjurju. Stanovanje je temeljito preče- sal in preiskal, ukradel pa več- jo vsoto nemških mark in več kosov nakita iz rumenega zla- ta v skupni vrednosti okoli 400 tisoč tolarjev. Calibra in petka v noči na 21. november je nekdo ukradel osebni avtomo- bil Opel calibra 2.0, rdeče bar- ve, ki je bil parkiran na dvoriš- ču stanovanjske hiše v Socki. Registrska oznaka vozila je CE 83-14R, lastnik Franc K. iz Socke pa je oškodovan za približno 2 milijona 800 tisoč tolarjev. V dneh od 19. do 24. novem- bra je neznani storilec nezna- no kam odpeljal osebni avto- mobil R5, kovinsko sivo-mo- dre barve, z reg. oznako CE 93-55R. Vozilo je stalo na par- kirišču v Ulici bratov Vošnja-' kov v Celju, lastnica Vanja Ž. pa je oškodovana za pribUžno .900 tisoč tolarjev. Togotni Franjo . v sredo, 22. novembra zve- čer, se je na Praprotnikovi uli- ci v Mozirju nekdo ponovno znesel nad osebnim avtomo- bilom znamke Tavria, ki je last Helene B. in ga grdo poškodo- val. Na pločevini je povzročil za okoli 50 tisoč tolarjev gmot- ne škode. Vse kaže, da je tudi tokratno namerno poškodova- nje zakrivil Helenin bivši mož Franjo. Po zbranih informaci- jah naj bi ji samo v tem letu storil več kaznivih dejanj, zato so ga policisti privedli k prei- skovalnemu sodniku. Pojedina v vikendu Prejšnji četrtek so bili polici- sti obveščeni, da je bilo vlom- ljeno v tri vikende na območju Babne Reke. Tako je neznani storilec vlomil v vikend Jožeta P. iz Šentjurja, se tam najedel in napil ter ukradel stensko uro. Samo z vlamljanjem pa je na objektu povzročil za okoh 200 tisoč tolarjev gmotne ško- de. Manjšo škodo sta pri vlo- mih utrpela še lastnika viken- dov, Jožef P. iz Tratne in Mi- hael V. iz Šentjurja. Pištola za pasom Policisti mejne postaje iz Rogaške Slatine so v četrtek zvečer v Rjavici ustavili in pre- verili voznika osebnega avto- mobila, 37-letnega Marka Š. iz Celja. Pri postopku so ugotovi- li, da je imel Marko v torbici za pasom pištolo kalibra 9 mm s petimi naboji. Ker za orožje nima ustreznega dovoljenja, ga čaka pot na sodišče. v bodoči gostilni v noči na 22. november je bilo vlomljeno v gostinski lo- kal v Preboldu, ki sicer še ne obratuje. Neznani storilec je iz lokala odnesel glasbeni stolp in devet nastavkov za dozira- nje žganih alkoholnih pijač, lastnik Toni J. pa je oškodovan za približno 100 tisoč tolarjev. Vlomilec v stanovanju v času od 18. do 22. novem- bra je neznani storilec vlomil Okradeni trgovki v samopostrežni prodajal- ni na Trubarjevi ulici v Celju sta trgovki ugotovili, da jima je nekdo iz garderobe ukra- del okoli 11 tisoč tolarjev in čekovne blankete Banke Ce- lje. Dejanja je osumljena ženska, ki so ji policisti že na sledi. Kradel oblačila v dneh minulega vikenda je nekdo vlomil v prostore trgovine Mens d.o.o. na Ru- darski cesti v Velenju. Ukra- del je šest moških puloverjev Rašica in nekaj kosov ženskih oblačil iste znamke v skupni vrednosti okoli 100 tisoč to- larjev. Tudi češke krone v ponedeljek, 25. novembra dopoldne je nekdo vlomil v stanovanje Alenke L. na Čopo- vi ulici v Žalcu. Ukradel ji je 40 tisoč tolarjev gotovine in nekaj deset čeških kron. Zlato, ceki, gotovina v ponedeljek, 25. novembra popoldne, je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo