Ja Podnu v Škof ji Loki gradijo »športno halo, ki bo izrednega pomena za organizacijo gkreacije delovnih ljudi, hkrati i jo bodo lahko koristili učenci novega centra usmerjenega Izobraževanja, ki bo stal v bližini. Računajo, da bo športna hala do prihodnjega šolskega leta. Foto: F. Perdan ;XII Številka 96 j.,: občinske konference SZDL , Krinj, Radovljica, Skofja Loka Izdaja Časopisno podjetje .„Glavni urednik Igor Slavec ^di urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 11. 12. 1979 Cena: 5 din Lini izhaja ud oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob »redah in sobotah od julija 1974 pa oh torkih in petkih. AgILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO -■- -a^^HwaaaHHH^HB| islužena priznanja godbi orkester jeseniških železarjev je v v 105. obletnice delovanja pripravil slav-koncert — Med prireditvijo so orkestru zlato statuo Koste Abraševiča — Ansam-t prejel še več drugih priznanj, 27 godbenikov pso nagradili z Gallusovimi značkami LgtMtnim koncertom E perdan pihalnega orkestra jeseniških železarjev — DVORIMO SE 5. STRAN: SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE red o. 19. decembra, se bodo sestali zbori kranjske občinski m Obravnavali bodo poročilo o zdravstvenem varstvu v k ran j-" v predlog za povečanje sredstev občinski zdravstveni skupno Mtbeni dogovor o akcijah občin in mest za obvarovanje voda ftSm, predlog odloka o družbenih svetih in osnutek odloka jfftjh upravnih organih in strokovnih službah. Urbanistične * bodo nanašale v glavnem na območje Hritola. govora pa bo prihodnjih prispevnih stopnjah /.a občinske samoupravne inte ^ukupnosti. SEJE ZBOROV ŠKOFJELOŠKE SKUPŠČINE jjft in 7. strani objavljamo povzetke gradiva za seje zborov škof-,,',oMinske skupščine, ki bodo v ponedeljek, 17. in v sredo 19. dece-. posebej opozarjamo na predlog za podelitev občinskih pri-■J za letos, predlog resolucije za prihodnje leto, predlog rsazvoja j!L gospodarstva in poročilo o pripravah planskih doku-,^zanaslednje srednjeročno obdobje. oBus OBVESTILO! Cenjene potrošnike obveščamo, da bo veleblagovnica Globus v Kranju odprta v mesecu decembru diob sobotah popoldan gicer: 15., 2., 29. decembra do 17. ure in 31. decembra do 13. ure. Jesenice — S koračnico Ivana Knifica -Jeseniškim žele/.arjem, ki jo je orkester prvič zaigral ob svoji stoletnici, se je začel jubilejni koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev minuli petek v gledališču na -Jesenicah. Prireditev pod pokroviteljstvom železarne Jesenice je bila posvečena 105. obletnici delovanja orkestra; točneje povedano, visokemu jubileju jeseniških godb. Korenine najstarejše amaterske kulturne skupine na gorenjskem segajo v 1874. leto, ko je v Bohinjski Bistrici začela delovati kovaška godba. Iz nje sta zrasli jeseniška in ja-vorniška godba, ki sta s svojo kulturno prosvetno dejavnostjo dajali poseben pečat življenju železarskega mesta že v obdobju med obema vojnama, zlasti pa po osvoboditvi. Takrat se je tudi glasbeno delovanje močno razmahnilo; godbeniki so veliko nastopali in tekmovali. Pomembna prelomnica v tej dejavnosti je bila združitev obeh godb 1969. leta, po kateri so se kmalu pokazali prvi vidni uspehi orkestra jeseniških železarjev, kot se od takrat dalje ansambel imenuje. Po osvojitvi zlate plakete 1971. leta na republiškem tekmovanju amaterskih pihalnih orkestrov v Kopru in srebrne plakete 1973. leta v Portorožu je zaradi kadrovskih in finančnih težav orkester zašel v krizo in v takem vzdušju praznoval stoletnico svojega delovanja. Nov vzpon pa je doživel po Nadaljevanje na 11. str. Praznovanje obletnice decembrske vstaje v Bohinju Bohinjska Bistrica — V počastitev oborožene vstaje proti nemškemu okupatorju, ki se je pričela 16. decembra 1941. leta v bohinjskih vaseh, proslavljajo v vseh bohinjskih krajvenih skupnostih krajevni praznik. Osrednja proslava v spomin na decembrsko vstajo, sočasno s proslavo dneva JLA bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Naslednjega dne, v soboto, 15. decembra, pa se bodo na spominski slovesnosti, imenovani Zmaga mrtvega bataljona, ki bo ob 10 uri dopoldne na Pokljuki, spomnili junaškega boja borcev .1. bataljona Prešernove brigade, ki so 15. decembra leta 194.1 do zadnjega žrtvovali svoja življenja za svobodo. Slovesnost s kulturnim programom bo pri grobišču na Ooreljku. Organizatorji decembrskih prireditev vabijo vse preživele borce in aktiviste, ki so se med NOB borili ali delovali na bohinjskem območju, še posebno pa bodo veseli obiska tudi tistih Bohinjcev, ki živijo v drugih krajih Slovenije. •J H Svetovni alpski pokal Trud je poplačan VAL D'ISERE — Jugoslovanska alpska moška vrsta je na uvodni tekmi »Kriterij prvega snega« v veleslalomu dosegla v svetovnem pokalu največji uspeh v zgodovini jugoslovanskega smučanja. Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, Jure Franko in Miro Oberstar so bili na tej tekmi v ospredju najboljših smučarjev na svetu. Križaj je bil takoj za zmagovalcem zahtevnega valdiserskega veleslaloma. Strel je četrti, peti Kuralt, na šestnajstem mestu jeJure Franko, Miro Oberstar pa je na cilj prismučal kot štiriintrideseti. To je uspeh, ki ga niti v sanjah nismo pričakovali, uspeh, ki mu ni para. Skoraj vsa zveneča imena svetovnega »belega cirkusa« so ostala za našimi. 2e letošnje uvodne mednarodne FIS tekme v Italiji so pokazale, da so jugoslovanski alpski reprezentantje odlično pripravljeni. Obe tekmi v veleslalomu in slalomu sta pokazali, da bodo v tej zimski sezoni naši reprezentantje igrali vodilno vlogo med reprezentanti alpskih smučarskih veleail in drugih odličnih posameznikih. Prve uvrstitve naših so bile namreč take, da smo lahko to pričakovali. Tako odlično pripravljeni ie nikoli niso stopili v novo sezono, ki je v tej tekmovalni zimi še olimpijska. Valdiserski veleslalomom je bil Jugoslovanski, čeprav je zmagal nepremagljivi Šved Ingemar Stenmark. Kar trije Jugoslovani so bili med prvo deseterico, štirje P« med prvo dvajseterico. To je bil dan, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Pravi dan jugoslovanskega smučanja, saj vsi naši in Stenmark vozijo na jugoslovanskih smučeh tovarne Elan. Optimistično lahko zremo v prihodnost mednarodnih alpskih tekmovanj. Trener Filip Gartner, direktor reprezentanc Tone Vogrinec in Elanov serviser Miran Gašperšič so botri teh uspehov. Če bodo naši tako nadaljevali, bodo postali moštvo pred katerimi morajo svetovne alpske velesile dati klobuk z glave. Morajo računati z Jugoslovani, da jim bodo mešali štrene med tistimi uvrstitvami, ki prinašajo točke v svetovnem pokalu. Prihaja novo obdobje jugoslovanskega alpskega smučanja. Toda, ostati moramo na trdnih tleh, pripravljeni tudi na občasne neuspehe in spodrsljaje! D. Humer Temeljna organizacija Merilne naprave Iskra — Elektromehanika Kranj je v petek proslavila 25-letnico. V tem času je naredila veli korak v proizvodnji in tehnologiji. Veliko delajo za JLA in so za dobro sodelovanje dobili posebno plaketo, ki jo je podelil zvezni podsekretar za ljudsko obrambo. Na sliki: Jože Praprotnik pode/uje plaketo JLA direktorji/ TOZl) Merilne naprave Rudiju Zorku. — Foto: F. Perdan NASLOV. kranj, 15.-26.12. — nižje cene blaga široke potrošnje — ugodni nakupi zimsko športne opreme in novoletnih daril — vsak popoldan obisk dedka mraza z novoletnim sporedom — sejem rabljene smučarske opreme 20. novoletni sejem r Priznanje novinarjem Predsednik republiki- ■/<> sip Hm: Tito /e sprejel poro čevalci' jiifioshn (inskcgu ti ska bodo plan težko dosegli, ker jim manjka rudarjev, poleg tega pe je rudnik letos zalila voda in nekaj časa niso delali. Kljub prizadeva njem pa so rudarji do sedaj »nakopali« 9.5H milijona dinarjev izgube. Os novni vzrok za izgube so cene premoga in to za široko potrošnjo, ki je cenejši kot premog za energetiko. Ve bi ves premog prodali termoelektrarnam izgube ne bi bilo. Vznemirjenje Podatki poslovanja deve tih mesecev v občini Velenje niso razveseljivi. Stroški so naraščali hitreje kot celotni prihodek. Najbolj vznemirljiva pa je vest. da so se letos r primerjavi z lanskim letom podvojile izgube. Z izgubo sta poslovali tudi največji delovni organizaciji energe tike — rudnik lignita in ter moelektrarna Šoštanj in še precej drugih. Seminar za sekretarjev Kranj - Občinski odbor Rdečega križa je v petek. 7. decembra, pripravil v Domu JLA krvodajalsko proslavo, na kateri sit krvintajalcem podelili priznanja za dvajsetkrat in petindvajsetkrat darovano kri. Mirko Slavič pa je prejel priznanje za petdesetkrat darovano kri. Ob tej priložnosti so dolgo letnemu aktivistu RK in krvodajalcu Jitžku Kuraltu ob njegmi 70-letnici izročiti darilo. V kulturnem programu so sitdelovali folklorna skupina Kara vanke iz Tržiča in moški oktet Francija Šarabona. Kranjski krvodajalci vsekakor sodijo med tiste, ki jim ob vsakoletnih krovotlajalskih akcijah uspeva zajeti kar veliko število od MOQ do 4000 krvnlajalcev, med katerimi je vsako leto več tudi mladih. Tako bo kot že zdaj kaže tudi v januarski krvodajalski akciji, na katero se po krajevnih organizacijah že sedaj skrbno pripravljajo - L. M. - Foto: F. Perdan Kaj želijo mladi? Kranj — Ker so volilne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov v kranjski občini zaključene in ker je nad <><) odstotkov osnovnih organizacij izvolilo nove sekretarje, je komite občinske konference ZKS Kranj organiziral v petek, 7. decembra, in v soboto. H. decembra, seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov. V kranjski občini je 234 osnovnih organizacij Zveze komunistov. Sekretarji so na seminarju obravnavali organiziranost, metode dela in informiranje v organizaciji ZK, ide jnopolit ično usposabljanje v Zvezi in njene naloge pri kadrovski politiki, delovanje Zveze komunistov v političnem sistemu, naloge partije pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in odgovornost Zveze komunistov pri pripravah srednjeročnih planov za prihodnje Tržič — V delu zveze sttcia listič-ne mladine se kot rdeča nit vleče vprašanje, kako pritegniti čim širši krog mladih v delo mladinske orga nizacije. Čarobne formule ni. a več glav več ve, so dejali v občinski konferenci ZSMS Tržič ter nedavno začeli s široko akcijo. Vsem učencem in študentom v občini ter vsem mladim strokovnjakom v združenem delu so poslali anketni list ter jih s kratkim vprašalnikom pobarali o njihovem mnenju, kje in kako doseči večjo množičnost v ZSMS. A vse kaže. da nekaterim vprašalnik ni bil preveč všeč. ali pa se jim zdi škoda časa za odgovarjanje. Kupček odgovorov, ki se je nabral v pisarni občinske konference, je v primerjavi s kupom, ki so ga nekaj tednov nazaj prevzeli pismonoše, resnično malenkosten. Z akcijo mi v Tržiču želeli napraviti strnjeno analizo stanja v mladinski organizaciji, nakazati rešitve, akcije za boljšo organiziranost ZSMS v vsaki sredini. Nedvomno je predsedstvo občinske konference ZSMS Tržič hvalež- Mladi o razvoju samoupr a vi j anj a Kranj — V sklopu praznovanj ob dnevu republike je mladina iz kranjske Save organizirala kviz na temo 'Mi let republike. Tekmovanje, ki je postalo že tradicionalno, je bilo 22. novembra v koncertni dvorani delavskega doma, udeležilo pa se ga je kar sedem ekip. Zmagala je ekipa Služba informativnih sistemov — Finančno računovodska služba — Služba proizvodnih storitev, drugo mesto so zasedli mladi iz temeljne organizacije Sava Commerce, tretja je bila ekipa temeljne organizacije Tehnično kemijski izdelki. Če odštejemo nekatere organizacijske pomanjkljivosti, lahko pohvalimo množično udeležbo tekmovalcev in poslušalcev, kar kaže, da mladi v delovnih organizacijah čutijo potrebo po izpopolnitivi znanja s področja samoupravljanja in da se zavedajo, da bodo le s poznavanjem naše družbene ureditve postali resničen subjekt in neposredni udeleženec samoupravnega odločanja o vseh življenjskih vprašanjih. M.Knific no vsem tistim, ki so z iskrenimi odgovori f>oveda/i svoje mnenje, podali predloge za reševanje težav, opozorili na metode in oblike dela v ZSMS. ki bi zagotovile večjo akcijsko in idejno enotnost mladih v občini. Ostaja pa le še upanje, da bodo tudi vsi drugi učenci in študentje v Tržiču, ki mi vprašalnik dobili, našli čas za odgovarjanje. -mv r »Poživiti« dnevne rede sej Tržič — Na ponedeljkovi seji občinske konference ZKS Tržič je bilo med drugim tudi rečeno, da se na najrazličnejših sestankih in sejah, zlasti na zborih skupščine občine pa tudi na konferenci zveze komunistov, delegati izogibajo razprav o perečih vprašanjih. O njih se občani pogovarjajo ob kavici, malici in v podobnih »zaprtih krožkih«, ne spregovorijo pa tam. kjer bi morali. Med taka vprašanja tržiške sodobne stvarnosti, ki hi se morala znajti na dnevnih redih konference in skupščine, je vsekakor problematika Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, njena nadaljnja usmeritev, programi, tehnologija, organizacija dela in podobno. Spregovoriti pa hi čim prej kazalo tudi o samoupravni organiziranosti temeljnih organizacij in delovnih enot. ki imajo sedež zunaj tržiške občine. Za primer navajam Kompasov obrat na Ljubelju, ki ima od vseh največje težave. Nadalje bi se kazalo poglobiti tudi v kadrovsko politiko, v načrtno vzgojo ljudi za odgovorna dela v združenem delu. samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, o tržiškem turizmu, preskrbi in tako dalje. Vprašanj, ki bi dnevne rede sej popestrila, zbudila zanimanje med delegati in občani sploh, navsezadnje pa tudi nekaj koristnega izluščila, je torej več kot dovolj. H. J obdobje. Na seminarju je b.lo goirfF'fe tudi o družbenoekonomski! %l položaju v Sloveniji in JugoslaJ^ izvajanju (In* U'r <» resoluciji benega plana kranjske občine v pj ,|, hodnjem letu. Sekretar), s«. « pnf tako seznanili z osnutkom propali oznanili z osnutkom propttj občinske konference ZKS ■ hodnje leto. Predavatelji so bjl ^ izvršni sekretar predsedstva Cm ZKS Martin Mlinar, sekretar kodi?\ teja občinske konference ZKS KmC lože Kavčič. izvršni sekretdB^ kranjske konference Zvone Filip«*"" vič. Tone Bajuk in Ivan Tork^t*' vodja družbenopolitičnega zevanja pri kranjski Delavski verzi Neven Sioič, podpreds-izvršnega sveta kranjske skur Milan Bajželj in načelnica d za plan in analize skupščine An« Soklič. izob« JESENICE J Še vedno »neenoten« dedek Mraz V želji, da bi bili vsi otroci na Gorenjskem enotno obdarovani, da bi vsi lahko uživali lepote doživetij z dedkom Mrazom, so sindikati v vseh gorenjskih občinah izvedli akcijo za odpravljanje posamičnih daril in obdarovanj po delovnih kolektivih. Dogajalo se je namreč, da so nekateri otroci prejemali darila tako v delovnih organizacijah, kjer delata starša, pa še v šoli ali vrtcu, in ne nazadnje tudi v krajevni skupnosti, druga skupina otrok pa praktično nikjer. Da bi tako stanje odpravili in bi prav vsem otrokom lahko pripravili dedka Mraza, so se v kranjski, jeseniški in radovljiški občini že dogovorili in tudi podpisali samoupravni sporazum za zbiranje sredstev in izvedbo kvalitetnih množičnih prireditev z dedkom Mrazom. Na tej osnovi delovni kolektivi namenijo po 50.— din na zaposlenega za »dedka Mraza« in denar, nakazujejo na ustrezni žiro račun. Takega dogovora pa še nimajo ne v tržiški in ne v škofjeloški občini, morda zaradi ne spoznanja bistva praznovanja dedka Mraza, ki prav gotovo ni v bolj ali manj bogatih »škrnicljih« iy sedanjem! tudi) nepravičnenjk 'dedku. Gre za mnogo več: za" solidarnost do vseh otrok! Zato so na zadnji seji predsedstva MS SZDL v petek. 23. 11. 79.. sklenili, naj družbenopolitične organizacije obeh omenjenih občin akcijo ponove, da bi vsaj v letu 1980 imeli v vseh občinah na Gorenjskem vsi otroci dedka Mraza. IS. Danes. 11. decembra, se bo ob H. uri sestal izvrsni svet občinske skupščine. Na seji sveta bodo med drugim obravnavan tek samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela lokalne ke postaje Triglav za 1979. leto. predlog smernic in nalog za ure /anje družbenega plana razvoja občine Jesenice za obdobje 1976-v prihodnjem letu, poročilo o devet mesečnem gospodarjenju v "bril oceno do konca letošnjega leta ter informacijo o pripravi planskih! kumentov za obdobje 1981-19H.r). Pregledali bodo tudi predlo* iri osnutkov odlokov ter osnutek odločbe, pozornost pa bodo prav posvetili razpravi o samoupravni organiziranosti v občini in nekat problemih pri uveljavljanju zakona o združenem delu. V četrtek, i:\. decembra, ho ob 17. uri razširjena seja ohčins sveta Zveze sindikatov Slovenije z .Jesenic. Poleg ostalega bodo ženci seje ocenili rezultate gospodarjenja v prvih devetih % letošnjega leta in opravljene naloge osnovnih organizacij Zvoze katov pri analiziranju gospodarjenja in pripravljanju planskih i men tov za prihodnje srednjeročno obdobje ter spregovorili o pnHj tiki delovanja društev upokojencev v jeseniški občini. (S) KAMNIK V sredo, 12. decembra, se bo ob 7. uri sestal izvršni svet in drugim obravnaval predloge in pripombe na osnutek resolucije o tiki izvajanja družbenega plana razvoja občine v prihodnjem predloga odlokov o občinskem proračunu za prihodnje leto spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov ter predlog: moupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na J nomske stanarine s predlogom odloka o najvišji stanarini. V sredo. 12. decembra, bo ob 12. uri izvršni odbor izobraževi skupnosti razpravljal o gradnji telovadnice pri Izobraževalnem cea Rudolfa Maistra, o sporazumu o uporabi športne dvorane pri osn« šoli Frana Albrehta, o valorizaciji cene programov za letošnje leto i obračunu kvalitete dela v vzgojnoizobraževalnih zavodih. V četrtek, \.\. decembra, bo ob 11. uri izvršni odbor skupnosti olj škega varstva obravnaval preračun vrednosti programov na nomini vrednosti za letos in prihodnje leto. realizacijo finančnega nacrtaj letošnjih devetih mesecih, pravilnik o kriterijih in načinu sprejemal otrok v vzgojnovarst vene zavode, dogovor o ustanovitvi oddelka j predšolske otroke z motnjami v duševnem razvoju in samoupravni: razum s Svilanitom o odelku otroškega vrtca. f K* . Ji KRANJ Danes bo 49. seja komiteja občinske konference ZKS Kranj, kateri bodo obravnavali smernice in elemente za pripravo prihodnji srednjeročnega plana \ delovnih organizacijah Iskra. Tekstilindus Sava. Krajevna konferenca SZDI, Cerklje pa sklicuje jutri. It bra. ob H>. uri sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organu krajevne skupnosti in družbenih organizacij iz krajevnih skupM cerkljanskega območja. Osrednja točka dnevnega reda bo razpn o obstoju in delovanju Lovske družine Cerklje ter razprava] problematiki škode, ki jo povzroča divjad na tem območju kranj občine -jk '■■lat » f RADOVLJICA Za torek, \H. decembra, je ob Ki. uri ponovno sklicana redna uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine otroškega varstva Rad Ijica. Na seji bodo obravnavali analizo uresničevanja družbenega pit in srednjeročnega razvoja otroškega varstva v obdobju 197H do l! razvojne usmeritve občinskega in republiškega otroškega varstva I naslednje srednjeročno obdobje, dopolnitev statuta skupnosti otro^ ga varstva in druga vprašanja. I) S ■ Bled — V soboto, H. decembra, je bila v festivalni dvorani na Bledu n*gi/J prireditev Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki so jo organizirah mecM činski svet ZSMS za Oorenjsko. t>bčinska konferenca ZSMS Radovljico] kooordinacijski odbor Zveze socialistične mladine v JLA za Oorenjsk« VI dinci in pripadniki JLA, ki so bili kot ekipe najboljši, so se pomerili t kit na temo Od SKOJ do ZSMJ, v kulturnem programu pa so nastopile &>rri ske amaterske skupine. — Foto: F. Perdan . . . .... [Vodovodni stolp Tesen, a prijeten vrtec - Konec novembra, prav Republike, je kranjski vrtec v^noval 20-letnico svojega stavba, v kateri ima sedaj Ia predšolskih otrok, se v l*"' f|etjih ni prav nič razširila. •f ostali tesni in komaj tolikšno število 00U i.a >ndar pa. kot je povedala «j Anka Cernelč. je vrtec, jjg te namene preuredili i/. 'juke hiše. sprejel že tudi po potem, ko je bil v krajevni /grajen vrtec- Janina, se je toliko izpraznil, da je po skupinah vsaj normalno število otrok. Prav zaradi takšne utesnjenosti, vzgojiteljice vsako uro lepega vremena izkoristijo, da popeljejo otroke ven na zrak Cc to ni ravno sprehod, pa se prav gotovo igrajo na svojem igrišču, ki so ga zadnje leta kar lepo uredili. 