© Author(s) 2018. CC Atribution 4.0 LicenseGEOLOGIJA 61/1, 33-48, Ljubljana 2018 https://doi.org/10.5474/geologija.2018.003 Klasifikacija zemljin za inženirske namene v Sloveniji – kako naprej? Soil classification for engineering purposes in Slovenia – how to proceed? Matej MAČEK, Jasna SMOLAR & Ana PETKOVŠEK Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za geotehniko, Jamova 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-pošta: matej.macek@fgg.uni-lj.si; jasna.smolar@fgg.uni-lj.si, ana.petkovsek@fgg.uni-lj.si Prejeto / Received 31. 1. 2018; Sprejeto / Accepted 18. 6. 2018; Objavljeno na spletu / Published online 20. 7. 2018 Ključne besede: Atterbergove meje plastičnosti, klasifikacija, identifikacija, indeksna lastnost, drobna zrna, zemljina Key words: Atterberg plastic limits, classification, description, fines, identification, soil Izvleček Članek obravnava načela inženirske klasifikacije zemljin, uveljavljene v Sloveniji po letu 1948 in jih analizira v luči načel novih evropskih standardov. Predstavljene so bistvene razlike v terminologiji, simbolih in merodajnih indeksnih kazalnikih lastnosti. V razpravo je predložen predlog nove, z evropskimi standardi usklajene slovenske inženirske klasifikacije zemljin, podprt s praktičnimi primeri rabe. Abstract Principles of engineering soil classification used in Slovenia since 1948 are analysed and compared with the newly accepted European soil classification principles. The main differences in terminology, symbols and index properties are emphasised. New Slovenian classification symbols and terminology are proposed and supported by practical examples of its use. Uvod Inženirska klasifikacija zemljin je razvrščanje nepregledne množice zemljin, zdrobljenih kamnin in materialov iz umetnih nasutij v manjše število skupin zemljin (angl. group) s podobnimi kazal- niki inženirskih lastnosti. Na osnovi klasifikacije ocenjujemo trdnostno deformacijsko in hidrav- lično obnašanje zemljin v različnih pogojih inže- nirske rabe, kot so: temeljenje objektov, gradnja nasipov, presoja stabilnosti brežin, ocenjevanje zmrzlinske varnosti, potenciala likvifakcije (ute- kočinjenja), nevarnosti notranje erozije in drug- je. Klasifikacijo izvajamo z uporabo rezultatov laboratorijskih raziskav, upoštevaje kriterije za izbrane indeksne kazalnike lastnosti: zrnavostno sestavo (npr. Skaberne, 1980), Atterbergove meje plastičnosti ter vsebnost organskih primesi. Identifikacija in opisovanje zemljin je, v nasprotju s klasifikacijo, sklop postopkov za ocenitev vrste in stanja zemljine. Izvajamo jo na osnovi vizualnega pregleda, identifikacijskih preiskav in/ali kombinacije obojega. V opis in identifikacijo so poleg klasifikacije vključeni opi- si gostotnih in konsistenčnih stanj, barve, vonja, mineralne sestave, geometrijskih značilnosti zrn in druge posebnosti. V praksi potekata opisova- nje in identifikacija zemljin v dveh korakih. Ze- mljino najprej okvirno opišemo na osnovi vizu- alnega pregleda, končni opis pa izdelamo potem, ko so znani rezultati relevantnih terenskih in/ali laboratorijskih raziskav. Prve osnutke inženirske klasifikacije zemljin je za potrebe gradnje cest pripravil Karel Terzag- hi med delom na MIT (Massachusetts Institute 34 Matej MAČEK, Jasna SMOLAR & Ana PETKOVŠEK of Technology) v letih 1927 – 1929. Za začetnika inženirske klasifikacije zemljin pa velja Artur Casagrande, Terzaghijev sodelavec na MIT in kasneje profesor na Harvardu, ki je za potrebe načrtovanja letališč med 2. svetovno vojno raz- vil tako imenovano AC (Airfield Classification System) klasifikacijo. Z manjšimi modifikacijami AC je leta 1952 nastala USCS klasifikacija (Uni- fied Soil Classification System), prvič vključena v ameriški standard ASTM D 2487 leta 1966. AC/ USCS klasifikacijo so različna strokovna zdru- ženja v osnovni ali lastnim potrebam prilagojeni obliki sprejela v nacionalne standarde, npr. Švica (SN 670 008), Nemčija (DIN 18196), Velika Britani- ja (BS 5930), nekdanja Jugoslavija (JUS U.B1.001). Na ljubljanski univerzi je prva predavanja iz predmeta Mehanika tal pripravil profesor Lujo Šuklje konec štiridesetih. Vključevala so tudi MIT in AC klasifikacijo. Prvi Šukljetov univerzi- tetni učbenik z AC klasifikacijo je izšel leta 1957. V nekdanji skupni Jugoslaviji je bila raba AC klasifikacije določena s Pravilnikom o tehničnih normativih za temeljenje (1974) ter nato dodatno obrazložena v knjigi Objašnjenja k pravilniku (Šuklje, 1979). Zadnji skupni jugoslovanski stan- dard za klasifikacijo zemljin, JUS U.B1.001:1990 je prevzel USCS klasifikacijo. Ta je v Sloveniji še vedno v široki rabi. Tehnični komite ISO/TC 182 (Geotehnika) je v sodelovanju s CEN/TC 341 (Geotehnične raziska- ve in testiranja) izdal evropski standard za iden- tifikacijo in klasifikacijo zemljin EN ISO 14688. Ta sestoji iz dveh delov, EN ISO 14688-1:2002 (Prepoznavanje in razvrščanje) in EN ISO 14688- 2:2004 (Načela za razvrščanje). EN ISO 14688- 2:2004 načela za klasificiranje so drugačna od ACS/USCS načel, uvajajo drugačne simbole in ne podajajo enovitih kriterijev za razvrščanje, kar je sicer primer starejših