...........
"w\\\ -S-'' sm	f
V vrni
L<zio Z
Lizn?.
'.ViUG
fp>
ji
¿Hmm

e nekaj dni in vrata 17 ->a= rake se bodo za nekaj časa zaprla.
Konec šole. Začetek počitnic. Vsakdo izmed vas,ljubi "begunski otioci, se- z ve = .selim srcem spominja na te." ; šolsko loto, katero smo [g	¡TJ i prebili ealeč od domovine,
i daleč od belih, ponosnih f slovenskih Šol, daleč od učnih'razredov, kjer so raz b;;lih Sten po= nosno ozirajo lepe sliko, zemljevidi in vsa=
kovrstna učila.
To šolsko leto smo preživeli v taborišču in lesena baraba nam je nadomestila belo šolsko poslopje.
Mar zato kaj manj znate?Ne! Nasprotno! Ponosno domačo šelo, lepe razrede, slike in učila so vam nadomestili dobri gospodje
- 2 -
učitelji-in gospoaiene učiteljice, ki so po= gumno in s požrtvovalnim srcem stopili v je= seni pred vas in so se vam ponudili, da vas oo bodo učili to šolsko leto. Vi, dragi otroci, ste jih z veseljem Sprejeli,saj ste vedeli, de. vas bodo kot sobegunci najlaže učili le= pih ved za življenje in utrjevali v vas čednost in vero naših očetov. Sedaj na kon= cu leta vsakdo izmed vas ve, koliko je t;o begunsko šolsko leto pomenilo za njegovo življenje,
Tiik dobrega učitelja in požrtvovalne uči= teljice naj vas spremlja na poti v negotovo bodočnost.
ila bodočnost bo srečna, če se boste drža= li zlatih na ¡.kov, katere ste prejeli od svo=
- 3 -
Na počitnice
dolo,hoj, so zaklenili, nas po svetu zapodili. Brez nalog in broz nadlog pojdemo čez hrib in log.
Doiiij pozdravljen, kjer smo zre.sli, sviajko Mli,krave pasli! Zdaj gospodje smo mladi, ki nem pravijo že vi.
Mirno bomo praznovali, pridno jedli, aolgo spali, da život in duh moči zopet nove zaddbi.
Zdravi oče! Zdrava mati I L;juba sestra, bratec al?ti ! ¿idaj bom čivel spet en čas mirno, br^z skrbi pri vas.
• \ i /s i
\\ ■


'¡> A
■t -
—" 4
mif-. n
¿m
Miško, sladkosnedok, lis f zal bi najrajšii&edek, jedel j torte la bonbone,sveže fige in.melone.Ne diši mu dobro fiileko in ne slastna žitna kava, žganei & jaov i in ze= lje, niči, drugi hrana zdra= va.
Očka pošlje ga na kmet-. sl2faai počitnice boš uži=» val, svoje tri bogate tete bos zabaval in počival. Jedel dobre boš kolače, spal na vzmetih kakor knez, vedno sit boš mastnd kračo, sadje trgal kar z dreves iTsia skak* ljal boš bos po travi in pastircen drugoval, piskdl s.:: dčen na pišeali, koool se in rad©= val!
wKo se končne boš utrudil, lahko pekel boš krompir, se zaspan na postelj zgrudil in takoj usnul zvečer i
Dobre tete, mile tete, bodo siečne pač s teboj, saj ze danes so pisale, da so zdavnaj te čakale.
Jaz se bom po tu oddahnil, saj ušesa me bole, ker doma preveč glrsan si. Mahnil jo boci kam v goro, ali pojdem kamor že. Več ne boš krog meno hripal kakor star avtomo» bil, v vsako reč 113 boš se vtikal, česar nisem te učili
Mama naša ob vesela, shramba nič ne bo trpela, sladki med bo mir imel in sladko« ne bo kopnel!M
Mali Miško.sladkosnedek, se počitnic ve= seli, na. deželi tamkaj dedek - mamin očka še živi. Starček pravljice bo pravil in pod vrbo z njim sedel, pasol zvesto kravo Sivko, rad pošalil ss vesel.
- -1 p! .. m&\
- : P i--—mm
_—____r J-» T-'—______iatl 1f*' \


If ^\MtfPm\mm i&
'Jfetfce pa orehe sladke dale bodo mu vsak dan, da dobil bo tri podbradke kot .na obci= ni župan.