Zo- rana S. na Ulici heroja Bračiča v Celju. Izbral si je in odnesel zlato kravatno iglo, izpolnjene čekovne lističe in več tisoč to- larjev gotovine. Lastnik je oš- kodovan za približno 100 tisoč tolarjev. M.A. ZOPETVASCAKAlOOkgnŽAKPRASIC 34 MODA-NASVETI v modnem vrtincu Po prijaznih odmevih so- deč, vam je bila alternativno obarvana tema sobotne od- daje V modnem vrtincu na Radiu Celje »Moda z nemod- nega zornega kota«, in gost Marjan Paternoster, všeč. »Kolikor vem, so krzno naj- prej nosili jamski ljudje - mo- goče pa bi se nekateri, ki da- nes nosijo pravo krzno, radi vrnili tja...« je le ena izmed duhovitih, ironičnih in tudi provokativnih domislic Marja- na Paternostra, arhitekta, obli- kovalca, fotografa in voditelja oddaje Obraz tedna na Pop TV. Sicer pa smo v oddaji med poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika , ki ste nas znova zasuli s pošto, pred- vsem dopisnicami z anketnim nagradnim vprašanjem, izžre- bali tri nagrade: Ročno posli- kan svilen šal bo prejela Simo- na Tajnšek, Podvrh 19, Bra- slovče. Svetovno znana mod- na in parfumska hiša Kenzo oziroma njen ekskluzivni za- stopnik za Slovenijo, podjetje Weitnauer iz Trubarjeve ulice v Ljubljani, je podaril Marinki Cvirn iz Loke pri Žusmu 141, eminentni parfum Kenzo. Podjetje z metražnimi tkani- nami Papillon iz Celja pa je znova prispevalo darilni bon v vrednosti 5.000 SIT. Žreb ga je namenil Luciji Florjane iz Polzele,'Breg 37. Lucija si bo v njihovi trgovini na Gosposki la v Celju lahko izbrala blago za svoje novo zimsko oblačilo. Pripravlja: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Med obleko in mrazom - plašč Počasi bo treba začeti raz- mišljati o decembrskih slove- snostih in bolj ali manj slav- nostnih oblekah, ki sodijo na- nje. Takšen je pač običaj v vsaki kultivirani družbi. Mor- da pa vas na trenutke prevze- ma nora ideja, da bi se kar zavlekle v kakšen kot in poča- kale, da ves prednovoletni di- rendaj preprosto mine? Kakor- koli, v prihodnjih tednih bo- mo rekli kakšno o »taboljših« oblekah - ženskih in moških. Če te dni, tako kot mene, zebe tudi vas, pa vam je gotovo prva misel tisto oblačilo med obleko in mrazom. Zimski plašč. Nadvse nehvaležno opravilo bi bilo prepričevati vas, da si nabavite tudi letos nov plašč, kajti ob pogledu na najnovejšo ponudbo boste ne- mara pozabile zapreti usta. Ne toliko od silne lepote, bolj zara- di številk na tistem s plašča bingljajočem kartončku... Zato kar brez otožnosti - nekaj no- vosti se je letošnja moda res domislila, kakšnih radikalnih sprememb od lani pa vendarle ni. »Glavni« je še vedno dolg plašč iz tvida ali kompaktne volne, ki prevzema linijo 70. let. V velike fazone in ogromne ovratnike iz umetnega krzna, najpogosteje divjih mačk, bo- mo lahko skrile pordel nos, ko bo veter strupeno žvižgal okrog ušes. Tudi izlet v 60. leta si je privoščila letošnja moda in prinesla s sabo škatlasto ali trapezasto ukrojene plašče do kolen. O tistih pravih krznenih plaščih, ki so znova poskrbHi za burne polemike s svojo vrni- tvijo na modno prizorišče, pa kdaj drugič... Anketno nagradno vprašanje decembra: V KAKŠNI OBLEKI NAMERAVATE LETOS SILVESTROVATI? a) Slovesni večerni toaleti; b) Elegantno-večnamenski, le z kakšnim posebnim detaljem; c) Predvsem topli - za silvestrovanje na prostem; d) V spalni srajci - polnoč nameravam prespati. Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek:.................................. Točen naslov:................................... ............................................Tel. št. Starost:..............Najljubše barve:.... zdravilne rastline Kukavica Piše: BORIS JAGODIČ Kukavica (Orhis macaluta L.) spada v družino kukavič- nic ali orhidejevk. Ta je na- jobširnejša družina enoka- ličnic in vseh cvetnic. Zaje- ma kakih 700 rodov z 20 tisoč vrstami in rod kukavic jim je celo dal svoje ime. Značilno za to družino so različno ob- likovani cvetovi, ki so se za- radi različnih pogojev rasti in okolja prilagajali na opraše- vanje s prav določenimi žu- želkami, na velikost in obli- ko njihovih organov in na njihove življenjske navade in instinkte. Kukavičnice so razširjene od Arktike do Antarktike, najšte- vilnejše pa so na tropskih in subtropskih območjih starega in novega sveta. Pri nas v Sloveniji poznamo skoraj 60 vrst kukavic. Med njimi je tudi pegasta kukavica. To je do 60 cm visoka rastlina in ima v zemlji dva, skoraj prstasto sploščena gomolja, nad zemljo pa sočno steblo in jajčaste ali suličaste liste. Ti so pri dnu razširjeni, pri tleh več- ji in topi, po steblu višje pa so manjši in priostreni ter polago- ma preidejo v krovne lističe. Cvetovi so vijoličasti ali rožna- ti ter imajo temno rdeče proge, so pa tudi beli in zbrani v lepih cvetnih klasih. Kukavica cveti od maja do junija in raste po gozdovih in travnikih. Med cvetenjem na- biramp gomolje. Dobro jih operemo z vrelo vodo in s tem preprečimo razkrajanje. Nato jih nanizamo na vrvico in po- sušimo na soncu na prepihu ali pa kar v sušilniku. Pri tem gomolji postanejo prozorni in ne potemnijo ter pri tem izgu- bijo svoj neprijetni vonj. Vsebujejo veliko sluzi, škro- ba, beljakovin, rudninske soli in služijo tudi za prehrano v izrednih razmerah. So pa zelo zdravilni. Če jih skuhamo kot čaj, z njim lahko zdravimo te- žave pri prehladu, vnetjih v trebušni votlini ter so odlično sredstvo proti griži, krvavim driskam in podobnim težavam. Posušene gomolje zdrobimo v prah in vse skupaj preseje- mo. Eno veliko žlico te moke najprej navlažimo z eno veliko žlico tople vode in zmešamo v kašo. To nato razredčimo s skodelico vrele vode in tako dobimo napitek, ki vsebuje ve- liko sluzi. Ta sluzast napitek pijemo večkrat na dan po po- žirkih in sluz kot »film« pre- vleče sluznice v ustni votlini, žrelu, požiralniku in v želod- cu. Ker se sluz v želodcu ne razkroji preide v črevo in po- vsod pomirja vnetje in boleči- ne, ki se tukaj pojavljajo. To pride prav pri suhem, draže- čem kašlju, ki ima vzrok v suhem žrelu, pri razjedah v želodcu in dvanajstniku in v črevesju. Ker veže sluz nase razne strupene snovi, so ga včasih uporabljali tudi pri za- strupitvah s slabo hrano. recepti tete katarine Raca po kitajsko - kuhan riž ali Raca na žara - kuhani maroni Božanska jed Raca po kitajsko, z ananasom Ne premastni raci meso od- luščimo od kosti. Zdrobljene kosti in račjo drobovino zali- jemo z ne preveč vode in sku- hamo močno juho. Račje me- so narežemo na kose, ga v kožici zlato rjavo opečemo, pomokamo in