klasifikacij, kot so AC/ USCS, DIN 18196, BS 5930 ali JUS U.B1.001. Po prvi izdaji leta 2004, je bil SIST EN ISO 14688-1 kar trikrat dopolnjen oz. spremenjen (leta 2008, 2013 in 2018), SIST EN ISO 14688-2 pa dvakrat (leta 2013 in 2018). SIST EN ISO 14688 iz leta 2018 je vsebinsko prenovljen in se v številnih pogledih vrača k AC načelom klasificiranja. V okviru CEN/TC 396 Zemeljska dela (angl. Earthworks) nastaja nov evropski standard, prEN 16907-2:2015. V njem so opredeljeni kri- teriji za klasifikacijo zemljin, uvedene so tudi nove skupine, t.i. vmesnih (angl. intermediate) zemljin, ki jih starejše klasifikacije ne poznajo. Te zemljine vsebujejo 15 % do 35 % drobnih zrn. prEN 16907-2:2015 razvršča zemljine v 30 sku- pin, kar je 2 × več kot pri USCS klasifikaciji. S Pravilnikom o mehanski odpornosti in sta- bilnosti objektov (2005) so v Sloveniji stopili v obvezno rabo evropski standardi za projektira- nje – Evrokodi, med njimi standard za geotehnič- no projektiranje SIST EN 1997-1, bolj znan kot Evrokod 7 ter z njim povezana standarda EN ISO 14688-1 in EN ISO 14688-2, čeprav ne omogočata klasificiranja vseh skupin zemljin. Petnajst let po sprejetju evropskih standardov za identifikacijo in klasifikacijo zemljin in 9 let po uveljavitvi Evrokod, v Sloveniji še ni prišlo do široke uveljavitve rabe nove EN ISO 14688 kla- sifikacije niti pri operativnem inženirskem delu niti pri formalnem prenosu le-te v druge nacio- nalne tehnične specifikacije. V tem »prehodnem« obdobju so se postopoma razrahljala tudi tra- dicionalna pravila AC/USCS klasifikacije, tako da je v sedanjem stanju, na področju opisovanja in klasificiranja zemljin precejšen nered. Razlo- ge zato je treba iskati v kombinaciji vzrokov: (1) množica novo sprejetih evropskih in slovenskih standardov po metodi platnice po letu 2000 po- staja vse manj pregledna, standardi se nenehno dopolnjujejo, so dragi in nedosegljivi za večino mladih in majhnih podjetij; (2) zaradi krize v gradbeništvu so razpadla močna strokovna jedra v gradbenih podjetjih in raziskovalnih ter inže- niring inštitucijah, ki so v preteklosti skrbela za prenose novih znanj na nivoju pristojnih mini- strstev in direkcij; (3) z razpadom velikih in na- stankom številnih malih podjetij je nastala vrzel v prenosu znanj, mladi inženirji pa so po pravilu tisti, ki izvajajo popise, terensko identifikacijo in klasifikacijo zemljin, ne da bi bili poučeni o formalnem in tehničnem pomenu pravilne klasi- fikacije; (4) geološko geotehnične raziskave in ze- meljska dela nimajo za seboj industrije, kot je to na primer pri asfaltih in betonih, kjer so zahteve proizvajalcev, uporabnikov in trga po uveljavitvi harmoniziranih oznak proizvodov drugačne; (5) tudi za redke preostale slovenske inštitucije z iz- kušenimi inženirji je evropski standard EN ISO 14688 za klasifikacijo in identifikacijo zemljin premalo dorečen in nujno potrebuje nacionalno dopolnitev oz. razširitev. Ta prispevek smo pripravili z namenom, da bi osvežili zgodovinski spomin na razvoj in tradicijo rabe zemljinske klasifikacije v Sloveniji, ponovno zapisali strokovna načela klasificiranja, opozorili na vrzeli, nastale po sprejemu EN ISO klasifika- cije in v razmislek in razpravo predlagali eno- stavne nacionalne dopolnitve k EN ISO klasifika- ciji tako, da bo ta zaživela v široki rabi in v duhu že skoraj pozabljene dobre inženirske prakse. 35Klasifikacija zemljin za inženirske namene v Sloveniji – kako naprej? AC klasifikacija Po AC klasifikaciji (Nonveiller, 1963; Šuklje, 1957, 1967, 1984, 1979; Pravilnik, 1974) se zemlji- ne klasificirajo na osnovi porazdelitve velikosti zrn (zrnavostne sestave) in Atterbergovih meja plastičnosti. Zemljine se delijo na debelozrnate in drobnozrnate. Debelozrnate zemljine so gramozi (G) in peski (S), drobnozrnate so melji (M), gline (C) in organske zemljine (O). V posebno skupino spadata kamenje, ki je brez simbola in sestoji iz zrn premera > 60 mm ter šota (Pt). Debelozrnate zemljine uvrstimo med gramoze (G), če prevladujejo zrna 2/60 mm in med peske, če prevladujejo zrna 0,06/2 mm. Drobnozrnate zemljine razvrščamo s pomočjo AC diagrama na osnovi preiskave Atterbergovih meja plastičnosti (sl. 1. levo zgoraj, sl. 2). Sl. 1. Razvoj rabe AC diagrama plastičnosti (wL – IP) za klasifikacijo drobno zrnatih zemljin. Fig. 1. The development of the use of AC plasticity chart (wL – IP) for the classification of fine grained soils. Sl. 2. Delitev zemljin po različnih klasifikacijah glede na velikost zrn. Fig. 2. Grain size scales based on different soil classification systems. 