Mali Miško ha deželi niš kolacev ni ao= bil, spal visoko je na senu, s kračami sa ni m-stil. Se orehov ni bilo,toda nič zato! Saj je skakal bos po travi in s pastirji se igral ter po vodi čofotsl. Dedu je poaa= gal pesti, ki mu lešnike je dal.
Jedel tgance je in zelje, sladko kašo, redki sok oa nedelje do nedelje. Včasih je
dobil se cmok.
Ros oa se je Miško zredil, dva podbradka je dobil, starša komaj ga spoznata, ko se spet je vrnil bil* Zdrava hrana¿zrak in voca okrepila so tello, na izbir eno s t je
- fc -
pozabil, zdaj kai Vse mu v tele jo Slo.
Ko so Šola je pričelo, je zaVriskel na ves glas:
"Zdaj prične 3e dob"; dela, zdaj je resni Čas za nas i Ko minil bo, saj vse mino, po j dem sj>et vesel m vas i"
In navdušen šel je v šolo, pridno tam se je učil in, kar koli bil je vprašan,red odlično j& dobil *
Franjo Lovšin.
Tarnala je žemljica: "Kje si, hčerka lunica? Zvezdico so vse prišle, zlate vse in vse svetle, tebe pa na nebu ni, prav močno me to skrbi."
Oglasi se lunica t
"KiČ ne tarnaj, mamica,
jaz se zdaj pomlajam
in veselo .rajam,.
sem pri očku - sončku zdaj,
kmalu pridem spet nszaj. ,f
.. - 7 -
Komanov -iv.
Orgelce
ile so prav tako Binkošti ka= kor letos in bila sem prav ta= ko birmana kakor vi, mladi prijateljčki moji, le da je bi= lo to že davno, davno...
Menite, da sem se tedaj vo= ziia v avtu? Eh, na, kaj pa mislita! Kdo pa je poznal tisti Čas avto I Kič tega, nič. Atnpak sosed naju je - botro iit mene - potegnil s starim konjem in sta« rodavnim kolesljem tja proti Ljubljani,pa je bilo. Ta vožnja je bila -zame nebeška, kajti zgodilo se je prvič, da sem se vozi = la v kole siju.
fb opravljeni birmi me je botra zalo?:i= la z raznovrstnimi sladkimi dobrinami ter mi obesila na vrat krasen pozlačen srček. Tudi v gostilni sva bili. Lačna nisem sme= la biti, kajpada.
Vsega dovolj, vsega v izobilju in ven« dar bridko mi je bilo, tako nekam bridko globoko notri v mladem srčku. V kupu daril ni bilo - orgelc, pomislite, orgelo ni bi= lo, jaz sem se jih pa tako veselila. Vse druge darove bi bila rada dala za ene same lepe ustne orgelce» Sicer bi bilo glede tega samo ziniti treba in botra bi jih bi= la kupila brez ugovora. Pa sem bila prepla= ha, nisem upala prositi.
Ko smo se že vračali-proti domu,me vpra= ša "botra i
"Zakaj pa si tako tiha?Ali ti je slabe? pravim.
;'No, kaj pa potem? Kaj ti ni prav? Ali so tO o zitli! i čeveljčki? Povej no I M?ni je šlo na jok« "Orgelc nimam",sem zajavkala milo.
- 8 -
'Jo j, do j» saj fes. Cisto sem pozabila nanje," je vzkliknila "botra."Otrok ti, zakaj me pa. nisi spomnil! Zdaj je prepozno, -Jej, na."
Meni pa so se vdrle po licu solze -kakor lešniki.
"0 j, • ti otroci! Na, pa na j 'jim'potem kdo ustrezs," je tarnala botra" vozlJ&u.
Peljali sme se čez draveljsko polje.Tan od cerkve svetega Seka je zavil na cest;o možak, s palico v roki in velikim tovorom na hrbtu. Pa je Šinila botri dobra misel v glavo. Velela je vozniku ustaviti in zaklicala mežui
"Očka, kaj nosite?"