pečemo na- prej, dokler moka ne zarume- ni. Prilijemo kostno juho, do- damo olupljen svež paradiž- nik, nekaj nasekljanih gobic in 4 g glumata in vse skupaj pri slabi vročini pol ure duši- mo. Nato narežemo kolobarje ananasa na osminke, primeša- mo k mesu in vse skupaj duši- mo še četrt ure. Zraven ponu- dimo riž, ki ga skuhamo tako, da je rahel in zrnat. Raca na žaru Mlado, ne premastno raco, pripravimo kot ponavadi in jo znotraj in zunaj natremo s' so- ljo. Po okusu jo lahko natremo s česnom (znotraj) in dodamo razna zelišča. Raco položimo s prsmi na rešetko v pečici in v podstavek pod rešetko nali mo nekaj vode. Pečemo jo j srednji vročini in pogosto n žemo z mastjo, ki se cedi nje in se zbira v podstavl; Glede na velikost pečemo ra od 60 do 90 minut. Dvaj: minut pred koncem jo s prsi obrnemo navzgor. Lepo porjavelo kožo že { čene race premažemo s čoj čem, ki ga pomakamo v mrj vodo, nato pa jo pečemo minut pri močni vročini, postane koža še bolj krhka hrustljava. Za prilogo pripravimo kuh ne marone. Vzamemo tolii maronov, kot bi za prilo: skuhali slanega krompirja, olupimo, odstranimo koži in v slani vodi do mehke skuhamo, a ne toliko, da začel razpadati. Marone zah limo z raztopljenim maslo in jih postavimo i%a mizo. Božanska jed z grobo naribanim kruhoi zelo črnim, prekrijemo di velike steklene posode in j navlažimo s konjakom ali če njevcem. Kruh prekrijemo plastjo dobro ocejenih vlož nih neoslajenih češenj, češn pa s stepeno smetano. Pote pride na vrsto nova plast kr ha in tako naprej, na vrhu { je plast stepene smetane. Če njo natresemo zmleto čokol do in vse skupaj okrasimo češnjami. Jed postavimo i hladno in počakamo, da i prepoji. vedeževalec Denis šifra: lev Tvoj odnos s starši je bil zadnje čase kar kritičen, kajti malo preveč si trmasta, to pov- zroča napetosti med vami. Z njimi ti bo uspelo ohraniti pri- jateljsko vez, toda ohladi svojo hitro jezo, ki te ne bo pripelja- la nikamor. Pri ljubezni s tem fantom pa žal ne vidim nič kaj bolj dolgoročnega, kajti to ni tisti pravi. Pravega boš spoz- nala v roku 6 mesecev. Tvoji problemi z lasmi izhajajo iz psihe, kajti, si kar malo preveč pod stresom in jezo, kar pa te lahko pripelje do stanja, v ka- terem si ti sedaj. Šamponi ne bodo pomagali, dokler ne po- staneš bolj pozitivna ter umir- jena. Sicer je pa sedaj takšen letni čas, da lasje izpadajo tu- di po naravni poti. Šifra: november Precej morate paziti na živ- ce ter dihalne poti. Če kadite, poskusite prenehati. Pri službi pa je stvar takšna, da boste morali biti malo bolj aktivni pri iskanju dela, pa naj bo to honorarno ali kakšno drugo. Z zdravjem vaših otrok ne bo večjih problemov. Šifra: viza- Črna Gora Karte kažejo, da je vse odvi- sno od tebe, vizo boš podaljša- la, kar pa bi resnično bilo pa- metno, kajti s tvojim fantom vidim vajino skupno pot, to pa le pod pogojem, da bosta-oba močna in ne bosta popustila pritiskom staršev. Z močno voljo ter ljubeznijo bosta us- pela ter končala pred matičar- jem, kot mi ti pišeš. Torej sreč- no in oglasi se še kaj. bio ' koledar INFORMACIJE O Klubu, hrani in pivu V restavraciji Klub in Fast food klubu dnevno prodajo 400 steklenic laškega piva Restavracija Klub v stro- gin središču Velenja je že [} začetka