36 Matej MAČEK, Jasna SMOLAR & Ana PETKOVŠEK Zemljine označujemo z dvema simboloma (velikima črkama). Prvi simbol označuje eno od 6 glavnih skupin zemljin, drugi pa pomaga pri nadaljnji delitvi vsake od skupin na podskupi- ne, glede na porazdelitev velikosti zrn (zastopa- nost frakcij in obliko poteka krivulje zrnavosti) in glede na značaj plastičnosti. Glavne vrste zemljin so: G – gramoz (angl. gravel), S – pesek (angl. sand), M – melj (angl. silt, šved. mjala), C – glina (angl. clay), O – organski melj, organska glina (angl. organic silt, organic clay), Pt – šota (angl. peat). Debelozrnate zemljine (G in S) razvrščamo v 5 podskupin z naslednjimi oznakami: W – dobra porazdelitev zrnavosti (angl. well graded). Krivulja zrnavosti poteka preko ši- rokega območja zrnavosti, ne da bi prevla- dovala zrna določene velikosti oz. frakcije. Vsebnost drobnih zrn je majhna. P – slaba porazdelitev zrnavosti (angl. poorly graded). Izrazito je pomanjkanje določene frakcije. Vsebnost drobnih zrn je majhna. U – enolična oz. enotna porazdelitev zrnavosti (oz. dobra sortiranost zrn) (angl. uniformly graded). Prevladujejo zrna ozkega intervala zrnavosti. Vsebnost drobnih zrn je majhna. C – dobra porazdelitev zrnavosti z glinastim ve- zivom (angl. clay binder). F – slaba porazdelitev zrnavosti z znatno količi- no drobnih zrn (angl. fines) in dobra poraz- delitev zrnavosti s preobilno količino drob- nih zrn. To skupino razdelimo dalje na: Fs, če pripadajo drobna zrna melju (S) in Fc, če pripadajo drobna zrna glini (C). Drobnozrnate zemljine (M), (C) in (O) razvr- ščamo v tri podskupine z naslednjimi oznakami: L – malo stisljive zemljine (angl. low compressi- bility) z mejo židkosti w L < 35 %. I – srednje stisljive zemljine (angl. intermediate compressibility) z mejo židkosti 35 % < w L < 50 %. H – visoko stisljive zemljine (angl. high com- pressibility) z mejo židkosti w L > 50 %. Izraz stisljivost (angl. compressibility) se v AC nanaša na zemljino, stiskano iz začetne poroznosti pri vlagi blizu meje židkosti. Tega izraza zato ne smemo istovetiti z deformabilnostjo zemljine v naravnem stanju. Nonveiller (1963) že uporablja izraz »plastičnost« namesto izraza stisljivost. Šotnih vrst zemljin ne razvrščamo na podsku- pine. Po AC je za razvrščanje debelozrnatih zemljin na voljo 10 oz. 12 simbolov (GW, GP, GU, GC, GF (GFs, GFc), SW, SP, SU, SC, SF (SFs, SFc)), za razvrščanje drobnozrnatih zemljin pa je na voljo 9 simbolov (ML, CL, MI, CI, MH, CH, OL, OI, OH) ter simbol za šoto, skupaj torej 22 vrst zemljin ter dodatno kamenje. Če se pri AC klasifikaciji ne moremo odločiti samo za enega od simbolov, lah- ko zemljino označimo z dvojnim simbolom, npr. GC/GFc, MI/CI, GW/GC ipd. Šuklje (1979) je v povezavi s klasifikacijo po- udarjal pomen identifikacije gostotnih in konsis- tenčnih stanj zemljine in jih povezal z mejnimi vrednostmi indeksa konsistence (IC) in nedreni- rane trdnosti (cu). USCS klasifikacija USCS je modificirana različica AC klasifikaci- je. Zemljine razporeja na zelo debelozrnate (ska- le in kamenje), debelozrnate (gramoze in peske), drobnozrnate (melje in gline) in organske zemlji- ne ter šoto. Po USCS je zemljina debelozrnata, če preizkušanec po odstranitvi zrn velikosti nad 75 mm, vsebuje več kot 50 % zrn debelejših od 0,075 mm. Delitev na peske in gramoze je odvi- sna od tega, ali v debelih frakcijah zrn velikos- ti nad 0,075 mm prevladujejo zrna velikosti nad 4,75 mm (gramozi) ali zrna velikosti pod 4,75 mm (peski). Pri razvrščanju debelozrnatih zemljin na pe- ske in gramoze nekatere nacionalne klasifikacije, npr. JUS, BS, DIN odstopajo od USCS klasifika- cije (ASTM D 2487). Razlika je v referenčni veli- kosti sita, ki se v JUS/BS standardu nanaša na sito 2 mm, v USCS pa na sito No. 4 oz. 4,75 mm. Pri kriteriju razvrščanja zemljin na drobnozrna- te in debelozrnate, DIN postavlja mejo pri 40 % vsebnosti drobnih zrn velikosti pod 0,063 mm. Oznaka drobna zrna (angl. fines) se nanaša na vsa zrna, ki padejo skozi sito 0,074 mm ali 0,063 mm. Za podrobno razvrstitev debelozrnatih zemljin so v USCS uvedeni trije kriteriji: - koeficient enakomernosti (Cu), - koeficient zrnavosti, tudi koeficient ukrivl- jenosti (Cc), - relativna količina drobnih zrn, ki so padla skozi sito 0,075 mm (5 % in 12 %). Koeficient enakomernosti (Cu) je opredeljen kot razmerje med velikostjo zrn pri 60 % presej- ku (d60) in velikostjo zrn pri 10 % presejku (d10). Koeficient zrnavosti (Cc) je opredeljen kot raz- 37Klasifikacija zemljin za inženirske namene v Sloveniji – kako naprej? merje med kvadratom velikosti zrn pri 30 % pre- sejku (d30) 2 in produktom velikosti zrn pri presej- ku 10 % in 60 % (d10xd60). Vsako zemljino se v USCS, podobno kot pri AC klasifikaciji, označi z dvema simboloma (ve- likima črkama). USCS ne pozna debelozrnatih zemljin enovito zrnate sestave (GU in SU) in drobnozrnatih zemljin srednje plastičnosti (CI, MI, OI). Zaradi tega je v USCS klasifikaciji le 15 in ne 22 značilnih skupin zemljin. Sekundarne oznake za delitev zemljin po USCS so naslednje: W – dobra porazdelitev zrnavosti (angl. well graded). Vsebnost drobnih zrn mora biti enaka ali manjša od 5 %, vrednost Cu mora biti enaka ali večja od 4 za gramoze in enaka ali večja od 6 za peske, vrednost Cc mora biti med vključno 1-3. P – slaba porazdelitev zrnavosti (angl. poorly graded). Vsebnost drobnih zrn mora biti ena- ka ali manjša od 5 %, eden ali oba kriterija Cu oz. Cc ne ustrezata za klasifikacijo W. M – meljast (angl. silty), vsebnost drobnih zrn je večja od 12 %, drobna zrna se nahajajo pod A linijo v AC diagramu. C – glinast (angl. clayey), vsebnost drobnih zrn je večja od 12 %, drobna zrna se nahajajo nad A linijo