'Hudi stavba je bila v zadnjih letih prenovljena, zdaj imajo centralno kurjavo, izboljšane sanitarije in sploh je vrtec tako urejen, da niti vzgojiteljice niti otroci ne tožijo zaradi utesnjenosti. Zdaj so lahko v majhni sobi uredili tudi knjižnico, v igralni sobi pa igralne [jkaterem koncu varčevati? ,i„ I980, mejno leto naslednjega srednjeročnega obobja, se nam stabilizacijski pobarvan ost i vsekakor predstavlja tudi kot ozko I''Oi katero bo skorajda nemogoče zriniti vse žeJje po kar najbolj družbeni potrošnji. Ker je jasno, da se tak ali drugačen %i proizvod niti malo ne bo dal napeti, bo pač treba dosti več "„svetiti dogovorom o razrezu pogače, da je bo dovolj. ifiv gorenjskemu zdravstvu, čeprav je po podatkih Službe oega knjigovodstva podobno ali še slabše tudi glede izobraževala bližnji prihodnosti ne obeta ravno poseben razcvet dejavnosti. i£fefj ne, če se bo tudi drugo leto in še naprej potegnila praksa iz bi si ca izvajalci zdravstvenega varstva tako tudi lahko delili z *%niki. Se nadaljnje slabšanje družbenoekonomskega položaja zvenih delavcev v dejavnosti tolikega družbenega pomena bi B lahko ob nesorazmerno porazdeljenem bremenu stabilizacij-PJ Vnašanja imelo vrsto posledic- od zniževanja zdravstvenega Mjpjfl dalje: zmanjševanje zdravstvenega kadra, še daljša čakalna 'vprašljiva nadomestila za boleznine so pač sila neprijetne težave. JgttA rečeno, da jih tako kot so jih v drugih republikah, tudi pri mogli spoznati. Nič manj boleče pa bi bilo tudi omejevanje /zdravstvenega varstva, ki se bodo z novim zakonom še razši-Jratka, vprašanj vročih kot žerjavica ni malo. še posebej zato. ker nekaj starih že pregretih problemov. L. M kotičke z miniaturno kuhinjo in ambulanto, kjer se igrajo kuharje in zdravnike Sicer pa so v vseh skupinah ob obletnici vrtca pripravili razstave najbolj uspelih izdelkov otrok kot tudi izdelkov vzgojiteljic, kar seveda uspešno uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu z otroki Čeprav se nekateri vrtci lahko pohvalijo recimo s pianinom. pa ga v Kekcu niti ne pogrešajo, saj vedo. da fja ne bi mogli kam postaviti: zato pa imajo druga glasbila in igrala, veliko narede vzgojiteljice same s svojo iznajdljivostjo in pridnostjo. Zdaj se že vsi skupaj ozirajo v oblake, kdaj bodo natresli snega, da se bodo lahko tako kot sicer otroci v vseh kranjskih vrtcih hodili smučat. Večina otrok ima namreč smučarsko opremo, če pa je kdo morda nima, pa si jo lahko sposodi v vrtcu: otroci namreč zbirajo star papir, iz tega denarja pa so že kupili nekaj parov smučk in čevljev. Sicer pa so pridno »trenirali« že poleti, ko so za ciciba-novo značko tudi planinarili skupaj s starši: cicibanov si je zaslužilo našitek cicibana športnika, 11 predšolskih pa si je »prigaralo« celo značko cicibana planinca. Tudi s krajevno skupnostjo je vrtec povezan; prav zadnje čase poskušajo spet oživiti malce zamrlo sodelovanje in za začetek pripravljajo za vse otroke v KS Vodovodni stolp lutkovno igrico Zajčkova hišica. Kajpak bi radi za otroke v tej krajevni skupnosti, ki niso vključeni v vrtec- organizirali še kaj več primernih zaposlitev, toda prostor je tako tesen, da niti Cicibanovih uric, ki jih sicer imajo drugje, ni mogoče organizirati. Prav gotovo pa se bodo tako vrtec kot krajevna skupnost trudili, da bo sodelovanje, kakor ga sicer ovirajo malce tesni prostori, sicer potekalo dobro in v drugačnih od prostorov neodvisnih oblikah. L. M. Zasedanja skupščin interesnih skupnosti Radovljica - Od 17. do 19. decembra bodo zasedale skupščine zborov uporabnikov in zborov izvajalcev vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v radovljiški občinj. To bodo letošnje sklepne seje, na katerih bodo delegati obravnavali in sprejemali devetmesečne zaključne račune in poslovna poročila. Vse skupščine bodo sprejele tudi ocene možne valorizacije sredstev za svoje programe v letu 1979 in 1980 ter sklepale o začasnih prispevnih stopnjah za združevanje sredstev za samoupravne interesne skupnosti iz bruto osebnih dohodkov v prvem četrtletju 1980. Izvršni svet občinske skupščine Radovljica je priporočil vsem interesnim skupnostim, da naj bi podaljšale veljavnost prispevnih stopenj, ki so bile dogovorjene z aneksom za čas od 1. aprila do 31. avgusta 1979 leta. Nove prispevne stopnje, ki pa predvidoma ne bodo višje od letošnjih, bodo skupščine določile marca prihodnjega lega, po javnih razpravah in sprejetju zaključnih računov v združenem delu za 1979. leto. Ugotovitvene sklepe o začasnih prispevnih stopnjah bodo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti posredovale v obravnavo in potrditev tudi zboru združenega dela občinske skupščine, ki bo zasedal 26. decembra ,JH V varstvu le tretjina predšolskih otrok ni več starih mam na zaposlenost mater je v lljijski občini v varstvu premalo - V naslednjih petih letih ovih vrtcev za okoli 1500 otrok jHJ/cka občina pač sodi med tiste slovenske i kjer ko praktično vse ženske zaposlene. To pa p pomeni, da je treba za okoli 75 in 1978 in programov za prihodnje srednjeročno obdobje. Predvsem velja poudariti, da se je v sedanjem srednjeročnem obdobju spremenil sistem zdravstvenega varstva, še posebej pa način planiranja in financiranja zdravstvene dejavnosti ter urejanja skupnih potreb na tem področju. Odločanje uporabnikov in izvajalcev na samoupravnih osnovah je skupaj s svobodno menjavo dela zagotavljalo kontrolirano rast in potrošnjo denarja, zboljševalo zdravstveno varstvo in s tem prispevalo k boljšemu počutju delovnih ljudi in občanov Več je bilo dogovarjanja o nalogah zdravstvene službe. Večinoma sporazumov se je prilagajala organiziranosti zdravstvene službe. Srž njene dejavnosti je bila usmerjena k ohranjevanju ravni zdravstvenega varstva in k doseganju dveb glavnih ciljev: učinkovitosti zdravstvene dejavnosti in pametni ter racionalni potrošnji sredstev. Kranjsko zdravstvo je upoštevalo načelo, da rast sredstev za zdravstvo ne sme presegati rasti družbenega proizvoda. Zadnja leta je prispevna stopnja v kranjski občini med najnižjimi v Sloveniji, vendar bo večina ciljev sedanjega srednjeročnega obdobja doseženih. Zanimivi so nekateri konkretni podatki. Od leta 1977 dalje se veča obseg storitev splošnega in dispanzerskega zdravstvenega varstva, boljše pa je zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva in borcev NOV. Število oskrbnih dni v bolnišnicah se je znižalo, krajša pa je tudi ležalna doba. Odsotnost z dela je deležna večje kontrole, uspešna pa je bila tudi integracija zdravstva na Gorenjskem. Posledica tega je sorazmerno ugoden zdravstveni položaj v kranjski občini. Rojenih na 1000 prebivalcev je za 11,42 odstotka več kot pa umrlih. Rodnost je sorazmerno visoka. Umrljivost dojenčkov je najnižja v republiki, splošna umrljivost pa je na ravni razvitih dežel. Bolezni srca in ožilja, rak in poškodbe so najpogostejši vzroki smrti. I Tuberkuloza in druge nalezljive bolezni so skoraj povsem izginile. V kranjski občini je bolezenska odsotnost z dela nižja kot v drugih gorenjskih občinah. To pa ne pomeni, da prihodnje naloge zdravstvenega varstva ne bodo težke. Omenjamo glavne: večja učinkovitost zdravstvenega varstva, krajše čakalne dobe, boljša delitev dela, še vzpodbudnejša povezanost in organizacija dela, racionalizacija administrativnega dela, nadzor nad odsotnostjo z dela itd. Krepiti pa bo treba samoupravno organiziranost in sodelovati z drugimi interesnimi skupnostmi pri varstvu najmlajših po vrtcih, pri negi na domu, pri skrbi za prizadete otroke in pri drugih nalogah. Uresničitev teh nalog bo mogoča s sodelovanjem tako porabnikov kot izvajalcev. J Osnutek odloka o občinskih upravnih organih Usposobljenost in učinkovitost odražitve terjajo dodatna stva ^na občinske zdrav-,fikupnosti Kranj ugotav-M sredstvi, ki so namenje-|Nravstveno varstvo v letu višini 395.863.000 din, ne VM/kt izvesti dogovorjenega hgi zdravstvenega var-J m se v tekočem letu ^dvignili stroški zdravlje-, f#h ljubljanskih bolnisni-tjuti pa v Kliničnem rj ur je povsem porušilo if$t med dogovorjenimi Sj in odhodki v okviru Ob-l zdravstvene skupnosti fOZD-e Kliničnega centra ,4* M leta 1978 zaračunali Koblike zdravljenja 39 mili-000 din in da bo v teko-0 brez morebitnega povi 104 v zadnjih mesecih za-porMta materialnih stro->f,v-tena realizacija za ob-. zdravstveno skupnost /',«.188.000 din, kar je za ^d, tako da znaša dejanska »uglede na načrtovani 20 % ,,,•1.441.000 din. „» ugotovitev, kakršna ve-4Klinični center, se ugotav-g v ostalih klinikah in bol-i,,2ven regije, saj so se strojniki za pediatrijo po ceni v,«*a dne v letošnjem letu mil kar za 72 % napram ;<,m lanskega leta, tako da t, razlika med načrtovanim prutom in dejanskim 59 9r m 1.430.000 din. Visoko povečanje cen storitev je nadalje prisotno tudi pri Onkološkem inštitutu, Psihiatrični kliniki, Ginekološki kliniki in Zavodu za rehabilitacijo invalidov, do katerih se bodo obveznosti OZS Kranj povečale za 4.366.000 nad dejansko planiranimi stroški letošnjega leta. Da bo zdravstvena skupnost lahko realizirala dogovorjeni program zdravstvenega varstva, bi se torej ob nespremenjeni prispevni stopnji nujno moralo povečati dogovorjena sredstva za leto 1979 za dodatnih 15 milijonov 280.000 din, s tem da bi razliko do potrebne višine dejanskih stroškov poskušali zagotoviti iz drugih virov (rezerva) zdravstvene skupnosti. Osnutek odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah sprejemamo na podlagi določil Zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih ter Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. Organizacijo občinske uprave skušamo prilagoditi določbam zakonov. Občinska skupščina z odlokom ureja organizacijo občinskih upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb, določi njihova delovna področja, določi vodilne delavce, ki se imenujejo v upravnih organih, ter predpiše načine in oblike uresničevanja odgovornosti upravnega organa do skupščine in postopek za oceno njegovega dela oziroma dela posameznih odgovornih oseb. Z osnutkom odloka urejamo tudi način izločitve uradnih oseb in funkcionarjev v primerih, ko bi bilo njihovo sodelovanje v upravnem postopku zaradi najrazličnejših vzrokov neprimerno. S spremembami v organizaciji občinske uprave želimo doseči njeno večjo usposobljenost za izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina, natančneje določiti pristojnosti upravnih organov in naloge strokovnih služb ter z oblikova- i<»l«£*t«ko odločanje po gradivu \tje fkupAčine pripravil Jože Koliko za interesne skupnosti? Skupščina bo v sredo razpravljala o predlogu odloka o stopnjah prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb pri otroškem varstvu, osnovnem izobraževanju, kulturi, telesni kulturi, zdravstvenem varstvu, socialnemu skrbstvu, zaposlovati ju, komunalni dejavnosti, varstvu pred požari in ljudski obrambi. Leta 1978 smo sprejeli anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za letos in prihodnje leto.Programe je treba valorizirati in jih prilagoditi predvideni rasti cen in družbenega proizvoda. Za prihodnje leto so iz bruto osebnega dohodka predvidene naslednje prispevne stopnje: za zvezo skupnosti otroškega varstva 2,07 odstotka, m skupnost otroškega varstva 1,56 odstotka, za izobraževalno skupnost r>,()8 odstotka, za kulturno skupnost 1,18 odstotka, za telesnokultumo skupnost 0,48 odstotka, za skupnost socialnega skrbstva 0,8,1 odstotka in za skupnost zdravstvenega varstva 7,48 odstotka. Prispevki iz dohodka na osnovi bruto osebnega dohodka pa naj bi znašali za zdravstveno skupnost U>2 odstotka, za skupnost za zaposlovanje pa 0,28 odstotka. Prispevki iz dohodka na osnovi samoupravnih sporazumov pa naj bi znašali: za varstvo pred požarom 0,:i9 odstotka, /a komunalno dejavnost 0,80 odstotka in za ljudsko obrambo 0,1 1 odstotka. 1 njem komitejev kot kolegijskih upravnih organov doseči večjo medsebojno povezanost organov državne uprave, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela. V osnutku je predvidena ustanovitev štirih kolegijskih upravnih organov, in sicer komiteja za družbeno planiranje, komiteja za gospodarstvo in finance, komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in komiteja za družbene dejavnosti. Vsi komiteji bodo šteli približno II članov, ki jih delegirajo samoupravne interesne skupnosti, drugi upravni organi, organizacije združenega dela oziroma njihova združenja in krajevne skupnosti. Ostale novosti, ki jih prinaša osnutek so v tem, da se oblikuje nov oddelek za splošne upravne zadeve, ki bo skrbel za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku, izvajal upravno inšpekcijo, v njegovi sestavi pa bodo tudi krajevni uradi. Krajevni uradi so po zakonu dolžni opravljati administrativno-tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. Občinska uprava družbenih prihodkov (do sedaj davčna uprava) bo v bodoče opravljala naloge v zvezi z ugotavljanjem izvora premoženja. Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve bo v bodoče večji poudarek namenil preprečevanju onesnaženja okolja in skrbi za razvoj prometa in zvez. Vse zadeve v zvezi z označevanjem in poimenovanjem naselij, ulic in zgradb, kar so doslej opravljale skupne službe, bo v bodoče opravljala geodetska uprava. Novosti so tudi v delovnih področjih strokovnih služb. Skupne službe bodo od sedanjega oddelka za finance prevzele finančno-račlunovodske naloge skupnega pomena, sekretariat izvršnega sveta in občinske skupščine bosta združena v enoten organ, ustanavlja pa se nova strokovna služba - služba informiranja, ki bo svoje naloge opravljala na podlagi družbenega dogovora. Osnutek odloka ureja tudi medsebojna razmerja in usklajevanje dela med občinskimi upravnimi organi, za kar poleg izvršnega sveta skrbi posvetovalno telo - kolegij funkcionarjev, ki vodijo upravne on^ne in strokovne službe. Predpis« poseben postopek za uresničev .ije odgovornosti upravnega organa do občinske skupščine in postopek za oceno njegovega dela. Sredstva za delo upravnih organov zagotavlja občinska skupščina v proračunu. Z reorganizacijo bo občinska uprava dobila nove naloge na področjih, ki doslej niso bila zadovoljivo pokrita. To je zlasti celotno področje gospodarstva, varstva okolja, prometa in zvez, informiranja in delovanja delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. Za nove zaposlitve, ki bodo nujne zaradi razširjenih obvez, bo potrebno občinski upravi zagotoviti dodatna sredstva. O gradivu so doslej razpravljali kolegij predstojnikov upravnih organov, komisija za delovanje javne uprave in državnih organov pri izvršnem svetu in izvršni svet. Pripombe navedenih organov so bile pri pripravi gradiva za skupščino upoštevane. Družbeni sveti pred ustanovitvijo Konec oktobra je kranjska občinska skupščina obravnavala osnutek odloka o družbenih svetih. Po sprejemu osnutka je občinska konferenca SZDL organizirala razgovore s preddvi-denimi udeleženci v delu družbenih svetov in določila stalne udeležence v delu družbenih svetov. Prav tako so v teh razgovorih določili tudi organizacije in skupnosti, ki bodo občasno sodelovale v delu družbenih svetov. Predlog za ustanovitev družbenih svetov, o katerem bodo razpravljali delegati kranjske občinske skupščine, omogoča, da po potrebi sodelujejo v družbenih svetih tudi drugi, ki lahko pomagajo s strokovnim in družbenopolitičnim znanjem. Predlog odloka o družbenih svetih med drugim predvideva, naj bi mandat predsednika družbenega sveta trajal eno leto, prve seje družbenih svetov v občini pa skliče predsednik skupščine, prve seje družbenih svetov pri upravnih organih pa predsednik izvršnega sveta. Družbeni sveti izvolijo na prvih sejah predsednike. G LAS 6 STRAN TOREK. 11 DECEMBRA 191 SK. LOKA £0 M. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Skofja Loka, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine 10. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Skofja Loka, ki bo v ponedeljek, 17. decembra, ob 13. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Skofja Loka Uresničevanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih Krediti in lokacije le podpisnikom DOGOVORIMO SE r Dnevni red SK.IA imrZBKNOIMH.rr ItNKOA ZBORA — ugotovitev sklepčnosti zborov — potrditev zapisnika 9. seje družbenopolitičnega zbora /. dne 21. 11. 1979 ter poročila o izvršitvi sklepov — predlog sklepa za podelitev priznanj občine Skofjii Loka /a leto 1979 predlog resolucije o uresničevanju družbenega plana občine 1975 do I9H0 v letu 1980 poročilo o izvajanju odloka o pripravi in sprejemu družbenega plana za obdobje od leta I9H1 - 1985 in pripravi prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 za občino Skofjn Loka — poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Skofja Loka — predlog programa razvoja malega gospodarstva in trgovine v občini Skorja Loka — predlog programa varstva, urejanja in vzdrževanja grohi&č in grobov borcev NOV na območju občin«' Skofja Loka — osnutek odloka o proračunu občine Skofja Loka za leto 1980 — predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih odhodkov v prvem tromesečju 1980 — predlog odloka o razveljavitvi odloka o razporeditvi delovnega časa v državnih organih v občini Skofja Loka — volitve in imenovanja — delegatska vprašanju SKUPNO ZASKDAN.'K ZBORA ZDRUZKNKGA OKLA IN ZBORA KRAJKVNIH SKUPNOSTI — izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov — potrditev zapisnika 13. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 21. 11. 1979 ter poročila o uresničevanju sklepov — predlog sklepa za podelitev priznanj občine Skofja Loka za leto 1979 — predlog resolucije o uresničevanju družbenega plana občine 1975 do 1980 v letu 1980 — poročilo o uresničevanju odloka o pripravi in sprejemu družbenega plana • obdobje od leta 1981 - 1985 in pripravi prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 za občino Skofja Loka ■ poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev na območju občine Skofja Loka — predlog programa razvoja male-a gospodarstva in trgovine v občini kofja Loku — Predlog programa varstva, urejanja in vzdrževanja grobišč in grobov borcev NOV na območju občine Skofja Loka — osnutek odloka o proračunu občine Skofja Loka za leto 1980 — predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih odhodkov v prvem tromesečju 1980 — predlog odloka o razveljavitvi odloka o razporeditvi delovnega časa v državnih organih v občini Skofja Loka — predlog odloka določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Skofja Loka za leto 1980 — predlog odloka o določitvi stopenj prispevka za financiranje vzdrževanja in urejanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za financiranje programov varstva pred požarom v občini Skofja Loka za leto 1980 — predlog odloka o zazidalnem načrtu skladiftčno-predelovalne živilske cone (iodesič — predlog sklepa o obvezni uporabi karte potresne mikrorajonizacije mesta Skofja Loka in okolice pri uresničevanju prostorskega in urbanističnega planiranja v občini Skofja Loka — predlog družbenega dogovora o določenih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč — volitve in imenovanja — delegatska vprašanja Na občino tudi ob ponedeljkih Da bi bil delovni čas državnih organov čimbolj usklajen s potrebami delovnih ljudi, bodo v Skofji Loki "povečali število ur za stranke. Poleg srede, ko imajo v občinski upravi že več let uradne ure tudi popoldan in so se delovni ljudje in občani temu že privadili, bo sprejemna pisarna skupaj s pripadajočimi okenci sprejemala stranke tudi ob ponedeljkih, in to do 17. ure. Leta 1977 je občinski svet ZveZc sindikatov pripravil samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje delavcev. Njegov namen je ureditev Življenjskih, kulturnih in socialnih razmer delavcev, kar naj bi imelo /a posledico izboljšanje produktivnosti, hkrati pa bi zaposlovali v obsegu, ki ga določa družbeni načrt občine. Zahteve sporazuma hi morale hiti uresničene že do konca 1. 