šestdesetih let ravo zbirališče Velenjča- ov. Najprej je na tem mestu lala kavarna, potem pa so )kal večkrat spreminjali. V obrih treh desetletjih je kar etkrat spremenila podobo, anes pa sta v Klubu združe- a restavracijski del in od- elek s hitro prehrano, ozi- jina Fast food klub. V predeki velenjskega loka- 1 s hitro prehrano se večino- la zadržujejo dijaki, študent- in ljubitelji različnih pic. led različnimi vrstami hitre rane se gostje največkrat od- )čajo za različne vrste ham- urgerjev, prebrance, razna eciva in različne jogurte, ve- ko pa postrežejo tudi šol- kih malic. »Med najbolj iska- imi so pice, kar 12 vrst jih onujamo, na dan pa speče- 10 tudi po 550 pic,« je pove- al vodja restavracije Milan loheger, prijeten sogovor- lik, ki skrbi, da v Klubu pote- .a vse, kot je treba. Popolnoma drugače je v re- tavracijskem delu Kluba, kjer loleg jedi po naročilu pogosto krbijo za zaključene družbe. Klub je precej priljubljena re- itavracija, k nam zaTiaja veliko uianih gostov, ki se radi vrača- ja« pravi Milan Hoheger, ki je prepričan, da sta glavna vzroka za dober obisk kakovost hrane in nizke cene. V restavraciji Klub poleg klasičnih jedi ponu- jajo precejšnje število različnih plošč, od plošče Hawai, plošče klub, gosposke plošče, žar plošče... Za pokušino smo po- kukali na gosposko ploščo, ki jo sestavljajo pljučni file z jajč- kom, rudarsko nabodalo, peče- na piščančja prsa in telečji me- dalj on z gobami ter princes krompir in cvetača. Zagotovo vredno greha, pa tudi cena za dve osebi ni pretirana. Vse za laško pivo Poleg gostov, ki se jih dnev- no v Klubu kar precej oglasi, osebje restavracije Klub skrbi tudi za lačne in žejne želodce na različnih banketnih in pro- tokolarnih prireditvah, kjer pripravljajo tople ali hladne bi- feje, pri tem pa jih odlikuje izjemna kakovost in tudi lep videz pripravljenih jedi. Še po- sebej so zaposleni v poletnih mesecih, ko podjetje*Gost v sodelovanju z drugimi priprav- lja več zabavno-glasbenih pri- reditev na prostem. Kraj doga- janja je vedno Titov trg, kjer so pogoste tudi različne proslave ali podobni pomembni dogod- ki. V tovrstnih primerih sta hrana in pijača v rokah skrbnih Klubovih delavcev. V velenjskem Klubu lahko postrežejo precej številni družbi. V restavracijskem de- lu je prostora za 150 gostov, oddelek za hitro hrano sprej- me 60 gostov, v toplih mese- cih pa je najbolj popularna terasa pred Klubom, kjer je prostora za 160 obiskovalcev. V restavraciji ali na priredi- tvah, kjer sodeluje Klub, pa svoje mesto vedno najde tudi pivo. In v velenjskem lokalu so se že na samem začetku odločili za pivo iz Laškega. Gostom ponujajo vse vrste, od svetlega v steklenicah ali toče- nega, temnega in lahkega, gostje pa zelo radi posegajo tudi po laškem v pločevinkah. »Pri nas je precejšnja razlika med letno in zimsko sezono, saj se poleti gostje skoraj iz- ključno odločajo za točeno laško pivo, medtem ko pozimi prodamo veliko več piva v ste- klenicah,« poudarja Hoheger, ki rad pove, da po drugih, predvsem uvoženih piyh, ki so jih imeli na voljo pred leti, ni bilo povpraševanja. V velenjskem Klubu so pre- računali, da dnevno prodajo po 400 steklenic piva, kar je seveda spoštovanja vredna številka. Hkrati opažajo, da se za pivo