v AC diagramu. USCS klasifikacija osnovnih skupin zemljin je prikazana v tabeli 1, na sliki 3, 4 in 5 pa so podrobna načela klasifikacije in opisa zemljin. glavna skupina (major divisions) podskupina (subdivisions) simbol (symbol) skupina (group) kriteriji - laboratorijska klasifikacija (laboratory classification criteria) debelozrnate zemljine (coarse grained soils) drobna zrna (fines) (0,074 mm) < 50%* gramoz (gravel) f 0,074-4,75 mm < f 4,75-74 mm GW dobro zrnat gramoz (well graded gravel) < 5% FZ (fines) Cu ≥ 4 in (and) 1 ≤ Cc ≤ 3 GP slabo zrnat gramoz (poorly graded gravel) < 5% FZ (fines) Cu < 4 & / ali (or) 1 > Cc > 3 GM meljast gramoz (silty gravel) > 12% FZ (fines) drobna zrna ML ali MH (fines classify as ML or MH) GC glinast gramoz (clayey gravel) > 12% FZ (fines) drobna zrna CL ali CH (fines classify as CL or CH) pesek (sand) f 0,074-4,75 mm ≥ f 4,75-74 mm SW dobro zrnat pesek (well graded sand) < 5% FZ (fines) Cu ≥ 6 in (and) 1 ≤ Cc ≤ 3 SP slabo zrnat pesek (poorly graded sand) < 5% FZ (fines) Cu < 6 & / ali (or) 1 > Cc > 3 SM meljast pesek (silty sand) > 12% FZ (fines) drobna zrna ML ali MH (fines classify as ML or MH) SC glinast pesek (clayey sand) > 12% FZ (fines) drobna zrna CL ali CH (fines classify as CL or CH) drobnozrnate zemljine (fine grained soils) drobna zrna (fines) (0,074 mm) ≥ 50% melj in glina (silts and clays) wL<50% ML nizkoplastičen melj (silt) IP < 4 ali pod A linijo (or below A-line) CL nizkoplastična glina (lean clay) IP > 7 in na ali nad A linijo (and on or above A-line) OL organski melj in organska glina (organic silt and organic clay) wL (sušen) (ovendried) / wL (ne sušen) (not dried) < 0,75 melj in glina (silts and clays) wL≥50% MH visokoplastičen melj (elastic silt) pod A linijo (below A-line) CH visokoplastična glina (fat clay) na ali nad A linijo (on or above A-line) OH organski melj in organska glina (organic silt and organic clay) wL (sušen) (ovendried) / wL (ne sušen) (not dried) < 0,75 šota (peat) organska (organic) Pt visoko organske zemljine (highly organic soils) temne barve in vonj (dark color and organic odor) * gramozi in peski z vsebnostjo drobnih zrn 5-12 % zahtevajo dvojni simbol (gravel and sand with 5-12 % fines require dual symbol): GW- GM, GW-GC, GP-GM, GP-GC, SW-SM, SW-SC, SP-SM, SP-SC FZ – drobna zrna (fines) Zaradi preglednosti tabele izraz porazdelitev zrn nadomešča zrnat. (Slovenian term “porazdelitev zrn” is replaced by “zrnat” to improve the overview in table). Tabela 1. USCS klasifikacija (ASTM D 2487). Table 1. USCS classification (ASTM D 2487). 38 Matej MAČEK, Jasna SMOLAR & Ana PETKOVŠEK V ASTM D 2487 so podani tudi vzorčni prime- ri dodatnih opisov zemljine, ki lahko vključujejo lokalno ime, značilnosti na terenu (npr. konsis- tenčno stanje, barvo, reakcijo s solno kislino in opis geološkega okolja). JUS U.B1.001:1990 je obravnaval USCS kla- sifikacijo, ne pa tudi načel identifikacije in konč- nega opisa zemljine. Ta so bila vključena v JUS U.B1.003:1990. Pri opisovanju debelozrnatih zemljin so bili vključeni naslednji opisi: oblika zrn, reakcija z 20 % solno kislino, trdota zrn in stopnja občutljivosti zrn na razpad; za opis drob- nozrnatih zemljin pa: preizkus s tresenjem, ocena konsistenčnega stanja, sijaj, suha trdnost, prei- skava s kislino in opis barve in vonja. EN ISO 14688: Prepoznavanje in razvrščanje EN ISO standard - Prepoznavanje in razvr- ščanje zemljin sestoji iz dveh delov: - EN ISO 14688-1: Prepoznavanje in opisovanje (angl. Identification and description) in - EN ISO 14688-2: Načela za razvrščanje (angl. Principles for a classification). Osnovni EN ISO 14688 se je po zasnovi, vsebi- ni in terminološko razlikoval od zasnov primer- janih standardov (ASTM, BS, JUS, SN) oz. v njih podanih načel klasifikacije. Zadnja izdaja iz leta 2018 pa se ponovno približuje načelom AC/USCS klasifikacije. Posebnost EN ISO 14688-1 je, da poleg zemljin, vključenih v USCS, ločeno obravnava še načela razvrščanja vulkanskih zemljin ter umetnih na- sutij. Umetna nasutja so razdeljena na kontroli- rana inženirska nasutja in nekontrolirana nasut- ja, le ta pa še na nasutja iz geoloških in nasutja iz negeoloških materialov (odpadki, stranski pro- dukti industrije). Sistem razvrščanja osnovnih skupin zemljin (frakcij) po EN ISO 14688-1 je prikazan v tabe- li 2. Namesto uporabe enega simbola (črke) za označevanje glavnih skupin zemljin, EN ISO 14688-1:2018 uporablja dve črki - prvi črki angle- škega imena zemljine. Dodane so tudi oznake za Sl. 3. Klasifikacijski diagram debelozrnatih zemljin – več kot 50 % odsejka na situ 0,074 mm (ASTM D 2487), FZ – drobna zrna. Fig. 3. Flow chart for classifying coarse grained soils – more than 50 % retained on 0.074 mm sieve (ASTM D 2487). Zaradi preglednosti diagrama izraz porazdelitev zrn nadomešča zrnat. (Slovenian term “porazdelitev zrn” is replaced by “zrnat” to improve the overview in flow chart). 