!ož. Ošaben: Do zmage!
745
„zmag", ne zmag, pridobljenih na bojnem polju z železom in svincem, temveč zmag na popirju, dobljenih s peresom in svinčnikom. Pretekli teden namreč so se bile v izpraše-valni dvorani naše modroslovske fakultete hude  bitke,  ki  se  v vseučiliškem žargonu
Risal P. Zmitek.
Trmoglavka.
imenujejo „klavzurni izpiti." In bil je boj, „ne boj, mesarsko klanje"! Predstavljajte si v duhu prostrano dvorano, v njej tri dolge z zelenimi prti pogrnjene mize, okrog njih pa sedi kakšnih petdeset profesorskih kandidatov, zastopnikov vseh modroslovnih strok:
jezikoslovja klasiškega, slovanskega, nemškega, romanskega, zgodovine, naravoslovja, matematike — in vsak izmed teh mladih mož je v tem trenutku, ob 7. uri zjutraj, ko se prično pismeni izpiti, natrpan do grla s svojo vedo, tako da kar gleda iz njega na vseh krajih (včasih tudi iz kakšnega skritega žepa), a kaj pravim natrpan — skoro vsak izmed njih ali vsaj 99% stoji v tem trenutku, ob sedmi uri zjutraj, na višku svoje učenosti, na visočini, ki je pozneje najbrže ne bode nikdar več zavzel, ker njegov duh ne bode nikdar več deloval s tako silo, da obdrži naenkrat v glavi tako ogromno množino znanja, vse najnovejše pridobitve dotične stroke, najnovejša dela, vanjo spadajoča, najnovejšo razlago pre-pornih točk stroke... izvečine ne bode vsega tega v glavi nikdar več! Napetost možganov torej je skrajna, več sploh ne gre „noter". In sedaj si mislite petdeset takih glav v eni dvorani! Koliko ogrome učenosti, koliko duševne eneržije v tem trenutku ! Res, prizor božanstven! To je en trenutek, trenutek pričakovanja, kaj prinese zaprta kuverta, rešitev ali obsodbo! In takoj drugi trenutek: Vsak kandidat dobi v zalepljeni kuverti napisani tema,
ki naj ga izdelav petih urah. — Vse je izvršeno v enem trenutku: ku-
¦¦¦¦¦¦¦                                                            ¦                                                                   ¦ ¦¦¦ ¦ ¦¦¦¦¦/.   .....                                                                                           .  ..
verta prerezana, tema prečitan — — — Obraze, ki se vidijo v teh trenutkih: dolge, vesele, mračne, vedre, zamišljene .... bi moral fotograf ovekove-čiti, in ta fotografija bi bila dušeslovcu ali fiziologu neprecenljive vrednosti.
Jj^mhl
M C
%
J1
Mjj