"•Vse, kar hočete,"je zavpil oni in hi= tel k vozu."Imam najlepše glavnike,nožičke napol srebrne, pipice, bučke čisto zlate, piel jo - "
:1Stojte,"ga je prekinila botra."Ali iiaa= te orgelce?" '
"0,kujp£, kokopa da. jih imam.Velike,sred-nje, male{ kot zvon se gla - " "Že dobro,že aobr«,r ijitela botra. "Dajte brl ene,, lepe seveda!"
Možak je postavil-tovor na tla in izmo= val-oj-lične orgeloe:
"Kokosa tole Vrstel Samo deset krajcarjev. Vredne so petnajst, kaj i®, aa. Aapak to ceno napravim samo vam."
Botra mu je vrgla desetico,vzela orgelce in mi jih dala v na= ¿06 je»
"Na,da bo mir!"
- s -
Jaz "bi se tisti trenutek skoro raztaja= la od blaženosti.. Celo zahvaliti sem se po^ zabila ^obri botri. Pa saj tudi ni bilo ca== sa, zakaj orgelce sem imela namah v ustih in že izvabljala iz njih vsakovrstne rajske glasove« In to vso pot do doma. Uboga botra, ubogi voznik, kake so ju morala boleti use==
g c j
ou j
Jaz pa sem bila srečna, tako srečna, kakor potem nikoli več,Prav nikoli ...
Piane Lovšini
PREPELICA
Pet-pedi, pet-pedi-je vis;ko žito,ki zori, dobro se nam tu godi.
Zdaj naš dom je zlato polje in zato smo oobre volje, pot—p-;di , pet-pedi,. zu&j Lvimo brez skrbi.
Ko za^ide prvi sneg in pokrije dol in bieg, poletimo pet-pedi, pet-pedi, pet-pedi % t^a cez. morje v topli kroj, i. K?; na pomlad pa snet nazaj. <f
Ai	... .*	*
$ " Vs Pet-pedi, pet-pedi - , t
t J
mo živimo brez skjsfci .
t
I j
VK.;> v\\ is i i' i /. i M
i ' Na H v
1 *i i i v I V
r> i ^ :Si \ \ v	i ;
M ijl. V>1 \\ \	i M i i ' ? * /i
'"1 V \ 1 V i 1 !	\ J /i /
\ ^Mol.M i M H
— A ■■
Komanovas
Kiltife) 1!' DOFDKAi
I NALvmv J<	V K L r- 1 JML
Ni bil napačen ta M. hčev Jakec,res ne. Sicer ni bil iaiued najboljših učencev,toda za silo je žs šlo in ob sklepu šolskega le= ta se je doslej se veo.nd s rečno''prerinil". Tudi drugače je bil miren in ubogljiv deček. Pritožbe ni bilo nikoli češenj, zato sta bi= la z gospodom učiteljem precej dobra prija= colja.
Na domačo šolsko nalogo ni pozabil niko= li.PaČ - samo enkrat - kako bi rekli,napra= vil jo jc, a po nekakem krivem potu.Pa mu j j. bil-a hitro kazen za petami. Le čujte j
JJeko poooldne po šolskem pouku se ^e Ja= koc na privoljenje svoje matere odpravil v bližnji gozd, da nabere lonček borovnic. Ker je bil uren pri tem delu, je bil lonček kaj hitro poln. Se se je zaobrnil proti do= mu, dobro vedoč, da mora še tisti dan izgo=* tov iti domačo nalogo. Pa je prilika nanesla, da je Jakec mimogrede naletel na svojega očeta, ki je kosil steljo. Pohitel je k njemu in mu ponudil borovnic.
;,Če daš iaenij> kaj boš pa materi nesel," je smehljaje vprašal oče in obenem že m= ¡Stavil klobuk.
"Bom drugih nabral, je r«kel Jakec in stresel v očetov klobuk dobro polovico sladkega sadu. •
''Dobro," je prikimal oče ♦ ";uapak drži se tu v bližini, da te lahko pokličem! Greva potam skupoj domov."
In Jakec je že izginil med borovci... lies sta sla potem z očetom skupaj preti domu. Bilo je že precej pozno. Tedaj se je Jakec s porinil, d o še nima naloge, in kar »strašil se je. Sicer bi jo bil zvečer že
11
š-J napravil, toda od očeta kakor tudi od gospode učitelja je večkrat cul,da luč ni dobra za oči. Poleg tega je bil' pa tudi precej truden. Pa je sklonil sam pri sebi;
"Naloga pride na vrsto itak šel-.; jutri popoldr..o* Jo 2. pa ostanem jutri že s opoldan v soli in tedaj prav lahko in v miru vse iagotovin."