39Klasifikacija zemljin za inženirske namene v Sloveniji – kako naprej? Sl. 4. Klasifikacijski diagram drobnozrnatih zemljin – 50 % ali več zrn manjših od 0,074 mm (ASTM D 2487). Fig. 4. Flow chart for classifying fine grained soils – 50 % or more passes 0.074 m sieve (ASTM D 2487). Sl. 5. Klasifikacijski diagram organskih drobnozrnatih zemljin – 50 % ali več zrn manjših od 0,074 mm (ASTM D 2487). Fig. 5. Flow chart for classifying organic fine grained soils – 50 % or more passes 0.074 mm sieve (ASTM D 2487). 40 Matej MAČEK, Jasna SMOLAR & Ana PETKOVŠEK opisno oceno velikosti zrn (c – debel, angl. coarse; m – srednji, angl. medium; f – droben, angl. fine). Glede na osnovno izdajo iz leta 2002 so male črke (c, m, f) zamenjale velike črke (C, M, F). Glavne skupine zemljin so: Gr – gramoz (angl. gravel), cGr; mGr; fGr Sa – pesek (angl. sand), cSa; mSa; fSa Si – melj (angl. silt), cSi; mSi; fSi Cl – glina. (angl. clay) Po EN ISO 14688-1:2002 se sekundarna frak- cija, ki pomembno vpliva na obnašanje debelo- zrnatih zemljin, opiše s simbolom iz dveh malih črk, zapisanim pred oznako glavne frakcije, na primer: saGr – peščen gramoz (angl. sandy gra- vel); siGr – meljast gramoz (angl. silty gravel); clGr – glinast gramoz (angl. clayey gravel) oz. grSa – gramozni pesek (angl. gravelly sand); siSa – meljast pesek (angl. silty sand); clSa – glinast pesek (angl. clayey sand). Druga sekundarna frakcija, ki lahko vpliva na inženirske lastnosti tal, se prav tako označi z majhno črko, npr: fgrCSa – drobno gramozni debel pesek (angl. fine gravelly coarse sand). EN ISO 14688-1:2018 ne podaja simbolov za označevanje sekundarnih frakcij, podaja pa opi- se (npr. peščen GRAMOZ, angl. sandy GRAVEL; debelo peščen droben GRAMOZ, angl. coarse sandy fine GRAVEL). Po EN ISO 14688-1:2002 se drobnozrnate ze- mljine, na katerih je moč določiti meje plastičnos- ti, delijo na nizko in visokoplastične, po EN ISO 14688-1:2018 pa na neplastične, nizko, srednje in visokoplastične. Simboli in kriteriji za razvršča- nje teh zemljin so podani v EN ISO 14688-2:2018. Na ta način je prišlo do pomembne dopolnitve standarda iz leta 2004, ki kriterijev razvrščanja ni podajal. Za identifikacijo in opis organskih zemljin, EN ISO 14688-1:2002 navaja pet različkov: vla- knata šota, psevdo-vlaknata šota, amorfna šota, gitja, in humus, nova izdaja iz leta 2018 pa doda- ja še novo skupino »dy« in identificira zemljine nastale z izločanjem koloidov huminskih sno- vi. Posebnih simbolov za ločevanje organskih zemljin ni. EN ISO 14688-1:2018 navaja postopke, po ka- terih se identificirajo in opišejo zemljine. Ti vklju- čujejo: zrnavostno sestavo, obliko zrn, mineralno sestavo zrn, trdnost zrn, vsebnost drobnih zrn, konsistenco, barvo, vsebnosti organskih snovi in karbonatov. Opisani so postopki za identifikaci- jo stopnje razkroja šote, vulkanskih zemljin in identifikacijo konsistenčnega stanja. Zrnavost Pri obravnavi zrnavostne sestave so po EN ISO 14688-1:2018 zelo debelozrnate zemljine razvršče- ne v tri podskupine, velike skale (veliki bloki), če prevladujejo zrna nad 630 mm, skale (bloki), če prevladujejo zrna med 200 - 630 mm in kamenje, če prevladujejo zrna med 63 – 200 mm (tabela 2, sl. 2). Za opis porazdelitve zrn se uporabljata ko- eficienta enakomernosti (CU = Cu) in zrnavosti – ukrivljenosti (CC = Cc). EN ISO 14688-2:2004 uporablja štiri (4), EN ISO 14688-2:2018 pa pet (5) kombinacij koeficientov CU in CC (tabela 3). Uve- den je nov izraz porazdelitev zrnavosti z vrzeljo (angl. gap graded) za krivulje porazdelitve zrna- vosti, v katerih manjka prisotnost določene frak- cije (bimodalna krivulja zrnavosti). V primerjavi z USCS klasifikacijo, se glede na potek krivulje porazdelitve zrnavosti v EN ISO 14688-2:2004 po- javita, dodatni podskupini: več modalna poraz- delitev zrnavosti (angl. multi graded) in srednje porazdeljena zrnavost (angl. medium graded). Podskupino več modalna porazdelitev zrnavosti (angl. multi graded) lahko istovetimo s skupi- no GW po USCS, le da je kriterij EN ISO strožji (zahteva za CU > 15 in ne CU > 4 kot po USCS). Podskupine srednje porazdeljena zrnavost (angl. medium graded) ni moč uvrstiti v nobeno od USCS skupin, podskupino enolično porazde- ljena zrnavost (angl. even graded) enakovredno opiše oznaka GP, skupino porazdelitev zrnavosti z vrzeljo (angl. gap graded) pa ena od oznak GP, GM ali GC v USCS klasifikaciji. Kritična analiza kriterijev za klasifikacijo, podanih v EN ISO 14688-2:2004 pokaže, da le ti niso splošno veljavni in ne omogočajo klasifikaci- je vseh vrst zemljin. Slika 6 kaže, da zemljin s CC > 3; 1 15 ni moč razvrstiti v nobeno od novih EN ISO 14688-2:2004 podskupin. Po analogiji z USCS bi te zemljine lahko uvrstili med zemljine s slabo porazdeljeno zrnavostjo (GP oz. GrP). Za porazdelitev zrnavosti z vrzeljo ni kriterijev. Takšne zemljine imajo bi- modalno porazdelitev velikosti zrn, ki se na kri- vulji zrnavosti izraža z značilno grbo (izravnava - prevoj) oz. odsotnostjo določenih frakcij (sl. 7), zanje pa je značilen visok CU in nizek CC. EN ISO 14688-2:2018 odpravlja določene po- manjkljivosti iz prve izdaje leta 2004 in uvaja novo podskupino, enovita porazdelitev zrna- vosti (angl. uniformly graded) in boljšo oprede- litev podskupine porazdelitev zrnavosti z vrze- ljo (angl. gap graded). Prav tako spreminja izraz več modalna porazdelitev zrnavosti (angl. multi graded) v široko uveljavljeni, tradicionalni izraz dobra porazdelitev zrnavosti (angl. well graded). 