1978. Podpisniki, ki teh zahtev ne bi izpolnili pa ne hi mogli povečevati števila delavcev. Do konca preteklega meseca je samoupravni sporazum podpisalo od ■ 145 OZI) v občini le 41, sprejelo pa še •"> in ker so ga dolžni izvajat le podpistiiki, so lahko analizo opravili le med njimi. Podpisniki imajo zaposlenih približno 2/3 delavcev v občini. Od večjih delovnih organizacij ga niso podpisale LTH, Iskra Reteče, MIG in Alpetour razen TOZI) Mehanične delavnice. Analiza je pokazala, da še ponekod zaposlujejo delavce le na podla- gi začasne prijavnice in se ne pozanimajo, kje stanujejo. Zato niso redki primeri, da v povsem neustreznih pogojih živi pri zasebnikih tudi 20 ali več delavcev skupaj Določilo, da je treba delavce iz drugih republik in formirati v jeziku, ki ga razumejo, izpolnjuje le Termika, Ce na kratko povzamemo rezultate analize ugotovimo, da leta 1977 začeta akcija za sklenitev in podpis samoupravnega sporazuma, še ni sklenjena. Ustanovljen tudi ni bil odbor, ki hi spremljal uresničevanje sporazuma, v katerem bi poleg predstavnikov OZI), sodeloval tudi predstavnik občinskega sveta ZSS in občinske skupnosti za zaposlovati je. Zato bi bilo treba začeto akcijo čim prej zaključiti in imenovati odbor, ki naj spremlja zaposlovati je, analizira vse TOZI) in OZI) in o tem poroča izvršnemu svetu. V bodoče naj se krediti in lokacije za nove investicije odobravajo le tistim organizacijam, ki so podpisale samoupravni sporazum in ga tudi uresničit jejo. V prihodnje naj bi vlagali predvsem v zahtevno tehnologijo. F. Perdan - Fi r Predlog resolucije za leto 1980 Dopolnjeno besedilo Resolucija naj bo spodbuda načrtovalcem v gospodarstvu, da bodo planske dokumente pripravili realno in, da se bodo dogovorjenega tudi držali Na novembrski seji so delegati obravnavali osnutek resolucije za prihodnje leto in ga dali v javno razpravo. V začetku tega meseca je bila javna razprava zaključena in resolucija prihaja pred delegate kot predlog v dopolnjeni obliki. Pripomb je bilo namreč precej in so tudi vnesene v predlog. V predlogu resolucije so upoštevane pripombe, ki se nanašajo na zunanjetrgovinsko menjavo, in sicer so razpravljalci zahtevali, da se v resoluciji pove, da še vedno več izvažajo kot uvažajo in tako v škofjeloški občini ne more biti govora o premajhni izvozni usmeritvi. Prav tako je upoštevano mnenje, da je treba zahtevati od vseh temeljnih organizacij, da upoštevajo družbeni dogovor o minimalnih standardih zaposlenih, da je treba točno določiti merila in prioriteto pri odobravanju investicij in natančno opredeliti, kdo je dolžan pri novi investiciji zagotoviti denar za novo zaposlene delavce in kako se bodo zbrana sredstva porabila. Če se že dogovarjamo o zaposlovanju v okviru naravnega prirastka, je to potrebno konec leta preveriti in prav tako pregledati, kjer je prišlo do pre-porazdelitve delavcev med delovnimi organizacijami. Nadalje je upoštevana zahteva, da je potrebno uskladiti rast skupne in splošne porabe ter rasti družbenega proizvoda in v resoluciji navesti celotno projekcijo sredstev za družbene dejavnosti in ob koncu leta je treba napraviti analizo kršiteljev resolucije. Niso pa bile upoštevane pripombe, ki pravijo, da je nerealno zahtevati, da se v predračunski vrednosti zagotovi 1,5 milijona dinarjev za vsakega novo-zaposlenega delavca in tudi ne zahteva, da se iz resolucije črta, da so tega zneska oproščeni investitorji, ki bi z investicijo dosegli nadpovprečni dohodek na zaposlenega v občini, panogi in republiki. Prav tako ne pripomba, da se stopnja zaposlovanja izenači z naravnim prirastkom in da je stopnja zaposlovanja v negospodarstvu previsoka napram gospodarstvu. Osnutek proračuna za prihodnje leto Sistem financiranja splošne porabe v prihodnjem letu zajema vse tiste elemente, ki jih je praksa preteklih let potrdila kot ustrezne in dopolnjen tam. kjer je na podlagi izkušenj možno doseči boljše rešitve Z odlokom o proračunu občine bo treba zagotoviti sredstva za finanei ran je splošnih družbenih potreb, ki so občini Skofja Loka nalo/ene z ustavo, sprejetimi zakoni in družbenimi dogovori. Obseg sredstev splošne porabe bo leta 1980 omejen in sicer morajo sredstva narava:: počasneje od rasti družbenega proizvoda, kar je opredeljeno z družbenim planom občine Skofja Loka za obdobje 1970—80 in z resolucijo za prihodnje leto. Splošna poraba kot del celotne porabe, mora biti odvisna od rezultatov poslovanja in gospodarjenja z. družbenimi sredstvi, od tega mora biti odvisna tudi njena raven in rast ter njen nadaljnji razvoj. I Upoštevanje osnovnih načel za oblikovanje splošne porabe v letu 19rV zahteva, da se obseg porabe opredeli po enotnih merilih za posann \ področja dejavnosti, nalog in obveznosti, ki se financirajo iz lega alti računa. Sredstva za splošno porabo morajo naraščati počasneje od rasti družbenega proizvoda in so za leto 1980 naslednja: — predvideni proračunski prihodki znašajo 80.210.000 din in prav toliko tudi odhodki. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana za prihodnje leto predvideva 5 odstotno rast družbenega proizvoda. Oh upoštevanju 12.0 odstotnega vpliva cen. to pomeni nomi nalno rast 17,0 odstotka. Priprava urbanistične dokumentaciji Lani je bil sprejet urbanistični program občint\ izdelava druge dokumentacije pa kasni I W ]>'•' I v. Skladiščno-predelovalna cona Godešič Skladiščno živilsko-predelo-valna cona Godešič je opredeljena z novelacijo urbanističnega programa Skofja Loka in sega od železniške proge do ceste Skofja Loka Jeperca ter od Traškega grabna proti vasi Godešič in je zanjo rezerviranih 14 ha zemljišč. Na to novo lokacijo je prestavljena celotna delovna organizacija ABC Loka s proizvodnimi obrati TOZD Peks in vsemi skladiščnimi in poslovnimi prostori, kakor tudi skladišča za republiške in občinske blagovne rezerve. Območje, kjer sta sedaj Peks in ABC Loka, kamor se bosta širila Jelovica in Gradiš. Prvi del zazidalnega načrta obsega površine 10 ha. Osnutek je bil v javni razpravi tudi v KS Godešič. Krajani so imeli vrsto pripomb, ki so se nanašale predvsem na poseganje urbanizacije po kakovostnih kmetijskih zemljiščih in so predlagali premik cone proti Traškemu grabnu. Kritično so ocenili neestetski izgled vasi, ki se bo z izgradnjo še poslabšal. Pripominjajo, da so že ob novelaciji programa nasprotovali pozidavi Godeške-ga polja, vendar njihove pripombe niso bile upoštevane. Kmetje so ogorčeni nad posegi na njihova zemljišča in poudarjajo, da nima nihče pravice gospodariti nad njihovim premoženjem, zlasti zato ne, ker gre za rodno zemljo, ki jim je edini vir dohodka. Sprašujejo tudi, kaj bodo rekle bodoče generacije, če bodo pozidane najlepše kmetijske površine. Podobne pripombe so bile že ob sprejemanju urbanističnega programa, vendar sestavljalci poudarjajo, da so pri nastajanju zazidalnega načrta sodelovali tudi predstavniki KS in je tako poiskana najboljša rešitev. Izvršni svet je obravnaval vse pripombe in pomembnost objekta in ugotovil, da bo z njegovo realizacijo dosežen velik napredek v preskrbi prebivalstva. Postopno obravnavanje načrtovane skladiščno in živilsko-prede-lovalne cone prek sprejemanja novelacije urbanističnega programa je omogočalo upoštevanje vseh koristnih pripomb krajanov glede izrabe kmetijskih površin in razporeditve objektov. r Varstvo spomenikov NOB Grobišča in grobovi borcev NOV so kot pomembni zgodovinski objekti pod posebnim družbenim varstvom. Urejajo in vzdržujejo se tako, da se padlim in v vojni umrlim borcem izkazuje spoštovanje in, da se ohrani trajen trajen in viden spomin na žrtve. Da bi lahko to dosegli, je bilo treba v občini narediti evidenco grobišč in grobov. Na podlagi tega popisa je narejen program vzdrževanja obeležij in spomenikov v vseh krajevnih skupnostih. Priprava in sprejemanje urbanistične dokumentacije v škofjeloški občini ne sledi družbenoekonomskemu razvoju. Po dvakratnih poskusih je bil lani sprejet novelirani urbanistični program občine, izdelava urbanističnih načrtov oziroma nove-lacija pa kasni. Zato izdelujejo posamezne zazidalne načrte, kar povzroča težave pri sprejemanju in realizaciji teh dokumentov, ker generalne rešitve niso znane. Pri že sprejetih zazidalnih načrtih pa se pojavlja problem pridobivanja in komunalnega opremljanja zemljišč, ki je posledica nove organiziranosti interesnih skupnosti. Z ukrepi, ki sta jih sprejela izvršni svet in občinska skupščina, ko sta se odločila za ustanovitev strokovne organizacije, pričakujejo, da se bodo razmere na področju prostorskega in urbanističnega planiranja izboljšale. Drug problem so nezakonito zgrajeni objekti, katerih razvrstitev zaradi prezaposlenosti strokovnih delavcev še ni bila opravljena. Do sedaj so si ogledali 94 objektov in pri tem ugotovili, da bo 67 objektov možno legalizirati, 27 pa jih je zgrajenih na zelo izpostavljenih lokacijah in zanje še ni dokončnih odločitev, 10 objektov pa si je potrebno še ogledati. Pri tem pa ugotavljajo, da precej gradenj ni evidentiranih, ker v občini ni urbanističnega inšpektorja. V občini obstaja ena melioracijska skupnost kmetov. Ukvarjala se je z manjšimi melioracijskimi deli. Zaradi večjih urbanističnih posegov pa ima ta skupnost v načrtu z melioracijskimi deli pridobiti tudi slabša zemljišča. Večja melioracijska dela so potrebna v Zireh. Za regulacijo Sore in izboljšanje zamočvirjenih okoliških kmetijskih zemljišč so potrebna znatna finančna sredstva, ki jih bodo morali združiti Zirovci sami, poleg tega pa tudi območna vodna in kmetijska zemljiška skupnost. Kmetijska zemljiška skupnost je obravnavala problematiko, ki nasta- ja v prometu s kmetijskimi zemlj* Vso v prodajo ponujeno zemlj* ravninskem predelu odkupi P«*sT TOZD MIG, v hribovitem pi pa se intervencijsko odkupijo le t zemljišča, ki naj bi služila za njo »črnih vikendov«. Sredstva od odškodnin upoi kmetijska zemljiška skupnost za moč pri agromelioracijah. Fi kmetijskih zemljišč se manjša na strani zaradi urbanizacije, na di pa zaradi zaraščanja z goidaal Kmetje, ki so se odločili, da posodo-j bijo svoje kmetije, krčijo gozdove z zravnavanjem krčevin ali pa V drugih preveč nagnjenih povrim dobijo nova zemljišča. r Predlog odloka o ... ... določitvi prispevnih ata> penj za uresničevanje profra-mov samoupravnih interesnih skupnosti. Samoupravni sporazumi o prt-1 spevnih stopnjah so bili spreien) lani in odlok velja le za tiste. i\ niso sprejeli sporazumov o zaj^l tavljanju sredstev za uresnkV vanje programov interesnih skui> nosti. Gre za SIS družbenih a* javnosti. določitvi stopnje prispevka za financiranje vzdrie-vanja in urejanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe za financiranje programa varstva pred požarom. Tudi ta odlok velja le za tiste, ki niso. podpisali aneksa k samouprav* nemu sporazumu. V sodelovanju z 1NIX>K c<-»tro«j šikofja Loka pripravila l.ropaMfcajJ Bogataj DOGOVORIMO SE TfpECEMBRA 1979 iznanja ob občinskem prazniku Lgfli prazniku podeljuje občinska skupščina vsako leto pridne posameznikom, temeljnim organizacijam, skupnostim ^ organizacijam in društvom za njihovo prizadevno delo in pri izboljšanju druzbeno-ekonomskega napredka ob-' komisija za odlikovanja in priznanja skupaj z občinskimi Jjtičnimi organizacijami predlaga podelitev sedmih pri-\£tth malih plaket in 2 pismeni priznanji. jfUKETO OBČINE M LOKA PREJMEJO ICUE SKOFJA LOKA Imovne organizacije sega-k" * Je začela razvidnega servisa, v katerem rrom in širjenjem no-,dbuda za Tffa, obenem pa ga zave-I <,apake skuša čimprej ,MLSKO DRUŠTVO POLJANE društvo Poljane praznu-■^7><>tni''o obstoja in že vrsto £g med najboljša gasilska /ini. Danes ima društvo «j mladincev in mladink iijjijrjev in pionirk. Ze vsa i^vajo, da vključujejo v več mladih. S pogostimi i„ delovanju na raznih ^ jih vzgajajo v izurjene I 0 po potrebi sposobni %jt«k priskočiti na pomoč, jatti J* tu^' današnja j^tina. ki je trenutno ena v občini. Posebno dobro la na lanskoletnem f*T v Avstriji. V okviru i je tudi sedem trojk m Tu- Lo*. Delnice, Dolenje brdo. Kovski vrh, . lom in Vinharje. i rit Lvoj malega gospodarstva BAJT STANE IZ ROVTA Ze kot otrok je okusil bedo in socialno krivico bajtarjev in je že zelo zgodaj prisluhnil idejam komunistične partije in postal v začetku leta 1944 tudi njen član. Ze leta 1942 je odšel v partizane, kjer mu je bila zaupana organizacija krojaške delavnice. Ves povojni čas je bil aktiven družbenopolitičen delavec. Bil je sekretar komiteja ZK za Selško dolino, večkrat član občinske konference ZK, občinskega komiteja in opravljal je še vrsto drugih funkcij. Vseskozi je delaven tudi v KS. JANKO POLJANEC, VINCARJE Ze od srede leta 1942 je pomagal partizanom in bil prav kmalu aretiran in izgnan v Slezijo. od koder je maja 194M pobegnil in se vključil v NOB. Do konca vojne je sodeloval v grupi VOS in sicer v enoti Škofjeloškega odreda. Po vojni je postal vesten družbenopolitičen delavec. Dolga leta je bil predsednik Zveze borcev NOV in Član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Skofja Loka, opravljal pa je tudi številne druge funkcije. Vse do odhoda v pokoj je bil direktor delovne organizacije BGP Skofja Loka. Ima velike zasluge, da se je podjetje razvilo iz invalidskih delavnic v Fuštalskem gradu v moderno delovno organizacijo. PROF. FRANC DEMŠAR IZ LJUBLJANE V sezoni 1954/55 je postal dirigent moškega pevskega zbora KIJI) »Ivan Cankar« Sv. Duh, ki ga vodi še sedaj. Ima velike zasluge, da pevski zbor deluje neprekinjeno vsa leta. Dolgo pa je ta pevski zbor predstavljal edino številno in kvalitetno skupino pevcev, na kateri je slonela vokalna glasbena dejavnost v Skofji Loki. S samostojnimi koncerti je zbor proslavil 20. in 25. obletnico delovanja, 30-letnico pa je leta 1977 povezal z jubileji ZK in tovariša Tita; sodeloval je tudi na vseh petih občinskih revijah. Na pobudo to-' variša Demšarja že leta vzdržuje živahne stike z rojaki v zamejstvu, posebno plodno pa je sodelovanje tavojni program malega gospodarstva naj bi bil izdelan za "Bkfc jf78 - 1985, vendar zaradi časovne stiske dokumentov l2i izdelati posebna komisija in je bila naloga zaupana RC VOradivo je bilo izdelano junija in je komisija za spremlja-EjIS malega gospodarstva dala nanj več pripomb. Sedaj Ji pred delegate za razpravo na skupščini povzetek pro-iurjzvoja malega gospodarstva in trgovine. Mbeni sektor malega gospodarstva predstavlja 17 OZD, ll^dejavnosti pa samostojno opravlja 169 obrtnikov. 83 Wyoznikov, 38 gostincev, 14 kmetov pa se ukvarja s l(i(n turizmom. Število obratovalnic je leta 1979 poraslo za »V/tkov, vendar le na račun proizvodne dejavnosti. Tako kot zasebni sektor imata solidno razvite le proizvodne »rtffti. obrtne in osebne storitve pa njočno zaostajajo. „ bi pospešili razvoj predvsem slednjih, izvršni svet predznaki skupščini, da sprejme naslednja stališča: ^cjtarne dejavnosti bodo tudi v naslednjem srednjeroč-,.,tyjobju deležne maksimalnih ugodnosti v obliki davčnih tarih olajšav, najugodnejših kreditnih pogojev, subvencij I l«#mnine in še drugih ugodnosti, b Hfafcja dokazuje, da je osebno delo in osebna pobuda pogoj jn razvoj storitvenih dejavnosti. Zato bodo nosilci raz-iikrbeli za razvoj zasebnih obrtnih dejavnosti. Zasebni »liii ie bodo v skladu s svojimi potrebami organizirali ali se ^vali v obrtne zadruge z namenom racionalnejšega poslom/enakim ciljem bodo delovale tudi delovne organizacije »*lci razvoja posameznih dejavnosti. Delovne organizacije ^likovale ustrezne samoupravne oblike, s katerimi bodo torili neposredno udeležbo v samoupravljanju obrtni-iMperantov s končnim ciljem oblikovanja Temeljne or-kooperantov. U ugotovitev hitrejšega razvoja predvsem storitvenih de-v/rti bo za obdobje 1981—85 oblikovan samoupravni špota za združevanje sredstev v ta namen. Nosilec akcije je y*lza družbeno planiranje in razvoj. /.»deficitarne stroke rast zaposlovanja ne sme biti omejena, ^organizacije, ki izdajajo letna dovoljenja za opravljanje <> dejavnosti kot postranski poklic, morajo trezneje ti posamično druzbeno-ekonomsko upravičenost. Poseb-ta^tor»9>tbo posvečena oblikovanju cen storitev. 1 s skladateljem Pavlom in Mirom Kern jakom PISMENA PRIZNANJA OBČINE SKOFJA LOKA POLDE PREVODNIK, BRODE Je eden prvih, ki je preusmeril kmetijo in dosegel hiter napredek kooperacijske kmetijske proizvodnje. V 10 letih usmerjanja v kombinirano govedorejo za proizvodnji) mleka in pitanja govedi je veliko investiral v gradnjo gospodarskih objektov in nakup kmetijskih stn>-jev. Na dobro strojno opremljeni kmetiji je tržna proizvodnja kmetijskih pridelkov v času usmerjanja dobro napredovala. Oddaja mleka se je s lfi.000 litrov leta 1971 povečala na 20.500 litrov lani. Prav tako se je povečala oddaja pitanega goveda od 3.700 kg žive teže na 5.500 kg v letu 1978. ALOJZ BOGATAJ, VEŠTER Je dolgoletni aktivni delavec v ZSMS. V letih 1977 in 1978 je bil predsednik občinske konference ZSMS .Skofja I .oka in v času njegovega mandata je mladinska organizacija zelo zaživela in si tudi ustvarila trdne temelje za nadaljnje delo. Bil je sposoben organizator akcij, vedno pa se je tudi sam aktivno vključeval v delo". Tudi sedaj je aktiven v ZSMS. Priprava novega srednjeročnega plana Izdelava kasni Ena najvažnejših nalog zadnjega leta sedanjega srednjeročnega obdobja je priprava novega srednjeročnega plana. Tudi v škofjeloški občini ugotavljajo, da so ga začeli pripravljati pravočasno, vendar sedaj priprava kasni. V roku je bil pripravljen osnutek smernic za družbeni in prostorski plan, medtem ko je »analiza razvojnih možnosti in družbenega plana in planov temeljnih nosilcev planiranja« kasnila. Priprava smernic družbenega in prostorskega plana je bila že v zamudi in jih je skupščina sprejela julija. »Anketa«, ki naj bi jo pripravili od junija do novembra, ko bi bili obdelani že vsi podatki, sploh ni realizirana. Prvotno je bil določen kot nosilec za pripravo ankete Zavod SRS za družbeno planiranje, ki pa ankete še ni začel izdelovati. To pa pomeni, da so s podatki za smernice in elemente samoupravnih interesnih skupnosti v zamudi in jih ne morejo ponuditi temeljnim nosilcem planiranja v usklajevanje. »Osnove v regionalnem razvoju« so realizirane. »Smernice za pripravo planov in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih družbenega plana in prostorskega plana« so v zaostanku za tri mesece. Nekateri vzroki so našteti, glavni pa je neaktivnost temeljnih nosilcev planiranja. Obnašajo se, kot da planiranje zanje ne velja. Rok za sprejem smernic in elementov v TOZD, KS in SIS pa je 20. december. Takšen zaostanek seveda zmanjšuje čas za dogovarjanje, kar ima lahko negativne posledice, ko se bodo junija prihodnje leto na referendumih sprejemali predlogi sporazumov in planov nosilcev planiranja. Prav zato tudi »smernice nadaljnjega razvoja regije« decembra ne morejo biti sprejete. Se bolj pomembna kot roki je vsebina dokumentov. Tako pri DO kot pri KS so pomanjkljivosti v metodologiji pa tudi vsebina gradiv je bolj ali manj slaba. Ni celovitosti v vsebini in so nekatera pomembna poglavja docela izpuščena. Nerazčiščeno ostaja, kaj je smernica in kaj je element. Strokovne službe premalo ali pa sploh ne poznajo minimalnih obveznih kazalcev. Posebno kritično je v nekaterih KS, kjer še nimajo nič narejenega. Da bi razmere popravili in pospešili pripravo planskih dokumentov, je bilo organiziranih več posvetov, kjer so razčistili nerešena vprašanja. Kmetijsko politiko mora hiti se bolj učinkovita. — Foto: F. Perdan Poročilo o uresničevanju sklepa 9. seje družbenopolitičnega zbora 13. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 21/11-1979 1. Izvleček sklepov iz zapisnika 9. seje družbenopolitičnega zbora in 13. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 21/11-1979 je bil posredovan članom predsedstva in izvršnega sveta ter upravnim organom občinske skupščine in drugim v vednost in neposredno izvajanje. 2. Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine 1975-1980 v letu 1980 je bil dan v javno razpravo do 3/12-1979. Sledila bodo usklajevanja in priprava predloga resolucije, ki bo predložen občinski skupščini v sprejetje na decembrski seji. 3. Aneks k srednjeročnemu programu stanovanjske graditve v občini Skofja Loka za obdobje 1976-1980 je bil poslan Uradnemu vestniku Gorenjske za objavo v uradnem glasilu Skupaj z aneksom bo objavljen tudi program, ker to v letu !