ne odloča več toUko mladih v oddelku s hitro hra- no. Kot drugod, tudi v Klubu gostje večkrat naročijo različ- ne kombinacije piva in brezal- koholnih pijač. Nova podoba Restavracija in Fast food klub sodita v veUko skupino gostinsko turističnega podjet- ja Gost, kamor spadajo še Re- stavracija Jezero, Bistro Arka- da, Bistro Orion, Bistro Oaza in Vila Široko v Šoštanju. »Po- leg turističnih dejavnosti skr- bimo za pripravo malic za več podjetij, največji je seveda ve- lenjski premogovnik. Dnevno poskrbimo za več tisoč malic in smo največje in najmočnej- še gostinsko podjetje v Šaleški dolini,« je povedal Matjaž Černovšek v imenu Gosta, kjer pripravljajo tudi različne prireditve. Po jesenski Mar- janci bo decembra na vrsti ga- la božični večer, leto pa bodo zaključili s silvestrovanjem na Titovem trgu. Restavracija in Fast Food Klub bosta v podobi, ki so jo gostje sedaj navajeni, preživela le še nekaj mesecev. V velenj- skem lokalu namreč ponovno načrtujejo temeljito prenovo. Verjetno bodo v središču Vele- nja prihodnje leto že stali ka- varna, zimski vrt, popolnoma prenovljena restavracija in še kaj bolj privlačnega za številne goste, Klub pa bo po tej poti zagotovo pospremila tudi Pivo- varna Laško. »Konkurenca v gostinstvu je izjemno huda. Nenehno je treba naprej, treba se je prilagajati željam in pov- praševanju gostov, drugače ni nič,« je prepričan Milan Hohe- ger. Verjetno je mnogo takšnih, ki se strinjajo z njim. EPP V Fast food klubu je velika točilna miza z laškim šankomatom in manj sedeži, saj večina gostov odnese hrano s seboj. Milan Hoheger zvestoba do roba 36 INFORMACIJE - MAH OGLASI MALI OGLASI - INFORMACIJE 45 46 MALI OGLASI - INFORMACIJE 47 MALI OGLASI - INFORMACIJE 4* RUMENA STRAN TRAČ - niče V spominih Navada je železna srajca. VI. osnovni šoli Rogaška Slatina so se tako navadili na 29. november, da bodo novo delovno zmago (nove učilnice) slavili na nekdanji jugoslovanski dan republike. Zlobneži namigujejo, da bi morali (zaradi dedkov in praded- kov) u slatinski II. osnovni šoli obeležiti dan zedinjenja, v lil. osnovni šoli pa rojstni dan Franca Jožefa... Kdo jih najde? Delavci celjske športne zveze so očitno čustveno tako navezani na stare prostore, da na telefaksih še vedno sporočajo, da jih najdete z imenom in naslovom izjugo časov. ZTKOže nekaj časa ne obstaja več, tudi Ulica 29. novembra je že pred leti dobila novo ime, da ne govorimo o njihovih nekdanjih prostorih, ki so jih pred časom zaradi gradnje nove gostinske šole zbrisali z obličja zemlje... Mar stranke tišči denar? Zakon o volilni kampanji jasno določa, kaj se sme in kaj se mora, drugo pa seveda je, kako to storiti. Glede predvolilnega plakatiranja je določeno, da so organiza- torji volilne kampanje dolžni, da torej morajo(l), v 15-dneh po volitvah odstraniti vse živopisane papirje, s katerimi so pred volitvami prepričevali volivce, da so najbolj vredni zaupanja. Če tega ne storijo - kot je videti na posnetku pa 16. dan po volitvah marsikomu to še ni uspelo - jim je v zakonu zagrožena kazen najmanj 100.000 tolarjev. Pa ne, da (nekatere!) stranke še po zaključku volilne kampa- nje, ki po splošnih ocenah ni bila prav poceni, še vedno tišči denar in so ga pripravljene odšteti tudi za