41Klasifikacija zemljin za inženirske namene v Sloveniji – kako naprej? skupina (soil group) AC (Šuklje, 1979)* ASTM D 2487* EN ISO 14688-2:2004** EN ISO 14688-1:2018 pod frakcije (sub-fractions) simbol (symbol) D (mm) zelo debelozrnata (very coarse grained) velike skale (large boulder) LBo velike skale lBo > 630 skale (boulder) skale (boulder) Bo skale (boulder) Bo >200-630 kamenje (cobble) kamenje (cobble) kamenje (cobble) Co kamenje (cobble) Co >63-200 debelozrnata (coarse grained) dobro zrnat gramoz (well-graded gravel) GW dobro zrnat gra- moz (well-gra- ded gravel) GW gramoz (gravel)*** Gr debel gramoz (coarse gravel) cGr >20-63slabo zrnat gramoz (poorly-graded gravel) GP slabo zrnat gra- moz (poorly-gra- ded gravel) GP eno (enovito) zrnat gramoz (uniform gravel) GU srednji gramoz (medium gravel) mGr >6,3-20 glinast gramoz (clayey gravel) GC glinast gramoz (clayey gravel) GC glinast gramoz (clayey gravel) clGr droben gramoz (fine gravel) fGr >2,0-6,3 meljast gramoz (silty gravel) GM meljast gramoz (silty gravel) siGr GF (GFS, GFC) 1 dobro zrnat pesek (well- graded sand) SW dobro zrnat pesek (well- graded sand) SW pesek (sand)*** Sa debel pesek (coarse sand) cSa >0,63-2,0slabo zrnat pesek (poorly- graded sand) SP slabo zrnat pesek (poorly- graded sand) SP eno (enovito) zrnat pesek (uniform sand) SU srednji pesek (medium sand) mSa >0,2-0,63 glinast pesek (clayey sand) SC glinast pesek (clayey sand) SC glinast pesek (clayey sand) clSa droben pesek (fine sand) fSa >0,063- 0,2 meljast pesek (silty sand) SM meljast pesek (silty sand) siSa SF (SFS, SFC) 2 drobnozrnata (fine grained) nizko, srednje in visokoplastičen (low, mid- plastic and elastic) ML nizkoplastičen melj (silt) in visokoplastičen melj (elastic silt) ML melj (silt) Si**** debel melj (coarse silt) cSi >0,02- 0,063 MI srednji melj (medium silt) mSi >0,0063- 0,02 MH MH droben melj (fine silt) fSi >0,002- 0,0063 nizko, srednje in visokoplastična (low, mid and high plasticity fines) CL nizkoplastična in visokoplastična glina (lean and fat clay) CL glina (clay) Cl**** glina (clay) Cl ≤0,002CI CH CH organska (or- ganic) organske zemljine in šota (organic soil and peat) OL, OI, OH, Pt organske zemljine in šota (organic soil and peat) OL, OH, PT organske zemljine in šota (organic soil and peat) Or (Pt) grajeno tlo (made ground) umetni in naravni materiali (man- made and relaid natural materials) Mg AC: 1slabo zrnat gramoz z znatno količino finih zrn oz. dobro zrnat gramoz s preobilno količino finih zrn (poorly- graded gravel with significant amount of fines or well graded gravel with large amount of fines) AC: 2slabo zrnat pesek z znatno količino finih zrn oz. dobro zrnat pesek s preobilno količino finih zrn (poorly- graded sand with significant amount of fines or well graded sand with large amount of fines) * klasifikacija z dvojnimi simboli (npr. GC-GM, SC-SM, SW-SM, SW-SC,…) – glej tabelo 1 (dual symbols – see Table 1) ** EN ISO 14688-2:2004: predlog nadaljnje razvrstitve v podskupine je na sliki 8 (proposed subdivision – Figure 8). *** več-, srednje-, enovito- zrnat (multi-, medium-, even- graded), zrnavost z vrzeljo (gap – graded) ****ne-plastična (non plastic), nizkoplastična (low plasticity), srednjeplastična (intermediate plasticity), visokoplastična (high plasticity) Zaradi preglednosti tabele izraz porazdelitev zrn nadomešča zrnat. (Slovenian term “porazdelitev zrn” is replaced by “zrnat” to improve the over- view in table). Tabela 2. Inženirska klasifikacija zemljin – primerjava pristopov. Table 2. Soil classification – comparison of procedures. 42 Matej MAČEK, Jasna SMOLAR & Ana PETKOVŠEK Plastičnost in vsebnost organskih snovi EN ISO 14688-2:2018 se vrača k AC načelu razvrščanja. Kriterij za razvrščanje so meje žid- kosti in indeks plastičnosti, kot je prikazano na sliki 1. V primerjavi z AC klasifikacijo je novost v dodani novi podskupini: ClV in SiV za zemljine z mejo židkosti nad 70 %, to je za zelo visoko- plastične. Pri zemljinah z indeksom plastičnosti IP = 4-7 % in lego nad linijo A v AC diagramu se uporablja dvojni simbol ClL-SiL – meljna glina, podobno, kot je zapisano v USCS. Glede na masno vsebnost organskih primesi v frakciji velikosti pod 2 mm, se zemljine deli- jo na nizko organske (2 – 6 %), srednje organske (6 – 20 %) in visoko organske (več kot 20 %). Mi- neralnim organskim zemljinam se k simbolu drobnozrnate zemljine doda oznaka »O«- organ- ska (angl. organic). Ostali principi (geneza) Po EN ISO 14688-2 se ob klasifikaciji zemljin opišejo še: zgoščenost, nedrenirana trdnost, ob- čutljivost in indeks konsistence. Za specifične namene rabe se lahko uporabljajo še dodatni opisi, npr. indeks saturacije, nabrekalni indeks, karbonatni indeks itd, vse brez navedbe krite- rijev za razvrščanje. EN ISO 14688-2 izrecno dopušča oz. priporoča širitev podanih načel kla- sifikacije na nacionalni ravni ali na ravni speci- fičnega projekta. prEN 16907-2:2015 klasifikacija prEN 16907-2:2015 je prilagojen klasificira- nju