Drugo jutro je Jakec prosil mater,ee sme počakati popoldanskega pouka kar v Šoli.Kčr je bila šola precej oddaljena, mu je mati to večkrat dovolila. Tudi tisti dan ni ime« la nič proti temu. Stresla jb v Jako^vo šolsko torbo nekaj jibolk in dodala so pošten kos črnega Kruha.
Ko je potem Ja^ec po dopoldanskem pouku pohrust al sočn- jabolka in založil še pi-e= cejsen brtevs kruha, so je pripravil k pi= Sonju domače naloge. Bilo je nekaj iz ra= čuiistva.
Ali tisti dan Jakec kar ni bil r:-zgoIo= zon za delo« Saj se je trudil, s ni šlo. Pa jo že v"mislih
napravil račun,o	.{ . \ ■
katerem "je bil	M^/V
trdno preprxcan,	'
>_____ ... £ 4__
je postajal ved= __ no bolj nervozen*
urno tekel.Jokec
V tej stiski se je boltota o= zrl nod klop.
da bo picvi,to= da tis*ti hip ga je zmotilo kri= canje součeneov doli na vrtu in sp;-t se mu jo
vse zmedla* Gas je
__T	T	TI.-.
\
- 12 -
kjer je liai i s hj; an ju ne knjigo njegov sosed peter. Porodila s e-mu je misel »katere se je v svojem poštenim srcu prvi hip ustrašil." A vendar je b'ila tako., vabljiv a.
"Ali je ¿es tak greh, če bisamo-nekolik ko pogledal v njegov. zvezok ?Samo danes in nikoli -več!"
Brž je izvlekel Petrovo torbo.,odprl nje= gov računski zvezek.in hitx I prepisovati...
Komaj je končni ih/ pospravil Petrove re= či spet na svoje mesto,že so jeli.prihaja« ti v učilnico dečki. Pričelo je pravcato žvrgoleii;je, ki se je stopnjevalo vse dotlej, da. 'je vstopil gospod učitelj.
Ko so posedli, je bilo takoj iM vrsti pregledovanje domačih nalog.'Gospod učitelj je popravljal,učil,giajal in sestertja tudi pohvalil, kakor je kdo zaslužil.Prišel je do JakčeVe klopi., vzel ih pregledal najprej Petrov zvezek,
"To jo pravilno, to pa ni! In to.tudi ne J Su, tu in Spet tu ni prav,Torej v celem tri napaka, Popravi in bodi bolj pazljiv!- No JckeC, Gaj še ti!"
S.tresočo roko je Jakec pomolil gospodu učitelju zva.zakj v svesti si,da 'je storil neksj, kar ni bij. o prav.
"To bi bilo,to pa je nspačnoJ In potem-vidiš ga-.prav tiste napako si napravil kakor Peter. Kakfi" pa to?	;■* ■ ■"■ :
Ka to vprašanje gospoda učitelja je Jakcu burno zatolklo srce. •
îVH;i,ha',to' ste pravi!Čuješ Jakec!Ali sta se s Petrom domenila, da streljata oba em= k;-; kozle?"	_ .... ... ■
Ko •bi bil Jaki.c. bolj prevo j'an, ¿ji .se bi=-■ -lo morda še kako prikrilo,toda njegova ne =' pokvarjena- nrav se 'je upirala,d^ bi nalagal svojega dobrega vzgojitelja.¿a-ihte:! je ..na
t
- 13 -
glas in g težavo sunil is sebe:
"Prepisal ser? od Pe tx a-pr e p i s al.'1 '■iiaj-ti- prepisal? Kako to?* Zakaj si to storil?"
In Jakec je skesano povedal vse.Da je bil včeraj z. očetom pri-, dolgo v gozdu, da danes nikakor ni mogel naloge sam napraviti, da mu je žal in da nikoli več ne bo poskusil, kaj podobnega.