svojo »nemarnost« v organizaciji odstranjevanja plakatov? Da bi nas še vedno p\ čevali v tisto, kar piše na plakatih, namreč ne gre verjeti - k koncev je Marjan Podobnik že izvoljen. Demokrati Slov bodo najprej malce razmislili, preden bodo storili korak na SDS pa si v tem hipu zagotovo ne želi kakšnih drast. sprememb. Saj ne, da ne bi bili za izboljšave, ampak spreme - to pa menda ja ne... STRANKA ŠAUIVCEV Veliko dela nas čaka do prihodnjih voli- tev, ko bodo zmagale stranke slovenskega poletja, med katerimi je najmočnejša stranka šaljivcev NT in RC, Slovenska gos- podinjska stranka, za status opazovalcev pa je zaprosila tudi Slovenska gasilska stranka. Torej v akcijo: takoj nam pošljite šalo, ki je v teh dneh krožila med vami, gospodinje pripra- vite recepte za praznične potice, gasilci pa plan organiziranja gasilskih veselic za prihodnje leto, kjer morda pomislite tudi na naš vsakolet- ni kongres. Stanko Miklavc z Dobrne bo zapolnil še en prazen sedež na avtobusu za Dunaj prihodnji teden, med kuponi pa je žreb dodelil mesto tudi Mariji Kronovšek s Polzele. ———»»»ri II Milil«! — SALA TEDNA /asen odgovor »Zdravo, Janez! Vidim, da se ti mudi, kam jo pa brišeš?« »Na sedež v poslaništvo!« »A tako, jaz pa v papir.« Pri zdravniku Slave in žena se kregata. Zato se mož odloči, da bo vse zaupal zdravniku. V ambulanti sede na zdravniški stol in molči. »No kaj bo novega?« vpraša zdravnik. »Veste kaj, opazil sem, da mi zelo peša spomin.« »Kako pa to veste?« »Žena mi kar naprej očita, da sem padel z lune, jaz pa se tega sploh ne spominjam,« začne o svojih tegobah razlagati Slave. Ravnotežje Gospa srednjih let opazi Lojza, ki leži sredi ceste. »Ježešmarija, zakaj pa ležite tukaj?« »Ah, nekaj sem izgubil.« Gospa se spravi na vse štiri in začne iskati. »Gospa, kaj pa ste vi izgubili?« »Ah, ravnotežje.« Prava resnica Cigančka Mikija je videlo pol vasi, da je iz Fonzove štale ukradel prašička. Ker pred sod- nikom tega ni priznal, je le-ta poklical očeta in mu dejal: »Vem, da si ti pošten cigan in te prosim, da svojega sinka podučiš, da mora pred sodiščem govoriti resnico.« »Ni problema, jaz sem zelo spreten mentor,« je rekel stari in vzel Mikija v svojo šolo. »Poslušaj,« mu je rekel, »če prašička nisi ukradel, potem ga pač nisi, če si ga pa vendarle ukradel, potem ga^tudi nisi! In zdaj povej sodniku vse po resnici!« Razlaga Profesor razlaga: »Slepci imajo mnogo boljši sluh, mutasti pa bolje vidijo kot drugi ljudje. Vidite torej, da narava že sama izenači, kar je komu vzela.« »Res je tako, jaz sem že večkrat opazil, da če ima kdo eno nogo krajšo, ima zato drugo tem daljšo,« se odreže Janezek. Križanje v živalskem vrtu se direktor hvali: »Končno smo uspeli križati dihurja z orlom.« »In kakšen je rezultat?« vpraša obiskovalec. Direktor: »Smrdi do neba.« Šale so prispevali: Marinka Bukovič iz Rim- skih Toplic, Zdenka Hofman iz Polzele, Jelena Čolič iz Žalca, Vinko Aristovnik iz Celja, Silva Remezenko iz Celja, Jože Hrvatin iz Petrovč in Lili Šolinič iz Celja. KUPON Najbolj sem se nasmejal šali: Moj naslov: Pa zapojmo en po slovensko Slovenska izdaja »Boi and Clyde«. Težava je le v t ker se v uredništvu ne mon odločiti, ali je Clyde leva desna oseba. Upamo le, končna usoda ne bo podot