(,~(> ob sprejetju ni bilo storjeno. 4. Stališča do študije o stanju in možnosti razvoja kmetijstva \ občini Skofja Loka (na podlagi rezultat.t popisa kmetiji so bila posredovana KZS Skofja I.oka. 5. Osnutek dogovora o oblikovanju družbenega sveta in osnutek odloka o družbenem svetu za vpraša nja prostora in za varstvo okolja s sklepom občinske skupščine in pripombami sta bila posredovana občinski konferenci SZDL. ki je nosilci javne razprave o. Sklep o potrditvi statuta Raziskovalne skupnosti občine Skofja Loka je bil izdan. 7. Sklep o soglasju k statutu Stanovanjske skupnosti občine Skofja Loka je bil izdan. 8. Predpisi — odlok o spremembi odloka o proračunu občine za leto 1979 — odlok o dopolnitvi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Lučinah. — odlok o dopolnitvi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Dražgo-šah. — odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, — odlok o določitvi najvišjih stanarin v občini Skofja Loka so objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 29 in 30/79 '■ dne 27/11-1979. 9. Osnutek odloka o ureditvi nekaterih zadev s področja zasebne obrti v občini Skofja Loka je dan v javno razpravo. Nosilec javne razprave je izvršni svet občinske skupščine. 10. O sprejemu informacije o sklenitvi samoupravnega sporazuma, gradnji ter financiranju stroškov gradnje enostavne in razširjene reprodukcije loške kanalizacije in čistilne naprave, na katero se priključuje področje od Stražišča do Žah-nice, je obveščen predlagatelj. 11. Delegatsko vprašanje konference delegacij 29 — Podjetje »LOKA« Skofja Loka glede mestnega potniškega prometa je bilo posredovano Alpetouru - DO Promet — TOZI) Potniški promet in občinski samoupravni komunalni interesni skupnosti Skofja Loka. da vprašanje proučijo in nanj odgovorijo DOGOVORIMO SE G LAS 8.STRAN "TOREK, 11^0ec|SSl [JiT CI (11. nadaljevanje) TONE POGAČNI Vse tostransko življenje muslimanov (vernikov in pripadnikov islama) je torej zamejeno s pripravo na onostransko življenje, na onostranski paradiž ali raj. zato petkrat na dan po petnajst minut, pa rez pol ure molijo, obrnjeni v smeri MEKE, najsvetlejšega muslimanskega mesta, vedno so obrnjeni proti kockasti stavbi KAABI, v katero je vzidan črn velikanski meteorit — kot opomin in sveto znamenje Alahovo. Muslimani se postijo ves mesec RAMADAN. Ne pijejo alkohola in ne jejo svinjine. Romajo vsaj enkrat v življenju v Meko, k svetemu kamnu Kaabi, ki ga bojda še niso videle nemusliman-ske oči. In se z drugimi obredi in ceremoniali (branje korana — njihovega svetega pisma s 114 surami, učenje naukov na izust, obrezovanje, polurna tiha molitev pred vsako jedjo) umivanje telesa pred vstopom v mošejo in tudi to pred vsako jedjo) — z vsem naštetim poganjajo Muslimani uro življenja počasi naprej (ali nazaj), v PRAIZVIR, v izčiščenje, z malo besed, tako da ostaja naš razumsko izostreni gostobesedni evropski besednjak sramežljivo nem. Kar naenkrat se ti zrine v zavest občutek, da pa se mi kar in kar naprej obmetavamo s plazom nakubanih in izpraznjenih besed, ker nam je samo tako dano, da smo še tu, da poslušamo sami sebe, in le tako se nam misel o neizbežni smrti izgublja daleč za grobovi in časom. Turške ceste so prašne, precej je Še makadamskih, in tudi polivanje ne pomaga kaj dosti. OH,TE PRAZNE BESEDE Potimo se. Zjutraj ob pol sedmih leze živo srebro na petintrideset stopinj. Med kaplja skozi porozni bolgarski kruh. Zajtrku-jemo suho, brez tekočine. Asfalt za EDIRNE teče kot tepih ob Evrosu, bolgarski Marici, za ped od grško-turške meje. Da se ti nehote v spomin prikrade mariška bitka pri Černo-menu, v kateri so TURKI 25. in 26. septembra l. 1371 premagali makedonska fevdalca, brata Vukašina in Uglješo. Turki so zasedli Makedonijo in začeli prodirati na Balkan. In vse ujete Makedonce so oslepili, le vsakemu stotemu so pustili levo oko, da jih je vodil čez Rodope nazaj v Ohrid. Potimo se. Se vedno brez rezervne gume S petimi litri bencina. Dvajset kilometrov premelje spaček v slabe pol ure. Prvo turško mesto za oblaki dima v daljavi. Zato V dimu, ker se je pred nami že lep čas prerivala obtol-čena Henschelca z razmajano prikolico, ki je opletala, in vse je bilo do roba prekrito s sipko belkasto sipino, kot s snegom ali s sladkorjem v prahu, pa je bilo živo apno ali celo pantakan, verjetno uvoženo iz Bolgarije. Da je Brane po kosilu, ko je na parkirišču obrisal vso belino s šip in platnene ponjave, še dolgo jamral zaradi solznih oči in boleče prebave. Radovednost prežene omotičnost v naših nenaspanih glavah. Minareti v daljavi. Kot šilasti koli. Svet VZHODA. Sarajev, haremov (nekdaj) in — pekla. Ko nekaj pompoznega pričakuješ. Pa se vseeno sprašuješ, zakaj si se SAM z mogočnimi življenjskimi škarjami odrezal od doma in se kot drobna frnikula zatrklja v tisto črno oddaljeno jamico, ki se ji pravi ali Turčija ali SVET, med ljudi z drugačnimi verami in običaji. (Se danes večina mojih naključnih znancev ne more in noče razumeti tega (ne)smisla, in me ima za malce pre- ali zamaknjenega, ker neprestano nekam vrtam.) SPOMNIM SE NA OČETA VINCENTA V TEJ PUSCI Pa te gledajo nekateri nekam postrani, ko se vrneš »z onega sveta«. In zraven si še dokaj normalen po videzu, ne »razšprudlan« kot koktelj. Nujno se moraš vsaj enkrat na leto odpraviti v svet, precej dalj od Mallvja v Avstriji, da se ti potem doma vsi občutljivejši kanali spet lepo naravnajo in sonce ne sveti več skozi filter v roleti. Zaupaš v razsodnost usode, ki naj bi bila zmeraj pravična, in še v našega SPAČKA, pa se zakotalimo kar naenkrat v mesto EDIRNE. Ozek most čez TUNGO stražita komandosa turške armade. Smo že tam, kjer z dneva v dan poka, in so jih že čez tisoč popokali v lanskem letu 1978. Blizu tisoč pet sto LJUDI, v glavnem revolucionarno razpoloženih študentov. Ampak to je že drugi problem po vrsti, s prvim sem se grizel že od bolgar-sko-turške meje sem, ko sem na glas bral ODLOMEK Božičevega Očeta Vincenca smrt v enajsti številki Sodobnosti leta 1977. In jima (Branetu in Sončku) trikrat, štirikrat zdeklamiral pismo očeta Vincenca Anu, ki se je tikalo tudi nas treh. In je spaček ob četrtem branju petkrat, šestkrat prdnil (bolgarski normalni bencin - in se je kar takoj Knoblov Prdec vmešal med asociacije, ki ga bom verjetno citiral pozneje), obstali smo pred INFORMATION OFFICE, ker je Brane imel že vsega do vrh sfecljanih las in so ga zanimale samo še gume premera 135/15 — za »spačeka«. Zrinil se je ven, ostale so nama s Sončkom samo se do kraja obtesane besede očeta Vincenca: - Dolgo sem mislil, nazadnje sem premislil, da imam samo tebi kaj napisati. Pišem ti nekaj reči, in sicer, da boš ti poskrbel, da bo moj pogreb tak kakršnega hočem jaz, ne pa ljudje. Za tebe sem slišal, da st izgubljen. Za tebe sem slišal, da si klatež in da ne delaš nič takega, kar dela večina ljudi. Da postavaš, kot pravimo kmečki ljudje. Mislim, da vem, zakaj si izgubljen, mislim, da vem, zakaj si klatež mislim, da vem, zakaj ne delaš nič takega kot večina ljudi, zakaj postavaš, kot pravijo kmetje. Prišli bojo časi, kot so bili. Takrat ne vem, ali bo sploh še kdo ... Ne vem, ali sploh kaj bo. Mogoče ne bo čisto nič - In zato, če misliš kaj narediti, naredi, kar misliš, pa naj bo, kakor že bo. Jaz bom kmalu umrl, ampak nikoli nisem pozabil napraviti, kar sem mislil. In če hočeš biti zgubljen, bodi. In zato mislim, da me boš samo ti pokopal tako, kot želim jaz, in ne ljudje. Oče Vincenc — Tožilec in Druschkejev zagovornik na Gorenjskem Letošnje poletje je državno pravd-ništvo iz Heidelberga po diplomatski poti zaprosilo republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun SR Slovenije za pravno < pomoč v zvezi s preiskavo proti vojnima zločincema Clementu Druschkeju in Heinzu Linckeju. Druschke, šef izpostave varnostne službe in varnostne policije na Jesenicah od aprila 1941 do konca vojne, je bil že tjecembra 1945. leta razglašen za vojnega zločinca. Zbrano dokazno gradivo o tem vojnem zločincu so naši zvezni organi 1948. leta odstopili zavezniškim okupacijskim oblastem v Avstriji in Nemčiji zaradi uvedbe kazenskega postopka proti Druschkeju, čigar bivališče pa vse do februarja predlanskim ni bilo znano. Ko sta Franc Koritnik in Simon Wiesenthal februarja 1977. leta na tiskovni konferenci na Dunaju novinarjem sporočila, da sta odkrila, kje živita jeseniška gestapovca Druschke in Lincke, se je ponovno začela preiskava, katere so se zelo resno lotili tako na okrožnem sodišču v Kranju kot na državnem tožilstvu v Heidelbergu. V zvezi z zločini Druschkeja in Linckeja so 1977. leta v Kranju zaslišali 77 prič in zbrali veliko dokaznega gradiva, prevedli vse to v nemščino in poslali tožilstvu (nemško uradno državnemu pravdništvu, ki pa opravlja iste naloge kot pri nas javno tožilstvo) v Heidelberg. Ker smo od pomladi 1977. leta najprej le malo slišali, kako napreduje preiskava proti Drusckeju in Linckeju, so bili mnogi, posebno prizadeti, prepričani, da v Heidelbergu namerno zavlačujejo zbiranje obtožnega gradiva in samo preiskavo, da bi na vse skupaj prej ali slej pozabili, oziroma se s takim dejstvom pomirili. Na okrožnem sodišču v Kranju so me prav glede tega opozorili, da smo s takim mnenjem krivični do državnega tožilstva v Heidelbergu, ki si močno prizadeva spraviti Druschkeja in Linckeja na zatožno klop. Druschke je bil predlanskim nekaj časa že v zaporu, zdaj se brani s svobode in je bil Že večkrat zaslišan. Lincke pa je bil tedaj nekaj časa v psihiatrični bolnišnici. To pripombo so na okrožnem sodišču v Kranju podkrepili s podatkom, da so v tem kratkem času na državnem tožilstvu v Heidelbergu v zvezi s hudodelstvi jeseniškega gestapa zaslišali okoli sto prič, ki živijo v Avstriji, Nemčiji, Italiji in drugod. Tako so med drugim iz Italije ponovno poklicali na zaslišanje v Heidelberg Franca Koritnika, iz Celovca pa najožjega Druschkejevega sodelavca in voditelja jeseniških raztrgancev Andreja Noča, po domače Glažarjevega s Koroške Bele. Glažar bi bil lahko »najtežja« priča proti Druschkeju, toda upravičeno lahko dvomimo, če bo upal spregovoriti resnico, ker bi obenem obtoževal tudi samega sebe. Z dovoljenjem naših pravosodnih organov in namenom, da osebno ponovno zaslišijo nekatere priče, ki so že bile zaslišane v Kranju 1977. leta, so v drugi polovici novembra prišli v Kranj državni tožilec iz Heidelberga kriminalni nadkomisar deželnega kriminalnega urada in zagovornika Druschkeja in Linckeja. V navzočnosti preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča Kranj Antona Žitka so v desetih dneh zopet zaslišali dvajset prič in to pod prisego. Nekatere priče so obiskali na domu v Kranjski gori in na Jesenicah, ker zaradi starosti in bolezni niso mogli priti v Kranj. Ogledali so si muzej talcev v Begunjah, spomenik ustreljenih Hrušičanov na Belem polju in več drugih spominskih obeležij, kjer so bile pobite žrtve jeseniškega gestapa. Kot mi je povedal sodnik Žitko, so bili vsi globoko pretreseni nad tem, kar so videli in slišali v desetih dneh na Gorenjskem. Kako prizadevno in naporno je bilo to delo, pove podatek, da so dnevno zasliševali po osem in več ur; nekatere priče tudi po tri in celo po štiri ure. So pa velike težave, ker mnoge izjave, ki hudo bremenijo Drusckeja in Linckeja, ne morejo več potrditi še druge priče, ker so že umrle. Prič je veliko in premalo. Kaj vse so hoteli vedeti tožilec in odvetnika iz Heidelberga, v čem so težave tožilstva, boste lahko prebrali v prihodnji številki TV-15. Jože Vidic SGP Gradbinec Kranj Kadrovsko socialna služba Na podlagi sklepov odborov za delovna razmerja objavlja ne naloge in opravila I TOZD INDUSTRIJSKE NIZKE GRADNJE KRANJ 1. 2 KV zidarjev 2. 2 KV tesarjev 3. 6 gradbenih delavcev Pogoji: pod točko 1. in 2. - končana poklicna šola gradbene smen, eno leto delovnih izkušenj pod točko 3,— nepopolna osnovna šola II TOZD STANOVANJSKE VISOKE GRADNJE KRANJ 1. 5 KV tesarjev 2, 5 gradbenih delavcev Pogoji: pod točko 1. - končana poklicna šola gradbene smeri in eno leto delovnih izkušenj pod točko 2. - nepopolna osnovna šola III. TOZD Gradbena operativa Kamnik 1. 6 KV zidarjev 2. 4 KV tesarjev 3. 2 KV železokrivcev 4. 3 gradbenih delavcev Pogoji: pod točko 1., 2. in - končana poklicna šola gradbene smeri, eno leto delovnih izkušenj, ter enomesečni poskusni rok. pod točko 4. - jiepopolna osnovna šola in enomesečni poskusni rok. IV. TOZD Gradbena operativa Ljubljana 1. vodje gradbenega sektorja Pogoji: — končana višja oziroma srednja šola gradbene smeri, — :\ oziroma 5 let delovnih izkušenj, — opravljen strokovni izpit. 2. vodje obračunske enote Pogoji: — končana višja oziroma sredn ja šola gradbene smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — opravljen strokovni izpit. 3. tajnice TOZD Pogoji: — končana ekonomska ali administrativna srednja šola in eno leto delovnih izkušenj.' 1 gradbenega delovodje Pogoji: — končana dclovodska šola gradbene smeri in eno leto delovnih izkušenj, — opravljen izpit i/, prve pomoči. 5. 8 K V tesarjev H 3 KV železokrivcev Pogoji: pod točko 5. in 6. - končana poklicna šola gradbene smeri. — eno leto delovnih izkušenj. V TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA Kranj 1. KV avtokleparja Pogoji: — končana poklicna šola, — dve leti delovnih izkušenj ZA SEKTOR JESENICE 1. 2 KV ključavničarja 2. 1 KV strugar U 2 KV električarjev Pogoji: — končana poklicna šola, — dve leti delovnih izkušen j. VI TOZD LESNI OBRATI KOKRICA 1. knjigovodje osnovnih in materialnih sredstev Pogoji: — končana srednja šola ekonomske smeri. — 2 leti delovnih izkušenj. 2. vodje sektorja v mizarski delavnici in na žagi Pogoj: — končana višja oziroma srednja šola — lesarske smeri. — najmanj leta delovnih izkušenj. i. 3 KV mizarjev 4. 3 K V tesarjev Pogoji: — končana poklicna šola lesne oziroma gradbene smeri, eno leto delovnih izkušenj. VII TOZD PROJEKTIVNI BIRO KRANJ 2 diplomirana ing. arhitekture Pogoji: — končana visoka šola — smer arhitektura, — opravljen strokovni izpit, — 3 leta delovnih izkušenj 1 diplomiranega gradbenega ing. — statika Pogoji: — končana visoka šola gradbene smeri. — opravljen strokovni izpit, — tri leta delovnih izkušenj. 2 gradbena tehnika — kalkulanta Pogoji: — končana srednja šola gradbene smeri, — opravljen strokovni izpit in tri leta delovnih izkušenj. 2 gradbena tehnika - projektanta Pogoji: — končana srednja šola gradbene smeri, — eno leto delovnih izkušenj. VIII DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB programerja na sistemu Pogoji: — končana višja oziroma srednja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, — 2 do 3 leta delovnih izkušenj v programiranju na sistemu IBM ali sorodnem sistemu in poznavanje programskega jezika COBOL. evidentičarja v kadrovski službi pravnega referenta Pogoji: — končana visoka šola - pravne smeri in dve leti delovnih izkušenj tajnice splošnega sektorja Pogoji: — končana srednja šola — ekonomske oziroma administrativ ie smer.. — eno leto delovnih izkušenj. Za objavljene delovne naloge in opravila se delo združuje sa nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo na naalov: SGP Gradbinec, Kranj, Kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu. Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI poroka na Jesenicah — Te dni sta praznovala petdesetletnico 0iwljenja Minka in Franc- Terseglav z Jesenic. Oba sta imela težko ^mladost, saj sta morala kmalu začeti delati, a tudi kasnejše skupno m* je prinašali* na pat preizkušnje in trpljenje. S skupnim razume faita prebrodila najtežje dni, in skrbela za štiri otroke.Franc Terseglav ttLt,je življenje rad hodil v hribe ter se navduševal nad glasbo. Vse to je j,, njegova življenje in življenje vse družine, otrok, ki sta jima nudila lin topel dom. Po petdesetih letih skupnega življenja, ki je slonelo na >,jf%tvu in tovarištvu, sta si pred predsednikom skupščine občine n/t, ki Jima je zaželel še mnogo srečnih let, minulo soboto ponovno ''roke. - Foto: D. Sedej t,. Dobrava — Pred dnevom republike so krajani Srednje Dobrave Kffto pričakovani asfalt. Oestno podjetje Kranj je držalo obljubo in Urimln odsek od novega mostu pri Kozjeku preko Zgornje Dobrave in p Mišače do globoške meje. — Foto: F. Debeljak GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Kranj Jezerska 41 Vabimo vas na zanimivo predavanje, ki bo v petek. 14 12 1979 ob 9 uri v Zadružnem domu na Primskovem zakono kmetijskihzemljiščih ozaščiteni kmetiji iN STATUS KMETA ♦erZAKON O DEDOVANJU POSESTI PREDAVATELJ: SLAVKO KOCJAN -STROKOVNJAK S SEKRETARIATA ZA ZAKONODAJO IS SRS Udeležite se, pripravite vprašanja. ItANJ - Redka potočna postrv - V ribogojnici Podvodje pri Vodicah \,h dneh »dali iz prometa« dokaj redko ribiško postrv. Potočna postrv, ?pava redkost v naših vodah, je reci in piši merila kar petindevetdeset metrov in imela 9,5 kg. Ta potočna postrv je dala veliko iker za zdajšnji *imrastek. Iz ribogojnice jo je prinesel znani kranjski ribič Peter Komo->4h)- Foto: F. Perdan Dobra grda Tangenta Tržič - Kuj naj bi rekla <> zadnji številki Tangente, glasila, ki so ga pripravili mladi Tržičam za praznik republike1! Da je dobra! Lahki* bi bila tudi boljša. Da je slaba! Tudi to ne. saj ni res. po drugi strani pa je vanjo vloženega nešteto ur prizadevnega dela peščice članov uredniškega odbora in redkih sodelavcev, ki zaslužijo vsaj moralno priznanje. Prav tu bi se morda veljalo ustaviti. Čeprav si uredniški odbor že nekaj časa prizadeva, da bi pritegnil k sodelovanju čim več mladih, ostaja pri starem. Pod prispevki srečujemo znane pod pise, avtorje, ki k sreči ne vržejo puške v koruzo. Potem bi Tan gente sploh ne bilo. Sicer pa je letošnja tretja številka, ki so jo izdali kar v 400 izvodih, vsebinsko zelo zanimiva in pestra. Uvodni sestavek je posvečen dnevu republike. V nadaljevanju je govora o delegat skem sistemu v mladinski organizaciji pa o letu otroka, o lokalni mladinski delovni akciji v Lešah, ne manjka pa niti novic iz osnovnih organizacij, sestavkov o kulturi, športu, rekreaciji, literarnih snovanj in domiselnih smešnic na račun Tržičanov. Če lahko rečem, da je vsebin sko Tangenta veliko boljša od prejšnje, pa ostaja enako skrom na po tehnični plati. Navaden razmnoževalni stroj še nikoli ni dal lepega izdelka, tudi gotogra fije so skoraj nerazpoznavne. Morda bi se uredniški odbor za naprej le česa boljšega domislil, čeprav je žal tudi res, da mladi, ki imajo za svoje delo že itak malo denarja, morajo varčevati na vsakem koraku. In če to up<> števamo, je Tangenta prav O. K. H. J. Uredili bodo zunanjost vrtca Radovljica — Delegacija krajevne skupnosti Radovljica je v zboru krajevne skupnosti skupščine občine Radovljica že večkrat terjala odgovor na svoje delegat.sk'> vprašanje, kdaj bo končno prišlo do zunanje ureditve otroškega vrtca. Odgovor so dobili na zadnji seji skupščine, 5. decembra. Delegaciji je bilo zagotovljeno, da je že izdelan idejni načrt ureditve z dostopom s Kranjske ceste, sočasno pa tudi predračun potrebnih finančnih sredstev. Na koordinacijskem odboru za gradnjo šol in vrtcev pri občinski skupščini sta bila načrt in predračun že potrjena, z deli na ureditvi zunanje okolice vrtca pa bodo začeli spomladi prihodnjega leta. Koliko bodo zaslužili naši pevci? Združenje glasbenikov, pevcev in drugih estradnih umetnikov Lira Ljubljana je tudi letos sklenilo največ silvestrskih angažma-nov za slovenske pevce in ansamble. Združenje meni, da so se v preteklosti pojavljale v tisku o višini honorarjev naših pevcev dezinformacije, zato so letos obvestili javnost o višini angaž-manov in honorarjih ansamblov in solistov. Elda Viler bo dobila za dan nastopa na Gospodarskem razstavišču neto 20.000 dinarjev, Tatjana Dremelj za dva dni na Otočcu 30.000 dinarjev, Vladimir Samec za dva dni v Argonavtih 25.000 dinarjev^ Zorica Fingušt za dva dni v Cateških Toplicah 20(XX) dinarjev. Meta Močnik za dva dni v domu JNA v Ljubljani 18.000 dinarjev in homorist Vinko Simek za dan na Gospodarskem razstavišču neto 20.(KX) dinarjev. Ansambel Vilija Petriča bo za dan nastopa na Gospodarskem razstavišču prejel 42.000 dinarjev. Vokali iz Celja za dva dni na Otočcu 60.000 dinarjev. Kavalirji iz Celja za dva dni v gradu Zemo-no 3().