zemljin za gradnjo nasipov. Osnovne skupine zemljin iz EN ISO 14688-1, so v prEN 16907-2:2015 nadgrajene z dodatnimi skupinami ter simboli in natančnimi kriteriji za klasifikacijo. Vključene so nove podskupine zemljin: IS – vmesna zemlji- na (angl. intermediate soil), C – mešana zemljina (angl. composite soil). Umetna tla se razvrščajo na nasutja iz naravnih materialov (FN – angl. fill, Sl. 6. Položaj zemljin v diagramu CU - CC in meje za razvršča- nje glede na obliko krivulje zrnavosti po JUS U.B1.001:1990 (zgoraj), EN ISO 14688-2:2004 (sredina) in EN ISO 14688- 2:2018 (spodaj). (P – slabo, W – dobro, M – srednje, U – enako- merno zrnata zemljina, G – zemljina z vrzeljo zrnavosti; niz vrzeli, gap po kriteriju EN ISO 14688-2:2004). Fig. 6. Position of soils in CU - CC chart and soil classifica- tion based on particle size distribution in accordance with JUS U.B1.001:1990, EN ISO 14688-2:2004 and EN ISO 14688- 2:2018 (P - poorly, W – well, M – medium, U – uniformly, G – gap graded; series vrzel, gap after criteria given in EN ISO 14688-2:2004). Tabela 3. Oblika krivulje zrnavosti po EN ISO 14688-2:2004 in EN ISO 14688-2:2018. Table 3. Shape of grading curve after EN ISO 14688-2:2004 and EN ISO 14688-2:2018. EN ISO 14688-2:2004 EN ISO 14688-2:2018 CU CC več zrnata (multi graded) dobro zrnata (well graded) > 15 1 < CC < 3 srednje zrnata (medium graded) srednje zrnata (medium graded) 6 - 15 < 1 enolično (enotno) zrnata (even graded) slabo zrnata (poorly graded) 3 - 6 < 1 enovito zrnata (uniformly graded) < 3 < 1 zrnavost z vrzeljo (gap graded) zrnavost z vrzeljo (gap graded) običajno visok (usually high) > 15 (EN ISO 14688- 2:2018) katerakoli vrednost (običajno < 0,5) (any, usually < 0,5) <0,5 (EN ISO 14688- 2:2018) Zaradi preglednosti tabele izraz porazdelitev zrn nadomešča zrnat. (Slovenian term “porazdelitev zrn” is replaced by “zrnat” to improve the overview in table). 43Klasifikacija zemljin za inženirske namene v Sloveniji – kako naprej? natural material) in nasutja iz umetnih materi- alov (FA – angl. fill of manufactured – artificial material). Klasifikacija obravnava 30 podskupin zemljin, posameznim podskupinam so pripisane ocene uporabnosti za običajne zemeljske objekte. Razprava o formalno veljavni klasifikaciji Standarda EN ISO 14688-1:2002 ter EN ISO 14688-2:2004 so države članice CEN vključile v nacionalne standarde in standarde za projektira- nje Evrokod 7. Standarda EN ISO sta v osnovni izdaji glede na predhodne AC/USCS klasifika- cije spremenila simbole za označevanje skupin zemljin, nista podajala kriterijev za razvrščanje glavnih skupin zemljin v značilne podskupine in nista bila splošno veljavna, saj s svojimi par- cialnimi kriteriji nista pokrila vseh vrst zemljin. To je pomenilo, da z EN ISO 14688-2:2004 nače- li, klasifikacija zemljin formalno ni bila možna. V številnih evropskih državah so ohranili lastne standarde za klasifikacijo zemljin (npr. DIN, SN, BS) in tako z njimi ohranjajo lastne principe kla- sifikacije, s katerimi nadgrajujejo EN ISO 14688- 2:2004 načela. V Sloveniji smo v sredini 1990ih let kratkovidno razveljavili JUS standarde in tako ostali brez ustreznih nacionalnih pravil. S tem smo v 50-letno tradicijo in dobro prakso klasifi- kacije zemljin vnesli nered, ki ni le formalne oz. terminološke, temveč tudi pomembne vsebinske narave. Na srečo je prenovljena izdaja standarda EN ISO 14688 iz leta 2018 odpravila večino, ne pa vseh pomanjkljivosti iz osnovne izdaje. Največja prednost nove izdaje iz leta 2018 je, da omogoča natančno razvrščanje drobnozrnatih zemljin, pri debelozrnatih zemljinah pa še vedno ostajajo kri- teriji nedorečeni. Na nacionalni ravni se bomo morali dogovoriti, kako bomo v prihodnje klasifi- cirali zemljine za inženirsko rabo. Možna sta dva pristopa: 1. Uporabljamo lahko oba pristopa, torej nep- opolne oznake in opise po EN ISO 14688- 2:2018 in po USCS 2. Načela AC/USCS klasifikacije, uveljavljene v Sloveniji, smiselno povežemo z načeli EN ISO 14688-2:2018 in na ta način ohranimo tradicijo klasificiranja zemljin po slovenski geotehnični šoli, oz. po prof. Luju Šukljetu ter standardu JUS U.B1.001. V tabeli 2 in na sliki 8 so prikazane primerjave AC, USCS in EN ISO oznak za značilne skupine in podskupine zemljin. Poudariti velja, da razlike niso vezane le na spremembe simbolov, temveč so zelo opazne tudi vsebinske razlike v kriterijih za klasificiranje. V tabeli 4 je podan predlog nove klasifikacije zemljin, ki smiselno povezuje slovensko tradicijo klasificiranja z načeli in kriteriji EN ISO stan- dardov. Na sliki 9 so prikazani primeri in pri- merjava nove EN ISO in USCS klasifikacije za značilne izbrane podskupine zemljin. Pri debelozrnatih zemljinah ohranjamo glav- ni skupini zemljin G/Gr in S/Sa z naslednjimi podskupinami: GW/GrW, GP/GrP, GM/siGr in GC/clGr ter SW/SaW, SP/SaP, SM/siSa in SC/ clSa. Glede na kriterije EN ISO 14688-2:2018 so dodane nove podskupine GrU in GrG ter SaU in SaG, ki bi sicer po USCS klasifikaciji pripadale podskupini GP in SP. Pri klasifikaciji drobnozrnatih zemljin upo- rabljamo modificiran AC diagram (sl. 1). Po- membnejša novost je uvedba nove podskupine zelo visokoplastičnih zemljin (ClV, SiV) in pri- padajočih podskupin z dodatno oznako »O« npr. ClHO- organska visokoplastična glina, oz. SiLO- organski nizkoplastičen melj. Z novo klasifika- cijo tako dobimo: 3 skupine zelo debelozrnatih zemljin (LBo, Bo in Co), 14 skupin debelozrnatih Sl. 7. Primer krivulje zrnavosti slabo zrnatega gramoza brez vrzeli in z vrzeljo (levo) in porazdelitev vsebnosti posameznih frakcij (desno). Fig. 7. Grading curve of poorly graded gravel without and with gap (left) and the distribution of separate fractions (right). 