Gospod učitelj mu je napravil ostro pri» «ligo, Led drugim je rekel s pouaarkom:
si napravil danes, je neke vrste tatvina, jaZ sen te pa doslej vendar Imel za. poštenega. Kaj bo s teboj?!Ma\i grehi vodijo v ve dno večje giehote * Jakec ?pazi so i"
posebne kazni pa dobri gospod učitelj Jakcu-ni naložili Poznal je dečka in Vedel", da je bila to le njegova hipna zmota, za katero je v svojem mehkem srcu že sedaj do= . ^olj kaznovan* Saj je pa tudi skesano in sve_6e.no obljubil,-da kaj takega! ne bo sto=-ril" nikoli več Kar pa Jakec obl jubi, tudi drži-. To pa, to i ^
mmmi' vm-
Za vse najboljše to je vino, ki vir ima tam pod pečino, in po kamenčkih brzo teče: studenČek bistri se mu reče,
Naraka nam zelene loke, pokukajo.ga srne sloket z njim ptički drobni se krepijo, ko v grmih, logih se lovijo,
Bog sap. najn dal je to pijačo. Saj jeiuo črni kruh, pogačo, prilega voda se najbolje. Ob vodi vsi smo" zdrave volje.
Le a Paturt ' . . , _ s
■..■..,/..'.:.: M AT3'Ait'< ■
"Sedi, Matjažok, seči na piag,"je privea« ia stare Podkrnka svojega vnučka. in ga po= sadila na visoko pr&žnico. "Tu imaš,1j ubček, mlake a in kruhek-,pa jej lego, in če pride=' ta kača in miška,ju ne smes poditi.Kača je varuln.nja hišej ce jo užalištpride nesreča v hišo,"
,;Kaj pa je miška?"je vprašal krepki de= ček malo nejevoljno, zakaj ni šel rad iz izbe, kjer Mesi mana kolače in ravna stsra mati pražnjo obleko.
"Miška^je varuhinja zakladov.Zato hodi s kačo.. Oe boš ostal priden in nedolžen, lahko da ti prinese kaca ključ od rakve v kleti grauu, ki jo čuva ajdovska deklica."
"Bom priden," se je uaobrovoljil deček. "Stara mati, kdo j>. bolj star-vi ali grad ali prostija ali cerkev?M
"0 ti tepček tilPrej je bil grad, potem pro.Vfcija, cerkev in vas. Sto in sto let je tega, kar se tu pravi Podkmos. Cesar Ar= nulf, tako so pravili gospod prost, je usti = novi± proštijo in dal ji je dosti grajske= ga posestva. Mi smo bolj pod gradom,pa sme podložni gradu, imamo pa ava njivi tudi na proštijskem, pa smo dolini tudi prostiji tlako in desetino, Kako se pa pravi tvoje= mu atuT"
"Pookrnec", se je vzdignil deček ponosno. "In Podkrnčevms, to je naš grunt."
Mati je zmajala z glevc in si pogladila gube kratke sive janke,
"Naš in ne naš, 1jubcek.Več stoletij je ze pr^te^lo, kar sa jo naselil tu tvoj pra= ded. Krčil je Šurno in iztrebil je grmovje. Karajo pridelal, je bilo njegovo. Pa so prišli ljudje § ki: ne govorijo po naše,in
1
- 15.-
Go rekli;"To je našel A^o hočeš ostati bu= kaj, moraš plačevati davke, z desetino," "Ata pravi - trikrat - " Matjazek se je ustavil odprtimi usti, Spomnil se je, da majhen deček ne sme tako govoriti kakor veliki. Ata j- velik, pa lahko zarobántij če bi pa ifiatjažefc, bi se jokali ailgslci in šibe bi pela. Kako težke razume Matjažek to..."Kadar bom velik,bom pa smel, stara mati? To bom rentacil!Kakor stric Lipš./"
"Greh je tako govoriti in kača ti ne bo prinesla ključa. Jej mleko in daj mir z vprašanji! Boglej, kako sije božje sončece na Podkrnos. Jesen je, Matjasek. Kmalu bo sipal logec beli snežne po gorah in rekah, zmrznila bo Glina pod vasjo in ustavil se bo mlin."
- -16 -
jKiiirgano prijakipivo
ito pa sa oba je bilo kar usodno;
saj oba nerodno delala sta vaje