(XX) dinarjev , ansambel Predmestje za dan nastopa v Golf hotelu na Bledu 40.000 dinarjev in tako dalje. Pri Liri je sklenilo angažmane še več manj al bolj znanih pevcev in ansamblov, cena pa je za dan nastopa okoli 15.(XX). za ves ansambel pa več. D. S. *_J (22. zapis) Ko tako iz tedna v teden o|>evam lepote in zanimivosti Tuhinjske doline, bi kdo utegnil pomisliti, da ima dolina ime pač po vodi Tuhinj-ščici. Leta pa skorajda niti ne teče po dolini, pač le majhen kilometer .. . Rečica Tuhinjščica izvira v Menini planini, tik izpod Ostrega vrha (1204 m), Javorščka (1344 m) in Velike stene (1282 m). Po kratkem strmem teku se dotakne Zgornjega Tuhinja in se pri I^azah izlije v Nevljico, ki velja za poglavitni vodni tok skozi Tuhinjsko dolino. Torej je dolina od Kozjaka pri Špitaliču pa vse do Kamnika dobila ime po velikem zaselku, največjem v osredju deželice Tuhinjske! ZGORNJI TUHINJ Res je vas — s svojo šolo, društvenim in gasilskim domom, s trgovino in gostilno pa tudi z lastno faro — kaj imenitna. Šteje kar blizu 500 stalno naseljenih prebivalcev — Zgornjetuhinjčanov, ki žive na prijazni, prisojni vzpetini nad rebrijo mlade Tuhinjščice. Začuda je tu, na bregu, zemlja bolj rodovitna kot v močvirnati dolini. Bržčas je bil to tudi eden od pogojev tako velike naselitve v odmaknjeni dolinici. Vas je z listinami izpričana že leta 1213 — torej ji lahko prisodimo kar lepo starost: celih 766 let! Cerkev, posvečena Marijinemu Vnebovzetju, je prav tako stara kot vas, iz 13. stoletja. Seveda je bila večkrat prezidana — sprva pa je bila grajena v gotskem slogu in so nekatere prvine še danes vključene v cerkveno stavbo 2UPNIŠCE -LOVSKI DVOREC Graščinici podobno je zgornje-tuhinjsko župnišče. Po ljudskem izročilu je bil tu nekdaj lovski dvorec Celjskih grofov. Premisleka vreden je tudi pogled na v notranjo severno steno vzidan kamnit ščit z izklesanim dvoglavim orlom in letnico 15)14. Čigav je ta renesančni grb? Celjskih grofov zagotovo ne. Pisani viri ne vedo odgovora. Le kdo bi vedel? V cerkvi so podobe Križevega pota, ki jih je naslikala Henrieta Langus, posvojenka in učenka slikarja Matevža Langusa. Križev pot je Langusova naslikala leta 1868, do leta 1895 je visel na stenah ljubljanske frančiškanske cerkve. Največja dragocenost zgornjetu-hinjske cerkve je bil nedvomno lesen kipec Marije Sočutne (Pieta) iz 14. stoletja. Do leta 1950 je bil shranjen v zvoniku, ko pa se je le-ta podrl, so umetnino prenesli v Narodno galerijo v Ljubljani. Poslikavo cerkvene notranjščine sta ob koncu 19. stoletja oskrbela (bolj podobarja kot umetnika) Matija Koželj in Simon Ogrin. Zal, da je bilo tako, saj sta menda prekrila kar nekaj starih fresk. Umetnostni zgodovinar in spomeniški konservator dr. France Štele obžaluje obnovo cerkve, ki je bila prvotno po vsem sodeč še docela gotska, mnogo bolj zanimiva in žlahtna: »Cerkvena ladja je imela do zadnje prezidave sredi 19. stoletja raven lesen strop, kasetiran, z zlatimi rozetami in slikan. Stari ljudje pripovedujejo, da je bil prostor razdeljen po dveh vrstah kamnitih stebrov (na vsaki strani po štirje) v tri ladje in da so stebri imeli bogate kapitele, v njih pa vse polno »rož«. Na vsak način so to morali biti prav bogati fantastični0kapiteli, ker pravijo, da so se jih kar bali pogledati.« STAROSLOVENSKI ŽRTVENIK Visoko nad Zgornjim Tuhinjem (580) se beli iz zelenja Menine planine ljubka podružnična cerkvica sv. Vida (844 m). Res visoko — kar 256 m nad vasjo! Natanko taka je cerkvica, kot bi jo prenesli iz Gasparijevih »folklornih« sličic. Kraj se uradno imenuje Sv. Vid na Planini. Na belo cerkvico, tako odročno sredi temnih gozdov, sem postal bolj pozoren zaradi dveh razlogov: Ljudsko izročilo trdi, da je tu stal staroslovenski žrtvenik; nova vera je skušala z zidavo cerkvice zabrisati spomin na poganske čase. bolj prav — na čase stare slovenske vere »v bogove nad oblaki, v Crte, v lepo bog'njo Živo«; po Valvasorju naj bi prvotna cerkvica stala v Zatrepu, še bolj zavet nem kotu, še verjetnejšem kraju za žrtvenik v gozdnatem gaju. — Na tolikere skrivnostne, vznemirljive lepote naletim na teh svojih poteh, da bi najraje z Zupančičem vzkliknil: hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. .. Druga imenitnost hribovske cerkvice sv. Vida nad Zgornjim Tuhinjem pa je bila umetnina slovitega slovenskega baročnega slikarja For-tunata Berganta (1721 - 1769), domačina iz Nevelj pri Kamniku, podoba Marije Dobrega sveta; zaradi njene umetniške vrednosti so sliko prenesli v farno cerkev; o slikarju Bergantu, skrivnostnem in nenavadnem človeku, ki je kot umetnik bolj ljubil resničnost kot lepoto, bil hkrati svetovljan in preprost vernik; ysekakor pa bo morala o njem še steči beseda; pač, ko pri-pešačim do Nevelj pred Kamnikom. Zagonetni grb iz leta 1534 v zgornje-tuhinjski farm cerkvi. V ČASU NOB VZgornjem Tuhinju sta dne 13. junija 1943 napadla Kamniški in Zasavski bataljon nemško policijo, ki se je zasidrala v maju leta 1942 v župnišču in spomladi leta 1943 še v šoli. Slandrova brigada se je v. hudi zimi dne 8. februarja 1944 na Osekih spopadla z Nemci in utrpela trpko izgubo 40 borcev. Na ta tragični dogodek spominja plošča, vzidana v skalo ob markirani poti na Oseke (pri studencu). V zimski ofenzivi so Nemci v Zgornjem Tihinju zajeli 7 prezeblih partizanov in jih kar takoj pobili. Le nekaj dni za tem zločinom so »hrabri« nemški soldati izropali in zažgali 18 hiš in gospodarskih poslopij. 15. marca 1945 — torej tik pred zarjo osvoboditve — sta Slandrova in Zidanškova brigada ves dan odbijali napad cele divizije SSovcev. Treba je vsaj omeniti, da je nad Zgornjim Tuhinjem, v Menini planini, delovalo kar več partizanskih bolnišnic (ne bolnic, ker bolnica je le bolna ženska). Najpomembnejša je vsekakor bila Partizanska bolnišnica Pod bukvijo nad Zgornjim Tuhinjem. Ustanovil jo je v letu 1944 dr. Tine Zajec, ki je pozneje tako tragično končal v Komendski Dobravi (zgorel je živ z vsem bolnišničnim osebjem in ranjenci vred . . .). Danes je bolnišnična baraka obnovljena kot pomnik NOB na Kamniškem. H koncu velja povedati, da je bila dolga in široka Menina zelo izpostavljena, saj so večkrat na njo jurišali Nemci iz Tuhinjske z juga in iz Savinjske doline s severa. Po podatke k skojevcem Tržič — Konec novembra se je v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah sestal odbor za urejanje in-preučevanje zgodovine Skoja in KPJ na Gorenjski za kranjsko okrožje. Odbor se je seznanil s potekom zbiranja in urejanja gradiva ter proučevanjem zgodovine Skoja na območju Tržiča. Glede na to, da je delo zahtevno, so se člani odbora dogovorili, da za Tržič-Brezje oziroma Naklo imenujejo občinski odbor, ki bo opravil kadrovsko rekonstrukcijo vaških aktivov in skupin Skoja, Ljudske mladine Slovenije in pionirske organizacije. Člani odbora, ki ga bo vodil Miloš Sova, so se dogovorili, da bodo obiskali skojevce in pri njih skušali dobiti čim več podatkov, ki jih bodo posredovali muzeju v Kranj. D. Truden 25 let Merilnih naprav r Tozd Elektromehanike — Iskre Kranj hiti v drugo čet rt stole t je. Tako nekako bi lahko rekli za ta sorazmerno malo znan kolektiv, ki je leta 1954 zavrtel kolo zgodovine in ga odtlej ni niti za hip ustavil. Kljub številnim težavam in problemom v teh letih nobena cokla ni upočasnila razvoja Merilnih naprav — nikoli niso imeli izgube. Kolektiv, sedaj pomemben član iskri ne skupnosti, s ponosom zre v nalsednja zrela leta. J Preizkušanje električnih naprav zavzema v proizvodnji pomembno mesto. Brezhibno in zanesljivo delovanje električnih naprav je namreč odvisno od sestavnih elementov, ki opravljajo določene funkcije. Posamezni elementi — naj bodo na prvi pogled se tako nepomembni — pa lahko odločilno vplivajo na delovanje celotne naprave. Zato je merjenje osnovna funkcija pri sleherni proizvodnji in vzdrževanju. sti izdelave na dve enoti — jako-točne, oziroma Aibkotočne naprave. Čeprav oddelek leta 1958 ni doživel sprememb, se je obseg dela bistveno povečal. Aktivnost je bila se vedno osredotočena izključno na zadovoljitev potreb v vseh proizvodnih enotah tovarne, vendar je bilo že čutiti, da oddelek ne more izpolniti vseh naročil. Običajno je merilna funkcija skrita v proizvodnem postopku, v vmesnih in končnih kontrolah. Posebej te dejavnosti tako nikoli ni opaziti. Vzemimo, npr. proizvodnjo električnih števcev. Vsi vemo zanjo, saj nam ti merilni aparati dan in ■ noč kažejo odjem električne energije. Toda električni števci so. preden so začeli svojo funkcijo v stanovanju, prešli veliko stopenj merjenj in umerjanj. Upoštevati pač moramo, da mora sleherni Iskrin števec. Izdelan po mednarodnih standardih, natančno kazati porabo energije neprekinjeno in brez vmesne kontrole 15 in celo 20 let. Da so ti števci res zelo natančne ure, gre v veliki meri zasluga tovarni Merilnih naprav. . 1965 je sestavljalo od- delek 45 sodelavcev, delo pa se je v precejšnji meri že specializiralo. Predvsem je bila razbremenjena strokovna skupina za posamezno merilno opremo od konstrukcije naprej. r Oddelek v Zavodu za avtomatizacijo Skromen začetek Specialnih električnih merilnih naprav in kontrolne opreme niso začeli izdelovati v kranjski tovarni sele z ustanovitvijo oddelka za »merilne naprave«. Posamezni razvojni oddelki v tovarni so namreč razen svojega rednega dela projektirali in izdelovali kontrolno opremo za lastne potrebe že prej. To pa je sčasoma dobilo tak obseg, da je v veliki meri vplivalo na osnovne obveznosti razvojnih oddelkov, l.e štirje sodelavci iz razvojnega oddelka ho predstavljali začetek novoustanovljenega oddelka, katerega osnovna naloga je bila .ikrb za električno merilno opremo za vse proizvodne enote kranjske tovarne. Ze prvi tarifni pravilnik je v oddelku obsegal 14 delovnih mest, od katerih je bilo zasedenih le deset. Razumljivo je, da ho bila nezasedena mesta z visoko izobrazbo. V naslednjih letih se organizacija oddelka bistveno ni menjala. Manjše spremembe so vnesli le novozaposleni sodelavci, zato leto 1956 lahko štejemo kot začetek delovanja samostojne enote — konstrukcije. Število zaposlenih se je v tem letu povečalo na 19. Značilno za naslednje 1957. leto je bilo povečanje števila delavcev za 13 oseb. Tako se je lahko že oblikovala skupna delavnica za izdelavo merilnih naprav, ki je leto kasneje dobila svojega prvega mojstra in dva preddelavca. Pri tem se je izdelava merilne opreme delila po tehnologiji, oziroma specifično- Novo obdobje za »merilne naprave« predstavlja prehod celotne razvojne dejavnosti kranjske tovarne (sektor I.) v novoustanovljeni Zavod za avtomatizacijo kot nositelj razvoja za vse tovarne v okviru združenega podjetja. Značilna za to obdobje je predvsem zamisel o specializiranih organizacijskih enotah v Zavodu, kjer je bilo treba upoštevati tudi vprašanje servisne službe. Določene merilne naprave je namreč oddelek izdeloval tudi za zunanje naročnike, kjer je bil servis obvezen. u Tudi po perspektivnem razvoju do leta 1970., ki je izdelan v letu 1963. naj bi oddelek »merilnih naprav« vključil v svoj program razvoj in izdelavo kontrolnih, umerjevalnih in merilnih naprav za vse tovarne podjetja, poleg tega pa naj bi še nadalje izpopolnjeval sortiment posebnih profesionalnih aparatur v manjših serijah, kakršne niso sodile v veliko-serijsko proizvodnjo pri drugih tovarnah Iskre. Sistem dela se v oddelku ZZA bistveno ni spremenil, vendar je kmalu spet organizacijsko prešel h kranjski tovarni in sicer aprila 1966. leta. . S priključitvijo razvojev k posameznim proizvodnim enotam tovarne, oziroma obratom, se je oddelek »merilnih naprav« povečal še za tedanjo prototipno delavnico in sprejel obveznost, da izdela vse mehanske dele za prototipe na novo razvitih izdelkov. izvodnjo z razdelilnico in delavnicami, do vzdrževanja električne merilne opreme. Sprememba v programu »merilnih naprav« je nastala ob ukinitvi proizvodnje specialnih mehanizmov. Močno okrnjena skupina te proizvodnje je prešla v obrat »merilnih naprav« z nalogo, da izdeluje za dobavljene mehanizme rezervne dele, za kar je bila tovarna pogodbeno vezana na deset let. Ta organizacijska oblika obrata je ostala praktično nespremenjena vse do danes, čeprav se je število zaposlenih povečalo leta 1971 na 150 sodelavcev. Za kontrolo in umerjanje električnih števcev so »merilne naprave« oskrbele praktično celotno merilno opremo, od naprav na montažnih trakovih vseh vrst števcev do enofaznih in trifaznih umerjevalnih naprav v državni kontroli in sicer z vsemi pomožnimi napravami. Skoro vse umerjevalnice električnih števcev v državi (in teh ni malo — ena je tudi v Albaniji) so opremljene v celoti ali deloma z opremo, izdelano v »merilnih napravah«. Na področju telefonije je bila aktivnost usmerjena predvsem na naprave za kontrolo elementov, pod-sestavov in telefonskih aparatov. Za potrebe pošte in delno za vojaške potrebe je bil izdelan komplet kontrolnih naprav in naprava za preverjanje kvalitete prenosnih poti z osrednjega mesta. Od tovarne avtomatskih telefonskih central je obrat prevzel v izdelavo več vrst kontrolnih omaric. Zaradi potrebe po večjem številu elektronskih servisnih instrumentov, ki jih ni bilo mogoče dobiti na tržišču, so bili razviti in izdelani številni elektronski instrumenti. Ker je bila potreba na tržišču velika, je obrat predal dokumentacijo tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu za serijsko proizvodnjo Za tovarno stikal je razen naprav za kontrolo v proizvodnji obrat izdelal kompletno laboratorijsko opremo za tipske preizkuse, oziroma za preizkuse mehanske in električne življenjske dobe vseh vrst in velikosti stikal. Za potrebe tovarne mehanizmov je obrat izdelal naprave za kontrolo urnih mehanizmov in vseh izvedb števcev pogovorov. Tovarna električnih instrumentov ima v svojih montažah in laboratorijih samo merilno opremo, izdelano v obratu »merilnih naprav«. Za proizvodnjo ročnega električnega orodja so izdelali v obratu standardne laboratorijske in obratovalne merilne naprave ter naprave za končno kontrolo izdelkov. Mimo tega je treba omeniti še momentne tehtnice za vrtinčne tokove. Proizvodnja avtoelektrične opreme poteka z napravami, ki so bile tudi izdelane v obratu »merilnih naprav«. Celo dobavljena oprema iz Švedske je sedaj domača, ker so jo »merilne naprave« v celoti predelale. Tudi po prenosu proizvodnje avtoelektrične opreme v Novo Gorico je obrat »merilnih naprav« še naprej izdeloval kontrolno opremo za to dejavnost. Ne gre pozabiti potreb servisnih delavnic, za katere je obrat izdelal številne mototesterje. avtotesterje. peskalnike in druge naprave. Celo proizvodnja, ki je bila kasneje ukinjena, ni mogla shajati brez merilnih naprav, ki jih je seveda izdelal obrat (kinoprojektorji, selenski stavki). Morda ne bi bilo odveč omeniti, kaj pomenijo merilne naprave zunaj okvira tovarne, oziroma v državi. S prizadevanjem vsega kolektiva in z doseženo kakovostjo izdelkov si je obrat pridobil ugled tako. da so se mnoge gospodarske organizacije in institucije obračale nanj za nasvete in za pridobljene izkušnje. Naj omenimo dolgoletno tesno strokovno sodelovanje, ki sega v današnje dni, z laboratoriji Rade Končar v Zagrebu, Elektrokovino v Mariboru, inštitutom Nikole Tesle v Beogradu, brodarskim inštitutom v Zagrebu, z raznimi ladjedelnicami, z remontnim zavodom Sava Kovačevič v Tivatu. z inštitutom -Jožef Štefan v Ljubljani in s fakultetami v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Merilne naprave danes Danes Merilne naprave niso več obrat, marveč tovarna. Organizacijsko je to specializiran TOZD, ki deluje v okviru delovne organizacije Iskre-Elek-tromehanike. TOZD zaposluje trenutno 207 delaveev. Njegova osnovna naloga je izdelava merilne ter kontrolne opreme za potrebe tehnoloških in kontrolnih procesov v delovni organizaciji in zunaj nje. Poleg tega tovarna izvaja redno servisiranje, izvršuje preventivne preglede in druge posege, ki prispevajo k popolnejši opremljenosti delovne organizacije z električno in kontrolno opremo. Naloge so tako tehnično kot tudi glede racionalizacije vedno bolj zahtevne, kajti izredno hiter razvoj proizvodnih in kontrolnih procesov odseva tudi pri opremi, ki jo procesi terjajo. Razen tega je proizvodnja usmerjena tudi navzven. Zadnja leta obsega interna' realizacija — to je dejavnost v okviru delovne organizacije — SO odstotkov celotnega dela, 40 odstotkov pa je eksterne realizacije. Interno realizacijo tovarna skoraj vsako leto presega za kak odstotek, medtem ko eksterna realizacija še varira za nekaj odstotkov pod običajno ravnijo. Tovarna ima svoj aplikativni razvoj, ki deluje v naslednjih skupinah: računalništvo, meril-no-regulacijska tehnika, avtomatizacija proizvodnje in program JLA. Posamezne skupine zajemajo tudi podskupine, to je še ožja specializirana področja. Značilno za delo v Merilnih napravah je močno nihanje obee-ga proizvodnje, ne samo med posameznimi meseci, ampak tafl med določenimi časovnimi obdobji. Vsaka naprava pome« praktično nov razvoj, ob tem pn pritegne tudi Vse aktivnosti, m so potrebne za njeno realizacijo. V izdelavo kontrolne naprav* se vključujejo vsi dejavniki »merilnih naprav«: razvoj, GPr. TPD, kalkulacije, termina** služba, skladiščne službe, bava, razdelilnica, obdeloval-niča/ kooperantske akUvnoeti, montaža, funkcijska kontrola, oprema ter drugi. Dejavnost tovarne v prejinjm letih ni bila usmerjena na isvos-To je razumljivo, ker proii-vodnja pač ni velikoserijaka. Nekaj je bilo sicer kooperacije 1 zunanjimi proizvajalci, nekaj pa skupnih nastopov z domačimi TOZD. Zaradi spremenjenih trt-nih razmer, v katerih je obveze« izvoz za pridobitev uvoznih surovin, se je tovarna začela usmerjati tudi v izvoz. Izdelala je vse merilne ih kontrolne naprave za tovarno električnih Me** cev v Tunisu. S tem pa je preila na dejavnost inženiringa, čemur se namerava posvetiti še bolj intenzivno v prihodnje. Letošnji načrt proizvodnje obsega vrednost 100 milijonov dinarjev, čisti dohodek pa je tovarna predvidela v vrednoati U milijonov dinarjev. Sedanji dohodek na delavca znaša 214.79* dinarjev. Letošnji plan izvoza obsega 500 tisoč nemških mark. Perspektiva v prihodnje je a*v*-da izravnava izvozno-uvozne bilance. Tovarna se mnogo nadeja od uveljavljanja dohodkovnih odnosov, zlasti ker njeno delo zavisi od proizvodnje drugih TOZD v Iskri. Število zaposlenih v prihodnje ne bo povečala, pac pa bo razširila dejavnost z novo opremo in upeljevanjem novih tehnologij. Sedanji kadrovski sestav obsega: 11 diplomiranih inženirjev H in III. stopnje, 11 inženirjev L stopnje, 54 tehnikov in W kvalificiranih delavcev. Nekvalificiranih delavcev ni, pač pa j* 44 polkvalificiranih, v katerih so vključeni tudi administrativ« delavci. Glede na to, da je tovarna specializirana organizacija s pretesnim poudarkom na razvoju. P** sveča posebno skrb strokovnosti. Ob delu študirajo štirje delavci na III. stopnji, na L in lipa jih je 18. Tovarna podeljuj« letos 27 štipendij, od tega osea za izobraževanje na fakultetah. Za strokovnost v bodoče torej ni bojazni. Kolektiv Merilnih naprav » kranjski Elektromehaniki je lahko z dosedanjim razvojem « uspehi zadovoljen, čeprav prehojena pot ni bila lahka. Maraikaj si je moral pritrgati, marsičemu odreči, npr. ustreznejšim delovnim prostorom. To bo v prihodnje njegova poglavitna skrb, kar mu bo zanesljivo uspelo, saj mu mimo delavnosti ne manjka tudi vztrajnosti. Marjan K nuj r Samostojen obrat Ob kontu 1966. leta je dobil oddelek »merilnih naprav« status samostojnega obrata in se notranje organiziral po vzorcu vseh drugih enot v tovarni: od Vodstva obrata /. administracijo, prek razvoja s konstrukcijo, gospodarske priprave dela z nabavno službo in skladišči, pro- 11. STRAN ca žirije I'i. jugoslovanskega festivala amaterske kulture v Valje vit \e>ien pa je bil tudi na tek-i^jjl, Leta 1977 je ponovno v/zlat« plaketo na republiškem |Lnju v Rogaški Slatini, letoš-„uflpa je bil prvi na 13. jugo-festivalu amaterske kul-,j^ti Abraševič v Valjevu. , Uspehi ga zavezujejo k priza-, tudi v bodoče, so poudarili 'izstavitvijo dejavnosti orke-(Silejnem koncertu. gncertu se je orkester pod Hrom dirigenta Ivana- Knific