44 Matej MAČEK, Jasna SMOLAR & Ana PETKOVŠEK Sl. 8. Trikotna diagrama za klasifikacijo osnovana na relativni vsebnosti gramoza, peska in drobnih zrn po ASTM D2478 in EN ISO 14688-2:2004. Fig. 8. Trigons showing classification schemes based on relative percentage of gravel, sand and fines based on ASTM D2478 and EN ISO 14688-2:2004. Tabela 4 nadaljevanje • gramoz z vsebnostjo finih zrn 5 %-12 % opišemo z »dvojnim« simbolom (gravels with 5 %-12 % fines require »dual« symbols): GrW-siGr, GrW-clGr; GrP-siGr, GrP-clGr; GrM-siGr, GrM-clGr; GrU-siGr, GrU-clGr; GrG-siGr, GrG-clGr. • pesek z vsebnostjo finih zrn 5 %-12 % opišemo z »dvojnim« simbolom (sands with 5 %-12 % fines require »dual« sym- bols): SaW-siSa, SaW-clSa; SaP-siSa, SaP-clSa; SaM-siSa, SaM-clSa; SaU-siSa, SaU-clSa; SaG-siSa, SaG-clSa. • če so v mineralni drobnozrnati zemljini organske primesi, dodamo oznako »O« (npr. ClHO) (if mineral fine grained soil has organic constituents, add “O” to symbol (e.g. ClHO)). • če zemljina vsebuje ≥ 20 % peska, se k opisu (stolpec skupina) pripiše »peščen« in dopiše sekundarna frakcija k simbolu (npr. saGr ali saSi) (if soil contains ≥ 20 % sand, add »sandy« to a group name and add secondary fraction to a group symbol (e.g. saGr or saSi). • če zemljina vsebuje ≥ 20 % gramoza, se k opisu (stolpec skupina) pripiše »gramozen« in dopiše sekundarna frakcija k simbolu (npr. grSa ali grSi) (if soil contains ≥ 20 % gravel, add »gravelly« to a group name and add secondary fraction to a group symbol, e.g. grSa or grSi). • če zemljina vsebuje tako več kot ≥ 20 % peska kot tudi ≥ 20 % gramoza se od leve najprej zapiše sekundarna frakcija z manjšim deležem zrn (npr. grsaCl) (if soil contains both ≥ 20 % gravel and ≥ 20 % sand write secondary fraction with least amount to leftmost position (e.g.grsaCl)). • če drobno zrnata zemljina vsebuje ≥ 20 % a < 40 % debelo zrnate frakcije, se k opisu (stolpec skupina) pripiše »peščen« ali »gramozen« in dopiše sekundarna frakcija k simbolu v odvisnosti od prevladujoče debelo zrnate frakcije (npr. grSi ali saCl) (if fine grained soil contains ≥ 20 % but < 40 % coarse fraction, add »sandy« or »gravelly« to a group name and add secondary fraction to a group symbol whichever is predominant, e.g. grSi or saCl). 45Klasifikacija zemljin za inženirske namene v Sloveniji – kako naprej? Tabela 4. Predlog klasifikacije po načelih JUS U.B1.001:1990, ASTM D 2487, EN ISO 14688-1:2004, in EN ISO 14688-2:2018. Table 4. Proposed classification based on principles given in JUS U.B1.001:1990, ASTM D 2487, EN ISO 14688-1:2004 and EN ISO 14688-2:2018. glavna skupina (major divisions) podskupina (subdivisions) simbol (symbol) skupina (group) kriteriji - laboratorijska klasifikacija (laboratory classification criteria) debelozrnate zemljine (coarse grained soils) drobna zrna (fines) (0,063 mm) < 50% gramoz (gravel) f0,063-2,0 mm < f2,0-63 mm GrW dobro zrnat gramoz (well graded gravel) < 5% FZ CU > 15 in (and) 1 ≤ CC ≤ 3 GrP slabo zrnat gramoz (poorly graded gravel) < 5% FZ 3 < CU < 6 in (and) CC < 1 ali (or) CU < 15 in (and) CC > 1 ali (or) CU > 15 in (and) 0,5 < CC < 1 ali (or) CU > 15 in (and) CC > 3 GrM srednje zrnat gramoz (medium graded gravel) < 5% FZ 6 < CU < 15 in (and) CC < 1 GrU enakomerno zrnat gramoz (uniformly graded gravel) < 5% FZ CU < 3 in (and) CC < 1 GrG gramoz z vrzeljo zrnavosti (gap graded gravel) < 5% FZ CU > 15 in (and) CC < 0,5 siGr meljast gramoz (silty gravel) > 12% FZ FZ – melj (IP 12% FZ FZ – glina (IP≥IPA in (and) IP≥4) (clayey fines) pesek (sand) f0,063-2,0 mm≥ f2,0-63 mm SaW dobro zrnat pesek (well graded sand) < 5% FZ CU > 15 in (and) 1 ≤ CC ≤ 3 SaP slabo zrnat pesek (poorly graded sand) < 5% FZ 3 < CU < 6 in (and) CC < 1 ali (or) CU < 15 in (and) CC > 1 ali (or) CU > 15 in (and) 0,5 < CC < 1 ali (or) CU > 15 in (and) CC > 3 SaM srednje zrnat pesek (medium graded sand) < 5% FZ 6 < CU < 15 in (and) CC < 1 SaU enakomerno zrnat pesek (uniformly graded sand) < 5% FZ CU < 3 in (and) CC < 1 SaG pesek z vrzeljo zrnavosti(gap graded sand) < 5% FZ CU > 15 in (and) CC < 0,5 siSa meljast pesek (silty sand) > 12% FZ FZ – melj (IP 12% FZ FZ – glina (IP≥IPA in (and) IP≥4) (clayey fines) drobnozrnate zemljine (fine grained soils) drobna zrna (fines) (0,063 mm) ≥ 50% melj in glina (silts and clays) wL<35% SiL nizkoplastičen melj (low plasticity silt) IP < 4 ali (or) IP 7 in (and) IP≥IPA melj in glina (silts and clays) 35%≤wL<50% SiM srednjeplastičen melj (medium plasticity silt) IP70% SiV zelo visokoplastičen melj (very high plasticity silt) IP