a vjl polni dvorani poslušalcev 0 domačih in tujih sklada fe koračnici Jeseniškim zelenic zaigral Kosićevo uverturo za izvedbo katere je ^ptt\ velika priznanja, Arba-.JJ^rije za trobento in orke-- beneški karneval, v katerih je zredno tehnično znanje na ^jlist Stanko Praprotnik, znanih narodnih melodij Splet bratstva in edin-drugem delu sporeda je ]gt razvedril z Adamičevo Tra-ta-ta. spletom popu Loflerja, Abelovo Rimbalzello, v kateri sta trobento in Jože Lužnik s trombonom, pa moderno Ruellovo uverturo Halifax, s katero je nadušil tudi letošnjem valjevskem festivalu. V odmoru med sporedom so se zvrstile številne krajše svečanosti. Kot predstavnik pokrovitelja prireditve je imel pozdravni govor član poslovodnega odbora jeseniške železarne Tone Vari, orkestru pa so ob jubileju čestitali in mu izročili priznanja predstavniki republiškega združenja pihalnih orkestrov Slovenije, Zveze kulturnih organizacij z Jesenic, jeseniške kulturne skupnosti, ženskega pevskega zbora Jesenice in pihalnih godb iz Gorij, Kranja, Tržiča, Lesc, Štor ter z Raven na Koroškem. Višek je slovesnost dosegla, ko je predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije prebral imena 27 članov orkestra, ki so jih za njihovo delovanje v zadnjih petih letih nagradili z Gallusovimi značkami, posebno pa, ko je predsednica žirije 13, jugoslovanskega festivala amaterske kulture orkestru podelila zlato statuo Koste Abraševiča za osvojeno prvo mesto in posebno nagrado srbske Zveze sindikatov za najuspešnejšo skupino. Najbolj prisrčna svečanost pa je bilo slovo orkestra od njegovega najstarejšega godbenika Rudija Ažmana, ki je od osmih desetletij svojega življenja kar petinšestdeset let posvetil glasbi in na jubilejnem koncertu še zadnjič nastopil s svojim rogom. S. Saje ^/icrerje bila v galeriji na loškem gradu slovesna otvoritev razstave ''Mgrafik in knjižnih ilustracij akademskega slikarja Tomaža Kržiš \ ,jjmi. Dela, ki jih je tokrat pokazal v domači Skofji Loki, so bila lani tttiljfna i Krakovu in letos v Varšavi. — Foto: D. Dolenc FILM TEMNA ZVEZDA Ameriški znanstveno fantastični film Temna zvezda se zdi kot nedonošenček v primerjavi z ne katerimi filmi te zvrsti. Tehnično pa tudi vsebinsko je daleč za Odiseja 2001. Vojno zvezd ali Bližnjimi srečanji. V filmu spremljamo dogajanje v majhni vesoljski ladji, s katero potujemo skozi prostranstvo ve solja in opazujemo štiri glavne junake, ki uničujejo nestabilne planete. Potovanje naj bi se nekajkrat zapletlo, postalo naj bi dramatično, toda ti zapleti gredo mimo nas in se izgubijo v nekaj »poceni štosih«. ki so dodani filmu za popestritev skromne in preproste zgodbe. Temna zvezda je torej film. ki gre bežno mimo nas. B. Grl j Poklicno gledališče: da ali ne It Občani naj bi povedali ali je v Kranju potrebno poklicno gledališče ali ne — Njegova II pestra in bogata dejavnost v zadnjih letih kaže, da je odgovor lahko le pritrdilen, seveda pa se ob tem pojavlja vrsta vprašanj, povezanih predvsem z denarjem 1 Kranj — Gledališka dejavnost je pomemben član v verigi kulturnih dejavnosti, ki najbolj neposredno in prepričljivo vpliva na oblikovanje zavesti delovnih ljudi in občanov. Prešernovo gledališče Kranj s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po gledaliških predstavah ter skrbi za popularizacijo dramske umetnosti, obenem pa se vklučuje v širši slovenski in jugoslovanski kulturni prostor- ter v kulturna prizadevanja naših zdomcev in slovenskih manjšin na Koroškem in v Italiji. Široko je odprto tudi za gostovanja drugih poklicnih in ljubiteljskih gledališč in skupin. Znani zahodnonemški umetnik Herbert Ott je upodobil Mali grad in Zaprice. 750 let Kamnika na malih grafikah Med številnimi proslavami in prireditvami, ki so letos spremljale slavnostno vzdušje ob 750-letnici mesta Kamnik, je ena, ki bo za vselej ostala zapisana na grafičnih ploščah. To so male grafike, ki so bile izdelane prav ob 750-letnici in ki so vsebinsko povezane s Kamnikom, njegovo zgodovino, umetnostjo in okolico. Skupščina občine Kamnik Sedejeve karikature v kleti Prešernove hiše Dr. Ivan Sedej, umetnostni zgodovinar, konservator Zavoda za spomeniško varstvo SRS za področje varovanja ljudske arhitekture. Iz tal, ki jih napaja umetnostna zgodovina in etnologija pa tudi dogodki v svetu in v avtorjevem vsakdanjem okolišu, raste svet Sedejevih kritičnih spoznanj, samosvojih opažanj pa tudi ostrih pripomb, ki jih slikar spontano v obliki duhovito zasnovanih karikatur skicira na papir. Pred nas stopajo figure, razgaljene ali spretno zakrite v svojih napakah, smešne so in hkrati bridke v svoji tragični razčlovečenosti. Sedejeve risbe nam posredujejo vrsto stanj in dogajanj, ki smo jim vsak dan priče, a se komaj dotaknejo naše zavesti; Sedejevo delo je dokument in opomin hkrati. x ca Koledarji v odpadkih $(t> ljudi, sto oči, sto okusov . . . Tako navadno jjm tudi za kidedarje. ki jih podarjamo ali spre Htm ob koncu ktdedarskega leta. Nad nekaterimi i,frdarji. stenskimi, žepnimi. namiznimi, se bomo j>flar/t in nekateri že ležijo za tovarniškim plotom. yfdarji niso bih poceni, plačali so jih delavci, da jih/iotem nekateri zavrgli in poteptali: fuj in fe/. mirti koledar! Kulturna raven ali neraven letošnjega Isknnegu koledarja je stvar likovnih kritikov, ztt moj — po prečni! - okus pa le tole: pri priči zamenjam koledar lastne delovne organizacije z reprodukcijami hrib čkot in dolin, uokvirjenih v baročnem okvirčku, z letošnjim koledarjem kranjske Iskre. Zdi se mi do miseln in likovno izviren brez sramu za domačo steno ali za poklon Vseeno mi je, zakaj koledar delavcem ni všeč. osupljivo m nerazumljivo pa se mi zdi. da koledarje odmetavajo. Sama svojega stisnem pod roko in si za trdno obljubim, da mora biti drugo leto drugačen, še na kraj pameti pa mi ne pade. da ga za prvim vogalom odvrženi A ne zartidi kakršnihkoli čustve nih vezi do delovne organizacije in tudi zaradi skofmštva ne, preprosto zato. ker je to koledar moje delovne organizacije, naj bo še tako kičast. Tudi mene grabi potrošništvo. izbirčnost. presitost. nezadovoljstvo vsevprek in vsepočez, hritizerstvo m tako dalje, a vendarle še ne tako. da hi nn nizko kulturno mren in duhovno heraštio očitali zato, ker mečem po cestah koledarje, hi mi niso všeč. Mislim sv. koledarji rožic, planin, sončkov, cerkvic, prašičkov, podeželskih idil me ne bodo ničesar na učili, koledarji izvirnih likovnih zamisli, ki le ne hodu preveč eksperimentalno nedosegljivi. pa mi le brusijo poprečni alt celo podpoprečni okus. Zakaj na/ /ih potem teptam in meceni med odpadke' D. Sede/ in Društvo Exlibris Sloveniae sta namreč poslala številnim domačim in tujim umetnikom vabilo, naj izdelajo takšne grafike. Za najboljša dela so obljubili grafikom zanimive nagrade: večdnevno bivanje na Veliki planini. Na razpis je odgovorilo precej umetnikov, saj je tudi Društvo Exlibris Sloveniae kot edina tovrstna organizacija v Jugoslaviji znano in uživa velik ugled tako doma kot na tujem. V Kamnik je poslalo svoje grafike 24 umetnikov, med njimi nekateri zelo ugledni, in sicer iz Vzhodne in Zahodne Nemčije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Madžarske, Romunije, Italije, Poljske in Jugoslavije. Za počastitev 750-letnice Kamnika so pripravili 42 grafik v lesorezni in linorezni tehniki, v jedkanicah in drugih grafičnih oblikah. Med najpogostejšimi motivi so detajli iz Kamnika in prikazi Kamniških planin, še posebej pastirski stanovi. Čeprav večina sodelujočih mesta in okolice ni poznala, so se dobro znašli pri izbiri motivov iz prospektov in drugih virov. Strokovna žirija je dodelila prvo nagrado romunskemu grafiku Zsolt Vecserki. Drugo nagrado je prejel Zbignievv Jozvvik iz Poljske, tretjo pa Karolv Andrusko izSente. Pri razpisu so stnlelovali tudi dijaki Sole za oblikovanje iz Ljubljane ter učenci osmih osnovnih šol iz Slovenije, stare Gorice, Brčkega in Mla-denovca. Posegali so po podobnih motivih kot odrasli, naredili pa so kar 112 grafik. To pomeni, da je na razpis prišlo skupno nad 150 grafik, kar je seveda prav lep uspeh. R. Pavlovec Vitalnost, ki jo kranjski gledališki kolektiv izpričuje i/, sezone v sezono že skoraj polno desetletje, kaže na zrelost, obrtno in ustvarjalno do-delanost. ki je ključ do pravega profesionalnega gledališkega akta in s tem tudi na zmožnosti gledališča. Za ilustracijo povejmo, da je Prešernovo gledališče v zadnjih štirih sezonah imelo poprečno po 170 lastnih predstav, do tega minulo leto skoraj 90 doma, da pa je bilo vseh prireditev v gledališču kar prek 250. To seveda pomeni od zaposlenih, še posebno pa od igralcev, ki so vsi ljubitelji, izjemne napore. Delo igralcev ni več ljubiteljsko, ampak vse bolj dolžnost. Vprašljiva postaja njihova fizična in psihična vzdržljivost, ki zaradi majhnega števila ključnih igralcev predstavlja tudi nevarnost za vsako predstavo posebej. Ce torej hočemo v Kranju obdržati sedanje število predstav — nanje in tudi na kvaliteto smo se že navadili — je profesionalizacija Prešernovega gledališča in vzporedno s tem obnova odra (o tem se govori že nekaj let) njuna. Gledališče je namreč edina kulturna ustvarjalna ustanova v Kranju, od katere zahtevamo profesionalno delo, dela pa z ljubitelji. Polpoklicni status, kakršnega ima zdaj, prinaša le slabo izrabljen čas in prostor. Vztrajanje pri sedanjih pogojih dela pomeni za Prešernovo gledališče nazadovanje ter upad gledališke ustvarjalnosti v Kranju. Nazadovanje pa pomeni tudi zavrnitev rastočega zanimanja občanov za gledališče in kulturo v celoti. Zato bi morali profesionalizacijo predvsem igralskega ansambla nujno uresničiti v nekaj letih. Dejansko bi v Kranju potrebovali deset do petnajst poklicnih igralcev, ki bi se bili sposobni vključiti v predstave za odrasle, mladino ali lutkovne predstave. Na minul skupščini kulturne skupnosti je bilo izraženih nekaj pomislekov, predvsem zaradi denarja, ki bi ga profesionalizacija gledališča zahtevala. Polovico potrebnega denarja za delo sicer dobi vsako poklicno gledališče od republiške kulturne skupnosti, kljub temu pa bi v letu 1985, ko naj bi bila postopna profesionalizacija sklenjena, morali v kranjski občini za dejavnost gledališča zbrati okrog 5,5 milijona dinarjev. Zato je skupščina prepustila zadnjo besedo občanom v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ki bodo prav gotovo znali presoditi, da je pritrdilen odgovor edina rešitev za nadaljnji razvoj Prešernovega glet i-lišča in s tem bogatejše gledališko življenje v občini. H. Jelovčan Repertoar Prešernovega gledališča Kranj TOREK, II, 12. 1979. ob 16. uri - za Ekonomsko Solo K rani S. Beckett: »ČAKAJOČ NA GO-DOTA« 11. 12. 1979. oh l «>.;{() _ ,-ed-DIJAŠKI S. Beckett: »CAKA JOC NA GODOTA« SREDA. 12. 12. 1979, ob 16 uri - red: DIJAŠKI S. Beckett: »ČAKAJOČ NA GODOTA« SOBOTA. 15. 12. 1979. ob H).{<) - red: SOBOTA I. Mrak: »VAN GOGHOV VIDOV PLES« VEČER Z VALENTINOM CUNDRlCEM Kranj - V četrtek. 1 J. decembra, bo oh \H.JO Osrednja knjižnica iz Kranja pripravila večer s pesnikom Valentinom Cundričem Njegove pesmi bo bral gledališki igralec Jurij Souček Prireditev bo v časopisni čitalnici knjižnice na Tavčarjevi 11 Gledališčniki iz Jelendola so se predstavili Kulturno umetniško društvo Je-lendol-Dolina, ki je eno izmed najaktivnejših kulturnih društev v tržiških krajevnih skupnostih, je pjh Dnevu republik*- pripravilo novo premiefo, Pod režisersko taktirko Iva Kokalja so v prazničnih dneh na odrskih deskah dvorane v Jelendolu izvedli dramo Vinka Trinkausa »Maščevanje^. Premiero si je ogledalo izredno veliko število gledalcev in dvorana KlTI) v Jelendolu je bila nabito polna do zadnjega kotička, kar zgovorno priča o tem. da požrtvovalno delo gledališčuikov i/ I )olina bodo v krajevne skupnosti Jelendol ni bilo zastonj. »Maščevanje« decembru in januarju Jelendolčaili predstavili tudi v ostalih krajevnih skupnostih V tržiških tržiški občini, kajti izmenjava kulturnih dosežkov med kulturno umetniškimi društvi v tržiški občini je uveljavljena že vrsto let. Ob precejšnji gledališki stiši v Tržiču bo odrska postavitev Trinkausovega »Maščevanja«, kot so jo pripravili \ Kil) Jelendol-Do-lina. nedvomno požela št« veliko odobravan ja oltčinai va O L, A S12. STRAN TOREK. 11 DECEMBRA 1911 SMUČARSKI SKOKI Svetovni alpski pokal Stenmark gospodari r VALI) D'IS KRK - l'vndni veleslalom v svetovnem pokalu n»i Kriteriju prvega »veta je dobil lani nepremagljivi vclcsla-lomist Šved Initrmar Stenmark. \' drugem nastopu je doka/al. da ho v t«-] disciplini tudi letos nepremagljiv. Tudi ta uvodni krst v letošnji svetovni pokal je pokazal, da bodo naši reprezentantje v tej olimpij-ski zimski se/oni v veleslalomu in slalomu med vodilnimi mojstri belega cirkusa. Križaj, Strel, Kuralt. Kranko. Oberstar so dosegli take uvrstitve, da to lahko trdimo. Križaj je bil takoj za zmagovalcem Sten-markom. Strel je bil ćetrti, Kuralt si je razdelil peto mesto s Švicarjem Luthvem, šestnajsti je bil Kranko in štiriintrideseti Oberstar. Torej uspeh, ki mu V jugoslovanskem alpskem smučanju ni para. Le v lanski sezoni ho se naši smučarji odrezali podobno. Na zaključku svetovnega pokala v Kuranu na Japonskem je bil Strel četrti, osmi je bil Kuralt in enajsti Križaj. Torej bo sel valdiserski veleslalom v zgodovino največjega uspeha jugoslovanskega alpskega smučanja. delo, je Franka v tej prvi vožnji stala še bolje uvrstitve »krstna nervoza.« Šestnajstletni član SK Nova Gorica si ie namreč pozabil do konca zapeti čevlje. Ce ne bi bilo te nezgode, bi Jure gotovo osvojil kako točko v svetovnem pokalu. Zaradi nepazljivosti mu je ušla, vendar je bil kar šestnajsti. Drugi nastop je dal zmagovalca. Stenmark je pokazal zobe, Križaj pa je spet smučal izvrstno in bil drugi. Strel je obdržal četrto, Kuralt pa je bil še boljši in si je podelil peto mesto. Če vemo, da sta Strel in Kuralt vozila z. gripo, je uspeh še toliko večji. Sedaj že /. gotovostjo lahko trdimo, da bodo naši v tej sezoni odigrali vodilno vlogo v svetovnem pokalu. Že po prvem nastopu so imeli taka izhodiščna mesta, da so si lahko obetali najboljše. In kar je najbolj razveseljivo: ohranili so mirne živce in v drugem nastopu dali vse atome moči in dobili take uvrstitve, ki si jih želimo še mnogokrat v tej zimski sezoni. Start se je začel nepričakovano. Po vedel je Avstrijec Kun. Toda na drugem mestu je že na* Bojan Križaj, na četrtem pa nato Boris Strel. Med oba Jugoslovana pa se je zrinil Stenmark. Pravi podvig je naredil Jože Kuralt. S startno številko štirideset ni prav nič spoštoval že načeto veleslalomi-Sče. Vozil je tako hitro in sigurno, da je bil nato med vsemi nastopajočimi kar sedmi v prvem nastopu. Odlično pa sta vozila tudi Kranko in Oberstar. Kot se je pozneje zve- Kezultati — 1. Stenmark (Švedska) 2:36,61, 2. Križ+j Križaj (Jugoslavija) 2:38,12, 3. F.nn (Avstrija) 2:38,24. 4. Strel (Jugoslavija) 2:39,03, 5. Kuralt (Jugoslavija) in Liithv (Švica) 2:40,71, 7. H al sen (Norveška) 2:41,47, 8. Wenzel (Lcichten-stein) 2:41,75, 9. Worndl (ZRN) 2:42.07, 10. Orlainskv (Avstrija) 2:42,17, 11. Burger (ZRN) 2:42,59, 12. Jakobsson (Švedska) 2:42,70, 13. Ph. Mahre (ZDA) 2:42,86, 14. Bernardi (Italija) 2:42,89, 15. Gruber (Avstrija) 2:43,16, 16. Franko 2:43.36, 34. Oberstar (oba Jugoslavija). V svetovnem pokalu vodi Ph. Mahre z 28 točkami, saj je Američan dobil kombinacijo, Stenmark in Wirnsberger (Avstrija) 25, Plank (Italija) in Križaj 20, Strel je na tej lestvici deseti, Kuralt pa trinajsti. Naslednja postaja vseh najboljših je v torek in sredo v Madoni di Campiglio. V tem znanem zimskošportnem središču v Italiji se bodo najboljši pomerili v slalomu in veleslalomu. Potem je decembrski del svetovnega pokala za specialiste v teh dveh tehničnih disciplinah do januarja zaključen. I) llumei Seja TKS Jesenice Sprejeta kandidatura za evropsko prvenstvo JKSKN1CK - Na zadnji seji telesnokul-turne skupnosti Jesenice so delegati obravnavali vrsto pomembnih zadev. Tako so delegati razpravljali o osnutku za sestavo samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske TKS za obdobje 1981 do 1985 in 1986- 1995. V dnevnem redu seje je bil tudi predlog družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in sofinanciranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem. Obravnavali pa so tudi predlog hokejskega kluba Jesenice, da bi bil organizator evropskega mladinskega prvenstva skupine B, ki bi bil marca leta 1980 v dvorani Podmežakla. Glede na oceno sedanjega stanja je bilo ugotovljeno, da v občini zaostajajo pri sodobnih objektih, ki naj bi omogočili hitrejši razvoj športa in rekreacije. Potrebno bi bilo, da združeno delo odloči v tem srednjeročnem obdobju, da se dokončajo in rekonstruirajo ali zgradijo novi objekti. V najkrajšem času bo treba dokončati športnokulturno halo v večnamenski objekt. Potrebno bo razširiti in urediti smučišča na Spanovem vrhu ter ob športno- Finale v nedeljo CRRKLJK - Kegljaška sekcija Športnega društva Krvavec Cerklje je tuid letos priredila prvenstvo v kegljanju za mladince, članice in člane. Ker kegljišča pri Cešnarju ni več, je tekmovanje na kegljišču pri Jančetu v Srednji vasi. Tekmovanje se je že začelo, finale pa bo v nedeljo. 16. decembra, dopoldne. Peti množični tek Po poteh Kokrškega odreda Skrbne priprave Dt'PI«JK — Organizacijski odbor petega množičnega smučarskega teka »Po poteh Kokrškega odreda,« vodi ga predsednik skupščine občine Kranj Stane Rožič, skrbno bdi nad pripravami za to množično smučarsko prireditev. Peti množični tek bo 20. januarja s startom oh 9.30. Pokroviteljstvo petega množičnega teka »Po poteh Kokrškega odreda« je prevzela delovna organizacija Slovenijales iz Ljubljane, častni odbor pa vodi Martin Košir. Dupljanski TVD Partizan je bil organizator rekreativnega teka že leta 1976. Takrat so se namreč prvič spoprijeli s tako zahtevno organizacijo. In uspeli so že prvič, saj je bila organizacija izvrstna. Te prireditve so se po začetnem krstu nadaljevale, tako da so že prerasle med najbolj množične smučarske teke v Sloveniji. Od 94 tekmovalcev v letu 1976 je število lani naraslo že na 1260. še večjo udeležbo pa pričakujejo v januarju. Za januarski peti množični tek »Po poteh Kokrškega odreda« bodo Dup-ljanci pripravili proge za pet kategorij. Moški in ženske naj bi tekli 25 km, trim tekači pa 15 km. Teh petnajst kilometrov velja za moške in ženske, ki se bodo odločili za trimski tek. Pionirji in pionirke bodo imeli sedem kilometrov dolgo progo, isto dolžino pa tudi vojaki in tekači v družinskem teku. Vsi udeleženci dupljanskega teka naj prijave pošljejo do 10. januarja 1980 na organizacijski odbor v Duplje. Skupaj s prijavnico pa je treba poslati tudi start nino. Le-ta je za odrasle 100, za pionirje pa 50 dinarjev. Za člane SZ Slovenije, ki imajo potrjeno izkaznico, je start-nina zmanjšana na polovico, vojaki pa so oproščeni startnine. Denar je treba nakazati na žiro račun 51500-679-70076, TVD Partizan, Duplje. ■dh Jutri skupščina nogometašev Zmaga Bogdana Norčiča ST. MORIT/. - Naši smučrski skakalci so skupaj s skakalci iz Češkoslovaške in Italije po treningu opravili pregledno tekmo. Tudi tokrat se je najbolje izkazal naš najboljši smučarski skakalec Bogradn Norčič, član kranjskega Triglava, ki je svoje tekmece premagal tudi pred dnevi na enakem tekmovanju. V St. Moritzu je dobro skakal tudi Tepeš, v formo pa prav tako prihajajo Anžel, 1'laga in Mlakar. Razen njih so nastopili tudi številni drugi člani naše reprezentance. Rezultati: I. Norčič (Jugoslavija), 2. Škoda, 3. Samek (oba Češkoslovaška) itd. Tepeš je bil peti, Anžel osmi, 1'laga deveti. Mlakar enajsti, Velikonja petnajsti. Bene-dik šestnajsti. Baje sedemnajsti, Lotrič osemnajsti, Zupan devetnajsti, Bizjak in Jemec sta delila dvajseto mesto, Komel dvaindvajseti in Globočnik desemindvaj-seti. Danes se naši skakalci vračajo v Planico, kamor bodo prišli tudi skakalci iz Zvezne republike Nemčije. V soboto bo v Planici pregledna tekma. Šest najboljših bo nato odšlo v Innshruck, kjer bodo naši vadili skupaj z Avstrijci in po vsej verjetnosti tudi s skakalci Nemške demokratične republike, -jk Številne prireditve na Gorenjskem KRANJ — Minulo nedeljo se je s prvo tekmo za pokal SRS v skokih za mladince začela letošnja sezona tekmovanj. Glavne prireditve bodo tudi V tej sezoni na Gorenjskem. Člani bodo imeli najpomembnejšo domačo prireditev od 1. —3. februarja v Planici. Tedaj se bodo t,k pred ***** zimske olimpijske pomerili z« n«lo» «fr bliškega prvaka in za dva °> > 7, SFRJ. V Jugoslaviji pa bost« tuo ■ tekmi za svetovni pokal in «*«r"\ ZS mlHmnCl ***m ffkre k. občinske dvorani izredna nogometne zveze Kranj. Osrednja točka gradiva za■ "sedanje je obravnava položaja selektivnega nogometa v kranjski občini. GOVOT« bo O . •* • .;i_ j____u I,.1,1, ,> iisnrn h in KRANJ - Jutri bo oh 18. uri kranjske občinske skupščine skupščina rednja io< obravnava položaja ki občini. delu v zadnjih dveh letih, o uspehih in neuspehih ter o težkem položaju te panoge v kranjski občini. V le redkih slovenskih krajih ima nogomet takšne težave kot prav v Kranju. Vedno bolj postaja pastorek. Vedno bolj je jasno, da je nosilec dejavnosti lahko le klub in v tem primeru je to lahko le Triglav, ki ima največ pogojev za delo s selekcijami. Delo pa bo moralo biti takšno, da se sedanji problemi ne bodo ponovili. M. S Hokej Zmage favoritov JESKNICK - S 7. kolom se je končal prvi del 33. državnega prvenstva v hokeju na ledu. Zadnje kolo ni prineslo večjih presenečenj, saj so favoriti zmagali brez večjih težav. Ljubljanska Olimpija je premagala Kranjsko goro z 22:1. Kranjskogorski vratar Tičar je bil med najboljšimi na igrišču, čeprav je prejel 22 golov. Jeseniški hokejisti pa so doma premagali Crveno zvezdo iz Beograda. Rezultat 12:3 pove, da so bili Gorenjci boljši, vendar so se gostje dobro upirali. Celje je v gosteh premagajo Partizana, Medveščak pa doma Spartaka iz Subotice. Po prvem delu državnega prvenstva vodijo dokaj nepričakovano Jesenice s 13 točkami, druga pa je Olimpija, ki je veljala za favorita, vendar je igrala v spremenljivi formi. Celjani so tretji, igralci Partizana četrti, Medveščak pa je razočaral in je peti. Na zadnjih mestih so Crvena zvezda, Kranjska gora in Spartak, ki je še brez točke. ■jk kulturni dvorani zgraditi dvorano v velikosti rokometnega igrišča. Zgraditi ho treba umetno drsališče v Kranjski gori, pri centru srednjih Sol pa še eno telovadnico. Treba bo zgraditi telovadnico tudi pri osnovni šoli Koroška Bela in dograditi igrišča ob varstvenih ustanovah. Za rekreacijo bo potrebno posodoboti rekracijski center na Kresu, Završnici, na K očni. v Mojstrani, v Planici in 1'kovi. Čimprej bo treba pristopiti tudi k izgradnji pokritega kopališča in urediti in izgraditi športna igrišča s tekaškimi stezami in lahkoatlet-skimi napravami v okviru potreb športne dejavnosti mesta in rekreativne dejavnosti krajevnih skupnosti. Čimprej pa bo treba pripraviti projekte in pričeti z izgradnjo mestnega stadiona, posodobiti pa bo tudi planinske postojanke in zgraditi planinsko postojanko na Golici. Obravnavali so tudi prošnjo H K Jesenic, da TKS sprejme in jih podpre pri kandidaturi za izvedbo evropskega mladinskega hokejskega prvenstva, ki naj bi bilo na Jesenicah od 3. do 8. marca. V tej skupini B bi nastopale reprezentance Avstrije, Bolgarije, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Romunije in Jugoslavije. Delegati so menili, da je treba to kandidaturo podpreti, saj so Jesenice zakladnica jugoslovanskih reprezentantov. Prav mladinsko moštvo Jesenic je državni prvak za leto 1979 v mladinski državni reprezentanci pa igra kr Sest mladincev iz HK Jesenic in pet mladincev iz H K Kranjska gora. -dh Kolesarstvo 24 ekip za praznik Ropret dvanajsti TRŽIČ - Kegljaška sekcija pri TVD Partizanu Tržič je v počastitev Dneva republike pripravila tekmovanja v kegljanju za prehodni pokal občinske konference SZDL. Nastopilo je 20 moških in 4 ženske ekipe. Rezultati: ženske: 1. BPT 142, 2. BPT-Konfekcija 135. 3. TRIO 119, I. P« ko-Obutev 118, moški: 1. Peko-Ohutev-S. kalnica 252. 2. Pcko-Gumoplast 219, 3 BPT 243. » Pcko-Mrcža 23«. > SAP T ič 227 itd. I Klkel ŽKNKVA - Na kongresu mednarodne organizacije za cestne kolesarske dirke in mednarodne kolesarske zveze so proglasili najuspešnejše letošnje amaterske reprezentance in posameznike. Med reprezentancami je bila prepričljivo najboljša Sovjetska zveza pred CSSR in NDR, Jugoslavija pa je v konkurenci 30 ekip dosegla doslej največji uspeh, osmo mesto. Med posamezniki je bil najuspešnejši sovjetski kolesar Suhoručenkov, naS Bojan Ropret pa je dvanajsti. Devetnajsti Pokal Vitranc Obeta se dobra konkurenca KRANJSKA GORA - Po dveh uvodnih tekmah moških za svetovni pokal v Val d'lseru in Madoni di Cam-pigliu v veleslalomu in slalomu se je karavana alpskih smučarjev-smuka-čev sedaj preselila v Val Gardeno (Italija), kjer bo 16. decembra smuk in nato še v avstrijski Schladming. Ta bo 22. decembra tudi gostil najboljše »mukate. Specialisti vcleslalomisti in slalomi st i imajo svojo postajo pred nadaljevanjem v svetovnem pokalu v Kranjski gori. Tu bo v petek in soboto slalom in veleslalom za devetnajsti »Pokal Vitranc« Kot kaže, se obeta res vrhunska zasedba, saj bo nastopila skoraj vsa elita v teh dveh konkurencah. Tako naj hi nastopili Stenmark, Thoni, vsi naši in tudi drugi znani vcleslalomisti in slalomisti. Devetnajsti »Pokal Vitranc« naj hi bil generalka za veliko prireditev v letu 1981. Takrat bo Kranjska gora gostila najboljše v veleslalomu ter paralelnem slalomu na zaključku svetovnega pokala v moški in ženski konkurenci. Zaključek in finale pokala leta 1981 v marčevskih dneh ho res prava poslastica za vse ljubitelje alpskega smučanja. Kranjskogorci že mislijo na leto 1981. Glede na to, da so finale v marčevskih dneh in je v Kranjski gori na znani FIS progi že malo snega, računajo, da hi ta veliki finale lahko organizirali na pobočju Vitranca v Podkorenu. Računajo pa tudi na rezervne proge. Na zadnjem sestanku mednarodne smučarske zveze FIS v Baslu so sprejeli tudi uvodni koledar svetovnih moških pokalov. V letih 1982, 1984 in 198K naj bi Vitranc gostil najboljše velesla-lomiste in slalomiste, ki se bodo borili za točke v svetovnem pokalu. v Planici. Starejši "»l«*"'^ merili moči za državnega Pr*«k«fv arja na Vlašiču v BiH. V Žireh p» l£ f topili za repubh*koprw* ,e bodo »rfčili (24. februarja) M 27. januarja nasiu|*m ■— --r--. -m «tvo. Mlajši mladinci se bodo »r Mostecu V Ljubljani # Sebenjah v soboto. 23. teoruarj- - - | , pionirji pa bodo imeli svojo n,'**'^w prireditev v Braslovčah prvo n . marca. V Besnici bo Pr\cn/tkv0,r,^ a« Y l starejše cicibane in sicer 17. feDrui poprej pa bo enako prvenstvo z« ■ * I ,( cicibane na skakalnici v Zabrezmc. *£ 1 / mednarodnih prireditev v Ju|?'«^\\ K^l omeniti Se tekmovanje za OPA ■ p 2."februarja na 90-m skakalnici v Pluj* Srečali se bodo najboljši mladinci sr* Ml iriosiecu » "/»"■/—■ . . j-t.vM ■ 'MH naslov prvaka SRS. medtem ko, bcdrta£ I prvenstvo nedeljo kasneje v Kranj*« f publiško prvenstvo za starejše pionip« V " ■ - noboto. 23. februarja ■ evropskih držav. lav.«* Prvenstva Gorenjske ptiti t i" \ KRANJ - V letošnji zimi bodo pn'* stva Gorenjske v naslednjih *rt>]: Žireh bo v nedeljo 6. januarja skakalnici prvenstvo za člani'. *ianr> mladinci se bodo srečali 24• frbruarj« «• 45-m skakalnici v Sebenjah. mlajJi " dinci bodo tekmovali 30. marca na rmm ki, starejši pionirji se bodo pomeril' Gorenji Savi na 35-m skakalnici \ *» 5. januarja, mlajši pionirji pa \-->*nu*j^ v Poljanah, starejši cicibani bodo i»™ prvenstvo v Zabreznici 10. februarja. i»'»r Si cicibani pa 9. februarja v Strah**« Letne sindikalne športne igre Kranja Košarkarji nastopili s 13 ekipami KRANJ — V letošnjem prvenstvu ekipa ISKRK ni dovolila presenečenja tako kot preteklo leto, ko seji niti ni uspelo uvrstiti V zaključni del prvenstva. Lanskoletnega prvaka Tekstilindus pa bi kmalu presenetila ekipa OOS Domplana, ki je v pred-tekmovanju zbrala enako število točk, vendar je odločala medsebojna tekma. Izidi srečanj predtekmovanja: Tekstilindus : Gradbinec 56:32 (24:13), Gradbinec : Domplan 29:45 (14:20), Tekstilindus : Sava A 47:55 (30:29), Sava A : Gradbinec 0:20 b.b., Domplan : Sava A 20:0 b.b.. Tekstilindus : Domplan 13:31 (18:19). Iskra 16:52 (23:29). Gorenjski tisk 14:67 (26:37). LB TBG Krani PI»"|M 20:0 b.b. Lestvica: Iskra LB TBG Kranj Gorenjski tisk Planika 3 0 2 1 1 I 0 112:1» 85:111 Lestvica : Tekstilindus Domplan Sava A Gradbinec Gorenjski tisk 3 3 3 3 LB TBG 146:118 96:72 75:67 61:121 Kranj 0:20 b.b. 138:7» 127:M 119:123 48:*» i 0:1M ' Ikos S** 0 Iskra : Planika 43:13 (22:1), Gorenjski tisk : Planika 11:26 (20:9), LB TBG Kranj : V rokometu Iskra in Sava KRANJ — Na rokometnem igrišču Save v Stražišču so tudi že rokometaši in roko-metašice OO sindikatov zaključili tekmovanje. V ženski konkurenci je bila udeležba dokaj skromna, saj sta sodelovali le dve ekipi, medtem ko je v moški konkurenci nastopilo 10 ekip. Tako kot že v večini odigranih oziroma zaključenih panog na XIII. letnih športnih igrah OOZSS občine Kranj je tudi v rokometu pri moških slavila ekipa OOS Save, pri ženskah pa ekipa OOS Iskre. Izidi srečanj in uvrstitve: Ženske: Iskra : Tekstilindus 22:2 (11:1). Prvo mesto Iskra, drugo mesto Tekstilindus. Moški — predtekmovanje: I. skupina: Sava I. : Zel. postaja 27:6 (11:3), IKOS : Kov. podjetje 24:12 (10:7), Zel. postaja : Kov. podjetje 8:14 (4:6), Sava I : IKOS 20:15 (10:6), IKOS : Zel. postaja 20:6 (10:3), Kov. podjetje : Sava L 14:20 (6:7); II. skupina: Kokra : Tekstilindus 7:21 (2:9). Iskra : Kokra 17:5 (8:4), Tekstilindus : Iskra 11:17 (4:7); III. skupina: Sava II. : Gorenjski tisk 20:11 (10:5). Prosveta : Sava II. 12:11 (6:6), Gorenjski tisk : Prosveta 12:18 (6:9). V finalna srečanja so se uvrstile ekipe Iskre, Prosvete ter prve ekipe Save. Izidi srečanj v finalu: Iskra : Prosveta 26:14 (8:8), Sava L: Iskra 26:20 (13:10), Prosveta : Sava I. 18:38 (8:20). Lestvica: Sava I 2 2 0 0 64:38 4 Iskra 2 10 1 46:40 2 Prosveta 2 0 0 2 32:64 0 Ostale ekipe pa so se uvrstile po naslednjem vrstnem redu: IKOS, Tekstilindus, Sava II., Kovinsko podjetje, Kokra, Gorenjski tisk ter Železniška postaja. Carte/M IBI : Prosveta 28:29 (13:19), IKOS :P<*"J Milice 46:41 (18:21). Sava B : IBI M*"j Prosveta : IKOS 35:52 (19:26). Prosvrf« Postaja Milice 31:43 (15:24). Sava B I P* sveta 0:20 b.b.. IBI : Postaja Milici« b.b. Lestvica: IKOS 4 4 Postaja Milice 4 3 Prosveta ' 4 2 IBI 4 1 Sava B 10 Finalna srečanja: Iskra (31:24), Iskra : Tekstilindus 51:13(31:1^ IKOS : Tekstilindus 58:52 (29:31) Kkipa Tekstilindusa je v finalni trt* proti IKOSIJ vložila pritožbo, krr j* j IKOS nastopil igralec, ki ni bil član Ofc Vodstvo tekmovanja je pritožbo ufoda* rešilo in registriralo srečanje t ttt » Tekstilindus! Lestvica: Iskra 2 2 0 lU:W ' Tekstilindus 2 1 l «51 1 IKOS 2 0 2 Ifefl ! Ostale ekipe so se razv rstile: LB M Kranj, Domplan, Postaja Milice. Goltaj* tisk, Sava A. Prosveta. Planika. MH nec, Ibi ter Sava B. M.C*i<> ''m Bližajo se zimske sindikalne igre KRANJ - Organizacijski odbor i« izvedbo 13. zimskih sindikalnih i** kranjske občine je ie imel ne**'''f^ nih sestankov. Odločil se je, d« bo*1 zimske sindikalne igre 26. in 1".ja»r arja prihodnje leto v Gozd Martulj»» Udeleženci bodo lajiko tekmovali * veleslalomu, tekih, sankanju in najbiN! vsestranski tudi v kombinaciji. Pokrovitelj letošnjih sindikalnih i(ter Zavarovalna skupnost Triglav. Žara* pripomb na zadnjih tekmovanjih »*!* organizacijski odbor odločil za a«*«-tere sprememb«' v tekaškem in sanM-Skem tekmovanju. Tekači bodo tekme-vali le v treh starostnih skupinah sicer v skupini do 30 let, v skupiniod« do 40 let in v skupini nad 40 let. 8H-kaško tekmovanje pa prina*a membe samo pri ženskah, ki bodo tr»-movale v dveh skupinah: do 30 le< »*] nad 30 let. Košarka Bekselnu pokal KRANJ — Košarkarji Bekselna iz krajevne skupnosti Center v Kranju so že drugič osvojili prvo mesto v A TRIM občinski košarkarski ligi Kranja. V tej ligi so nastopali še KK dotik, KK Krvavec A iz Cerkelj. KK Gumar. KK Kokra B, KK Šenčur, KK Kokrica A ter KK Vodovodni stolp A. Kkipa Bekselna med tekmovanjem ni dovolila presenečenja in je vse tekme odigrala brez napake. Zbrala je maksimalno število točk in zasluženo slavila. Drugo mesto je osvojila ekipa Kokre B iz krajevne skupnosti Planina. Najslabši v ligi so bili košarkarji Gotika, predzadnje mesto pa je zasedla ekipa Gumarja. Ti dve ekipi bosta v prihodnjem letu nastopali v B TRIM košarkarskih ligah. KK SAVA A V PRVI SKUPINI KRANJ - VI. B TRIM košarkarski ligi je ekipi SAVK A uspela vrnitev v prvo skupino. Brez poraza so osvojili naslov jesenskega prvaka. Največje presenečenje je napravila ekipa DOMPLANA, saj se je uspela uvrstiti na drugo mesto, košarkarji Planike so nekoliko razočarali z osvojitvijo tretjega do četrtega mesta tako kot igralci SAVK B, Huje so zasedle peto mesto, igralci ISKRK pa so tekmovanje vzeli neresno in pristali na zadnjem mestu, saj so uspeli osvojiti le eno točko. NAKLO LK Z KNIM PORAZOM KRANJ - Tudi košarkarjem iz N«kl«f» se je uspelo vrniti v I. skupino najbarjaa rekreacijskih ekip. V II. B TRIM košarkarski ligi so osvojili prvo mesto lf i r»* izgubljeno tekmo in to proti Trhlim veja« Košarkarji Sigme, Krvavca B iz Cerkfli I Trhlih vej so osvojili enako števil i točk H si delijo mesta od drugega do četrtega, prt« mesto so osvojili igralci Vodovodn«fi stolpa B, enako število točk pa »ta o»M»ili ekipi na zadnjih dveh mestih Kokrica Riil itt ključi v klju-^Lvrftu »golfa«, sposojenega Ispasti, povzročili toliko dela ne nazadnje pa so MI i IU(ii potniki tia magistralni I , .. Ljubljani. ifjtke. ki si jo je privoščil frp., 26-let ni električar brez ■K« nekateri pač ne bodo po-i»sebej. če niso le slišali j (jpozorilu po radiu, ampak i pr"7 h Na srečo se je dirka /. m avtomobilom končala lezgod. saj je »golf« obti-r/janski gneči v križišču ene jarkih vpadnic. Miličniki so Cj prijeli in odpeljali nazaj v zapore, od koder je bil i^jnii dnevi pobegnil. V nekaj fode je prevozil /. ukrade-I p, 1500 km. ga tudi poško-,',',[(01 i 9000 din. skupne ško-, j, povzročil Kompasu, pa je j« v petek, lb. novembra. , .potegnil« s Fovšetove. kjer sporno kazen in se odpe-fani V Reginčevi ulici je po-pregledal že okoli 5() avto-\f,\ naSel. kar je iskal: odprt ^taktni ključi so bili v klju-w volanu. Kaj je bilo lažje Iggjiti in ne odpeljati. Ker je 1^ je napravil najprej samo vožnjo do Ljubljane, nato , U jn na parkirnem prostoru ,. Nravstvenega doma pre-. vavtu. Zjutraj se je odpe-If^rin se spet zvečer vrnil. V je tako prevozil kar do-[2 Slovenije, bil je v Karlov-■ ^nk-ah. na Bledu. Hranil se je pri znancih, ki so mu dali tudi kak dinar za betici h. No. novembra, ko se je vozil po Kranju, ga je v bližini Tekstilnega šolskega centra zagledal miličnik, vendar je Stare pritisnil na plin in pobegnil proti Naklem do Tržiča in po cesti pod gorami do Radovljice in tam naprej do Vršiča, kjer je nameraval na Primorsko. Toda cesta je bila zaprta zaradi snega, zato se je obrnil proti Kranju, kjer so ga miličniki spet opazili. Službeni avtomobil je Sta-retu sicer sledil, vendar pa ga tia magistralni cesti, polni vozil, miličnika nista mogla varno Zaustaviti. Sele ko je ukradeni golf pridivjal v ljubljansko gnečo, je bilo divje dirke, ki se je na srečo končala brez posledic za druge udeležence v prometu, konec. Lahko bi bilo vse skupaj tudi drugače. Avtomobil, zasebni ali pa družbeni, le kaže zaklepati Padel v Kokro V nedeljo, 9. decembra, dopoldne so v strugi Kokre našli truplo Jožeta Zaplotnika (roj. 1936) z Bleda. Zaplotnik se je bil 4. decembra popoldne pripeljal iz Kranja in pri gostilni Kanonir izstopil. V gostilni mu niso hoteli post reči s pijačo, ker je bil vinjen. Čez čas ga je nek domačin pospremil od izhoda, ker je hotel na avtobus. Zaplotnik pa je verjetno šel čez cesto do roba struge in padel na skale. Voda ga je odnesla s seboj, tako da je zagozdil med skale kakih .'10 metrov nižje. SOZD ALPETOUR ŠkofjaLoka DO za obnavljanje avtoplaščev YU BANDAG Skofja Loka objavlja po sklepu komisije /a delovna razmerja prosta dela in naloge: VEČ GUMA RJE V - NK delavec. - fi mesecev delovnih izkušenj. monterjev avtoplaščev i p»odelo I mesec. za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, v dveh ta«o»»- ponudbe sprejme kadrovski oddelek v Škofji Loki, Ti-KggjDf 15 dni po objavi, jjjjju bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku ravnega roka. & letu starosti nas je nenadoma zapustila žena. mama. stara mama, teta, sestra FRANCKA RAVNAHRIB upokojenka iz Struževetfa pri Kranju Lpb drag«' pokojnice ho v torek, 11.decembra 197f>. ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči vsi njeni! Struževo, Kokrica NESREČE DVA NA KOLESU Kropa - V četrtek, 'i. decembra, ob H..">0 se je na regionalni cesti \ Kropi pripetila prometna nezgoda Voznik kolesa Anton Resman (roj. 1961) iz Praproč je pred Plamenom vzel na kolo še sodelavca Franca Lehnarja (roj. 1918) z Brezovice Po 50 metrih vožnje so se zlomile vilice na kolesu, tako da sta oba padla Lehnar je padel tako nesrečno, da je udaril z glavo po tleh. tako da so ga s pretresom možganov, večjo rano na čelu in drugimi poškodbami prepeljali v jeseniško bolnišnic«. HUDO RANJEN PEŠEC Tržič — V petek. 7. decembra, ob 18.:tf) se je na regionalni cesti v Pristavi pripetila hujša prometna nezgoda. Na kraju nesreče je obležal huje ranjen Anton Meglic (roj. 1914» s Ceste JLA v Tržiču. Občani so vedeli le. da je pešca zbil avtomobil R 4. Nekaj po 19. uri so miličniki avtomobil že našli v Retnjah pri Tržiču. Zbudili so lastnico Anko Ahačič (roj. 1942), ki je povedala, da je res vozila skozi Pristavo. Voznici so odvzeli kri za preiskavo in ji tudi začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Meglica so najprej prepeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa so ga poslali v Klinični center, kjer je trenutno v kritičnem stanju. OBE SOPOTNICI RANJENI Kranj — Na Ljubljanski cesti v Kranju se je v soboto, H. decembra ob 2.4.r) zjutraj pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Prelec (roj. 1958) z Železnikov je peljal po Jelenovem klancu navzgor ter zaradi nepazljivosti zadel v betonski zid na desni strani ceste, od tam pa je avtomobil odbilo na levo stran ceste. V nesreči si je sopotnica Andreja Rajhard (roj. 1961) zlomila nogo in pretresla možgane, ranjena pa je bila tudi Helena Eržen (roj. 1961). Škode na vozilu je za JO.OOO din. PADLA S KOLESOM Preddvor — V soboto, 8. decembra, ob 16.30 se je po lokalni cesti proti hotelu peljala Anica Pire (roj. 1945) iz Tupalič. Na kolesu je imela tudi cekar. zaradi česar jo je tudi zaneslo in je padla. Lažje ranjeno so prepeljali v Klinični center. ČELNO TRČENJE Dovje — V nedeljo, 9. decembra, nekaj po 2.'1. uri se je na magistralni cesti V Dovjem pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janko Pintar (roj. 1956) s Hrušice je peljal proti Kranjski gori. V desnem nepreglednem ovinku je v Dovjem zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levo. prav tedaj ko je i/, nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Zivko Djurdjc-vič (roj. 1946) iz Velike Plane. V čelnem trčenju je voznik Pintar takoj umrl, huje ranjeni pa so bili voznik Djurdjević in njegova žena Nadežda ter Pintarjev sopotnik Jekli?, Prepeljali so jih v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 100.000 din. j M Zastrupitev z monoksidom V soboto, 8. decembra, je okoli 21.30 ure Niko Lombar iz Kamne gorice prišel domov ter s prižgano cigareto legel na kavč. Po vsej verjetnosti je s cigareto v roki zaspal, tako da ni opazil, da se je od cigarete kavč vnel. Lombar je umrl zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. ZAHVALA Siem, ki ste se poslovili od našega dragega moža, očeta. deda. pradeda, strica, svaka in tasta ANTONA ŠILER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožal je in sočustvovali /, nami, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi župniku in pevcem za opravljeni obred, kakor tudi kolektivom: Avto-rommerce Ljubljana, KOGP - TOZI) Komunala Kranj, IMP - TOZI) OV Ljubljana in Sava Commerce — SPOP, ter družbenopolitičnim organizacijam za poklonjene vence in izraze sožal ja Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Dotrajan most — Leseni most čez Kokro, dokaj prometna povezava med Kranjem in Hujami.je tako močno načel zob Časa, da je postal nevaren ne le za vozila, pač pa tudi za pešce. Zdaj je most zaprt za ves promet, toda pešci ga kljub majavi konstrukciji še pogumno prečkajo. — Foto: F. Perdan Čeki brez kritja V zadnjem času niti ni tako malo primerov, ko nekateri skušajo na nepošten način, na primer z nepokritimi čeki, priti do denarja. Med primeri, ki jih je v zadnjem času obravnavala UJV Kranj, morda še najbolj izstopa Stanko Raljič iz Kotor Varoši, ki je v oktobru in novembru dvigoval z nepokritimi čeki kar lepe vsote denarja. V začetku oktobra letos je odnesel svojo plačo v višini 4000 din v Ljubljansko banko v enoto v Prešernovi ulici v Kranju in odprl tekoči račun. Takoj je dvignil vso plačo, se odpeljal v Ljubljano in s Čeki dvignil v dveh bankah dvakrat po J00O din. Naslednjega dne se je odpeljal v Velenje k dekletu in tam kupil tudi kasetofon, seveda s čekom brez kritja, naslednji dan pa je spet v Ljubljani vnovčil na glavni pošti tri čeke, s katerimi je dvignil skupaj 9000 din. Uslužbenci pošte dviga niso preverjali. Podobno dvigovanje denarja s čeki si je privoščil tudi pri naslednji plači. Ko je 12. novembra v Ljubljani v Ljubljanski banki hotel dvigniti s štirimi čeki 12.000 din, se je zataknilo. Uslužbencu se je zdelo čudno, da nekdo dviguje toliko denarja in je šel telefonično preverit saldo. Raljič pa je mislil, da kliče milico, pustil je vse skupaj pri okencu in pobegnil. Odpeljal se je v Kotor Varoš in v Sarajevski banki dvignil z nepokritimi čeki 6000 din in čez nekaj dni še J0OO din. Za ta denar je staršem kupil prašiča, ostalo pa je v nekaj dneh s prijatelji zapravil po lokalih. (Ji inštalacije SKOFJA LOKA Kidričeva 55 vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: TEHNIČNO VODENJE IN KOORDINACIJA, izdelava strojnih instalacij v pripravi dela Pogoji: — VS ali SS izobrazba strojne smeri, eno ali tri leta delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati / ustreznimi delovnimi izkušnjami. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema splošni oddelek DO Instalacije, Kidričeva 55, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri. DCNIT Kemična industrija Medvode Delavski svet TOZI) Storitvene dejavnosti vabi k sodelovanju - KLJUČAVNIČARJA za opravljanje zahtevnejših remontnih del tla strojih in napravah ter za izvajanje nalog preventivnega vzdrževanja naprav. Od kandidatov za opravljanje teh nalog pričakujemo 1-letne delovne izkušnje pri vzdrževanju strojev III naprav. Pogoj za opravljanje nalog navedenega področja je starost nad 18 let. Delo se izvaja v dveh izmenah. - KUHARICO za Opravljanje del pri pripravi toplih obrokov. Od kandidatov za opravljanje teh nalog pričakujemo, da imajo opravljen tečaj i/ higienskega minimuma ter 1-let ne delovne izkušnje pri pripravljanju večjih količin obrokov, Delo se izvaja v dveh izmenah Komisija za medsebojna razmerja TOZD Laminafi vabi k sodelovati ju - MIZARJE za opravljanje del pri razžagovanju in obrezovanju lami-natov. Za opravljanje teb nalog pričakujemo kandidate / odsluženim vojaškim rokom. - VEČ DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI TEHNIČNIH LAMINATOV. Na objavljenih delovnih nalogah se delo združuje za nedoločen čas. Kandidate za zgoraj navedene delovne naloge vabimo na osebni razgovor v kadrovsko socialni oddelek DONIT kemična industrija Medvode 59, kjer jih bomo podrobneje seznanili z delovnimi nalogami ter naSimi ugodnostmi in zahtevami. Razglas je odprt 15 dni od dneva objave. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v JO dneh po zaključku objave. G L, A S14. STRAN TOREK. 11. DECEM8RA Hjlj m. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Najnovejše modele večernih oblek in kril za svečane prilike tri glav dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču PAVLIHOVA PRATIKA 198' • vesela • debela • brana • iskana Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev: OSEBNI AVTO OPEL — izklicna cena je 35.000,- din, letnik 1971 KOMBI - ZASTAVA 750 — izklicna cena je 20.000, — din KOMPRESOR TRUDBENIK — izklicna cena je H.000, - din Prodaja se ho opravljala dne 1H. 12. 1(»79 oh 11 uri na Zlatem polju. C. JLA 11. Kranj, (skladišče strojev TOZD Agromehanikai. Poleg gornjih osnovnih sredstev si stranke lahko ogledajo in odločijo za nabavo drugih strojev in kmetijske mehanizacije iz prodajnega programa Agromehanike Za nekatere izmed teh strojev so cene bistveno znižane IZBR/4U SO Zk VAS Z vsemi vrstami ženskih pokrival - baretke, kapo, klobuki - no zaloteni pri Mur-kini MODI v Radovljici. Zanimive in tople no i/, meli-rane volne, izdelek Seftirja. Imajo jih v drap, sivi in zeleni barvi. Cena: 399,81 din V Murkinem RLGU imajo spet naprodaj Končarjeve električne friteze. Olje v njej lahko večkrat uporabimo, odlično Ne obnese za krofe, pomfrit, in vNe vrste cvrenja, tudi za ribe. Poleg tega pa se ni bati, da bi se maščoba navzela duha po ribah. Cena: 761,75 din Otroci imajo puding radi, če pa jim ga se malo drugače oblikujemo, pa je Ae več veselja pri hisi. Pri KlfZl-NAR.il' na Jesenicah smo videli te originalne Oetker-jeve modelčke iz trde plastike, s katerimi bo puding oblikovan v ribico, potičko in podobno. Cena: garnitura (I kom) :»1,90 din Veliko dela je, ko pripravljamo francosko solato doma. Veliko pa ga prihranimo, če vzamemo nekaj sestavin kot cvetačo, grah, korenje in gobe kar iz konzerve ali kozarca, že pripravljene. Pri Živilih na Klancu v Kranju imajo veliko izbiro teh živil. Cena: zelenjava od 9.20 do M. tO gobe 44,50 V industrijski prodan r ALMIRK v Radovljici »o popravili veliko izbiro puloverjev za nase šolarje. Tal* s črtami, ki vam ga pr*d' stavljamo, je iz mešani« volne in malona. korabia« cija barv je pa priljubljena rdeče-mod ro-bela. Veliko«« od 8 do 16 let. Vpraaaitr i» model PIONIR. Cena: 240 do 288 din V. ■Di BOSCH LpiENST^ • Avtoelektrika • Diesel črpalke • Avtoradio »Blaupunkt« • Gospodinjski aparati »Bosch« , • Električna orodja in priprave »Bosch« ■ Ul iF Draulšnde 23 27 tel 04242/248060 uia VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD Radovljica Kopališka 10 oglaša prosta dela in naloge VARUHINJE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) za Otroški vrtec Bled. Pogoj: - varuh in je let dokončana starost več šola kot za Pismene prijave naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi na gornji naslov. r NOVO V KRANJU ODPRT KOZMETIČNI SALON vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 19. ure, v petkih od 9. do 15. ure, v sobotah zaprto. Se priporoča BOJANA Repe, Staneta Žagarja 19 a, Kranj cftlmirci Alpska modna industrija Radovljica Odbor za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb razglaša prosta dela in naloge vodje finančne operative Poleg splošnih pogojev, določenih v pravilniku o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih i'- kušenj. — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in .{ leta delovnih izkušeni Delo se združuje za določen čas - nadomeščanje delavke med p tirati niskim dopustom. I )61oča se t rimesečno poskusno delo. Zainteresirane kandidate vabimo, da v 1"> dneh po objavi pošljejo vi J z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Almira. alpsk« modna industrija Radovljica. Jalnova 2 - za odbor za delovni ri merja pri delovni skupnosti skupnih služb. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izboru. ODKUPUJEMO SVINJSKE IN OSTALE KOŽE PO ZELO UGODNIH CENAH KOŽA KOTO in zbiralnice kmetijskih zadrug PETROL Ljubljana TOZD trgovina na drobno ENOTA Kranj Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavce za opravljanje prostih del in nalog: PRODAJALCA ZA TRGOVINO L A BORK Pogoj: — končana t rgovska šola 2 PRODAJALCA ZA BENCINSKI SERVIS KRANJ IN ŽELEZNIKI Pogoj: — PK delavec ali dokončana osemletka SNAŽILKE ZA BENCINSKI SERVIS ŽELEZNIKI Pogoj: — nepopolna osemletka Delo se združuje za nedoločen čas. s polnim delovnim časom, razrf , snažilko, ki znaša l ure dnevno. Posebni pogoj je uspešno opravljeno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi. V S PO M I N 1 O. dceembra mineva leto , Kranj ltMMl Prodam črnobel TELEVIZOR. Telefon 28-954 - ogled popoldan 10042 Poceni prodam GRADBENO BA RAKO v Kranju. Tel.: 25-368 10043 Prodam DROBNI KROMPIR Suha 20, Kranj 10044 Prodam jedilni KROMPIR igor Prestor, Zg. Brnik 44. Cerklje 10045 Prodam -dobro ohranjen TRAKTOR pasqvali. 18 KM in obračalnik. Pegam Ciril. Selca 82 nad Skofjo Loko ^ 10046 Po ugodni ceni prodam CIRKU-LAR 700 mm za razrez hlodovine. Anžič Ivan. Blejska Dobrava 7/b 10047 Prodam dva PRASlCA za zakol, težka po 170 kg. Cirče 23. Kranj 10048 Prodam novo PEC za centralno ogrevanje »STADLER«. 65.000 kal. Rožič Boris. Ribčev Laz 42. Bohinj, tel.: 064-76-388 10049 Prodam črnobel TLEVIZOR avtomat ik Basarac Miro. Staretova 34. Kranj 10050 Poceni prodam novo italijansko POROČNO OBLEKO s klobukom. Telefon 60-809 10051 Poceni progam železno BALKONSKO OGRAJO. Roblek Tone. Poto če 12, Preddvor 10052 Prodam dve Iti star črnobel TELEVIZOR Iskra panorama. Komenda, Glavarjeva 23 10053 Prodam TELICO. ki bo v februarju teletila. ali jo menjam za KONJA. Srednja vas 2. Bohinj 10054 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR Kranj. Jama 42 10056 KUPIM Kupim BOROVE DESKE, debe lina 3 cm, širina 15 ali 30 cm. Kotnik Franc. Britof 65 10055 VOZILA Ugodno prodam malo karambo-lirano ZASTAVO 101. prevoženih 58.000 km. motor nepoškodovan. Informacije od 15. ure dalje po tel.: 064-61-809 - Skofja I,oka 9901 Prodam VW 1300 v nevoznem stanju — okvara menjalnika, za 35.000 dinarjev. Guzzi Zdenko. Skofja Loka. Frankovo naselje 73. tel.: 61-073 9902 Prodam r-4. letnik 1974. z neparno številko. Peklenik. Mlaka 43. Kranj 10057 Prodam osebni avto FIAT 850. Jamar, Bohinjska Bela 90 10058 Izdaja CP Glas. Kranj. Ulica M ose Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj. M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199« - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21 -860, malo oglaflni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za I številko v kolportazi 5 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti. 25 v Kranju vam nudimo rezervne dele za traktorje: TOMO VINKOVIC od 15 do 30 KM UTB — Universal in za škropilnice naše proizvodnje Akumulatorje in snežne verige za traktorje in avtomobile ter gume za traktorje. Trgovina je odprta od 6. do 18. ure, v sobotah od 8 do 12. ure. Se ne tri leta star GS CLUB., ga-ražiran. odlično ohranjen, prodam. Dolinar, Podlubnik 224. Skofja Loka. tel: 62-416 9895) Prodam obnovljenega, garažira-nega SPAČKA, letnik 73, registriranega do marca 80. Ogled v popoldanskih urah. Stepan. Krožna 10 Prodam GOLFA - J, letnik 1977. prevoženih 48.000 km (4 vrata). Staretova 32. Kranj - Cirče 10059 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1972, registrirano do septembra 1980. Ambrožič.Zg. Gorje 23 10061 Prodam nove plastične zaščitne BLATNIKE za ZASTAVO 101. Telefon: 60-809 10062 Prodam dobro ohranjen FIAT 850 special, letnik 1969, cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 10063 ZAPOSLITVE Za potrebe izdelovanja USNJENE GALANTERIJE zaposlimo* kvalificirano PRESIVALKO -PREREZOVALKO in nekvalificirano delavko v pripravi dela. Nudimo možnost priučitve oziroma izobraževanja. 01) po sindikalni listi oziroma osebni prizadevnosti. USNJENA GALANTERIJA, Kranj. Kebetova 11 10064 IZGUBUENO Zatekel seje LOVSKI PES ptičar, temnorjave barve z belo liso na glavi. Dobi se pri Eržen Janezu. Rovte 7. Podnart 10065 B PRIREDITVE KUD - IVAN CANKAR Sv Duh priredi v petek, 14. decembra, ob 19,30 v dvorani KUD alpini STIČNO PREDAVANJE mont EVEREST 79 Predavala bosta brata Stremfelj. VABLJENI! • 10066 Športno društvo kokrica organizira vsak petek od 14. decembra 1979 dalje v dvorani na Kokrici MLADINSKI PLES z diskoteko. Pričetek ob 18. uri. Igral bo ansambel MODRINA. Vljudno vabljeni! 10067 OBVESTILA ČIŠĆENJE OBLOG: tepihov. tapisomov in sedežnih garnitur. Gogala. Kidričeva 38, Kranj (telefon: 22-059 - Senjak) 9213 ZAMENJAM in popravljeni vam ZAVORE na vseh tipih vozil. Kurirska pot 6. Kranj — Primskovo 10011 cv Almira Alpska modna industrija Odbor za delovna razmerja pri DSSS razglaša prosta dela in naloge analitika Poleg splošnih pogojev, določenih v pravilniku o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati Ae naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušen j — srednja izobrazba ekonomske in i leta delovnih izkušenj. Delo se združuje /a nedoločen čas Določa se 3-mesečno poizkusilo delo Zainteresirane kandidate vabimo, da v 15 dneh po objavi oglasa pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Almira. alpska modna industrija Radovljica, Jalnova 2 — za odbor za delovna razmerja delovne skupnosti skupftnih služb. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izboru. V KS Lenart-Luša proslavili krajevni praznik Prizadevnost prinaša napredek V nedeljo so v KS Lenart-Luša tretjič proslavili krajevni praznik — Tudi letos vrsta opravljenih del — Prihodnje leto referendum za uvedbo samoprispevka Decembra 1941 je Cankarjev bataljon izbojeval v Kov t U v Selški dolini do tedaj največjo zmago, ko je okupator izgubil eno izmed čet 181 policijskega bataljona To je bil uvod v vstajo na Gorenjskem in spodbuda za še uspešnejše akcije Cankarjevega bataljona, med katerimi je najpomembnejša legendarna dražgoška bitka mesec dni kasneje V spomin na ta dogodek praznujejo v krajevni skupnosti Lenart — Luša krajevni praznik. V osnovni šoli je bila v nedeljo proslava v počastitev praznika. Poleg številnih domačinov so se je udeležili predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Slavnostni govor je imel predsednik sveta KS. Ivan Kant. Povedal je. da so letos ustanovili po vseh vaseh vaške odbore za lažje urejanje problemov v posameznih krajih. Zgradili so novi Benetkov most in približno 150 metrov nove ceste na I,uši. Zgradili so tonskih priključkih Pokazala je. da se prebivalci zelo zanimajo za telefon in zato se bo krajevna skupnost z. vsemi močmi vključila v uresničevanje izgradnje ptt omrežja v občini. Velik uspeh, ki so ga letos dosegli, je obnovitev ceste od žičnice do Rovta v dolžini treh kilometrov. / namenom, da jo usposobijo za avtobusni promet. Iz tega področja se namreč vozi v Šolo precej otrok in delavcev na delo in bi bil avtobus Potočnik, ki jim je pogorela hiša. Ni bilo krajana, ki ne bi priskočil na pomor. Predsednik Cemažar skupščine KS Franc in razširiti Predsednik sveta KS Ivan Hant ga s sredstvi krajevne in komunalne skupnosti. Veliko dela so krajani opravili prostovoljno, prispevali pa so tudi gradbeni les. Da bo povsem odpravljena črna točka na cesti, ki pelje do žičnice na Stari vrh, morajo asfaltirati še cesto in urediti ograjo. Letos so v krajevni skupnosti naredili anketo o potrebah po tele- velika pridobitev. Ze septembra so se dogovorili z Alpetourom o pripravi sporazuma, po katerem bi avtobusno progo podaljšali do Rovta. Čeprav so krajani svoje izpolnili — uredili cesto — od Alpetoura sedaj ni odgovora. Letos so uredili tudi prostor za delo krajevne skupnosti, veliko so sodelovali pri postavitvi spomenika Lovrencu Koširju, ob potresu v Crni gori so izpeljali uspešno nabiralno akcijo. Solidarnost krajanov se je izkazala tudi pri pomoči družini Predsednik K K SZDL danez Tavčar Zaradi časovne stiske jim ni uspelo asfaltirati ceste do spodnje postaje žičnice. Sicer pa se dogovarjajo, da bi za večje krajevne akcije uvedli samoprispevek. Referendum načrtujejo februarja. Z zbranim denarjem nameravajo asfaltirati cesto od Luše do žičnice Stari vrh, urediti pokopališče, začeti z gradnjo telefonskega omrežja in obnoviti ter razširiti trgovino na Luši. Ob krajevnem prazniku so podelili krajevna priznanja devetim najbolj prizadevnim krajanom. Prejeli so jih: Stane Bajt. Franc Rant, Franc Cemažar, Niko Rant", Lenatr Cemažar, Albin Mesec, Stane Pintar, Ivan Potočnik in Janez Potočnik. Priznanje so podelili tudi sosednji krajevni skupnosti Bukovica—Bu-kovščica za uspešno sodelovanje. Proslavo so obogatili s kulturnim programom, ki so ga pripravili oktet Jelovica ter pionirji in mladinci iz krajevne skupnosti. L. Bogataj Krajevni praznik Šenčurja in Srednje vasi Mnogo lanskih problemov so letos v krajevni skupnosti Šenčur v sodelovanju z družbenopolitično skupnostjo rešili ali začeli razreševati, prav tako pa tudi krajani niso stali ob strani — Kvalitetne smernice za dogovarjanje rezultatov dobrega planiranja Praznovanje tudi delovni dogovor Šenčur — V soboto so začeli v Šenčurju in Srednji vasi s praznovanjem krajevnega praznika, ki je lepše tudi zaradi tega, ker so bili letos že odstranjeni številni lanski problemi. V soboto zvečer je kot uvod v praznovanje zagorela težko pričakovana javna razsvetljava na Gasilski in Pipanovi ulici in na cesti skozi Srednjo vas, skupaj dolga okrog treh kilometrov. Pri urejanju javne razsvetljave so krajani združili posebna sredstva skupščine občine, svoje delo in prispevke v skupni vrednosti 136 starih milijonov. Omrežje so vgradili v zemljo. Tudi poslopje stare mežnarije ne stoji več. Prihodnje leto bo treba zemljišče primerno urediti. V sodelovanju s kranjsko skupščino in Domplanom ^^^^^ mm \ ■ $# se je premaknilo pri razreševanju problematike črnih gradenj in uresničevanju zazidalnega načrta S 6, 7 in 8. 23 črnih gradenj je bilo legaliziranih. 13 kandidatov pa je dobilo lokacijska dovoljenja. Tudi projekt za zazidalno sosesko utegne kmalu zagledati beli dan. Opravljena pa so bila tudi nekatera manjša, vendar enako pomembna dela pri vzdrževanju cest in potov. Marsikaj pa bo treba do konca tega srednjeročnega obdobja še urediti. Na komunalnih napravah nikdar ne zmanjka dela, naloga Senčurjanov pa je tudi ureditev parka padlih borcev. Poseben problem je stadion. Gradnja tega objekta je del kranjskega občinskega družbenega dogovora. Senčurski športniki so sami, razumevajoč težave družbe, veliko naredili, zato pričakujejo odziv tudi na drugi strani, sicer utegne dobiti problem resnejše razsežnosti. V šenčurski krajevni skupnosti vedo, kam usmeriti sile v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Odnosi v skupnosti dosegajo zavidljivo raven, kar dokazujejo letošnji uspehi in akcije. Skupnost ima dobre smernice z elementi za sporazumevanje, dopolnjene z roki in potrebnimi sredstvi. V ospredju je krepitev krajevne samouprave, sledijo pa številne druge, za Šenčur realne naloge: izpopolnjevanje preskrbe ljudi z graditvijo večjih lokalov, gradnja servisa kmetijskih strojev, objektov za gostinstvo in turizem, avtobusnih postajališč, mrliških vežic, trafo postaje, javne razsvetljave, stanovanjskih objektov, vrtca (250 otrok Pionirji so pod vodstvom učiteljice Hijacinte Vidmar pripravili recital par zanske pesmi. — Foto: L. B. Srečanje kamniških komunistom Podelili knjižna darila za tridesetletno člans in letos sprejetim članom — Dokumentarni fil o življenju in delu Borisa Kidriča doživel pm javno predvajanje Zveza komunistov nima svoj priznanj in le redko se zgodi, da posameznike pohvalili, jfe Daniel Artiček. sekretar Kamnik — V petek, 7. decembra, je komite občinske konference zveze komunistov Kamnik priredil v kinu Dom zbor komunistov, ki je v zadnjih letih postal običajna oblika srečanja kamniških komunistov ob koncu leta. Tokrat je bil posvečen oO-letnici ZKJ, 40-letnici SKOJ in 7.r)0-letnici mesta Kamnik. Govornik na srečanju je bil Ivan Justinek, ki je orisal zgodovino zveze komunistov in nanizal aktualne politične probleme. Med drugim je dejal, da samoupravni delegatski odnosi še niso taki, kot smo pričakovali, da smo premalo pozornosti posvetili temeljnim delegacijam, ki se vrte v začaranem krogu, kar se odraža v delu občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Razvijati moramo demokratične odnose v samoupravljanju, kar je tudi namen Titove pobude o kolektivnem Vodenju, ki pa je ne smemo zožiti le na enoletni mandat, saj samo s tem ne bomo dosegli vsega. Ob koncu je Ivan Justinek spregovoril tudi o povojnem razvoju kamniške občine. Z velikim spoštovanjem vrednotimo zgodovino Kamnika, le malo mest v Sloveniji se ponaša s tako preteklostjo. Toda največje bogastvo mu je dala narodnoosvobodilna borba in povojni razvoj. V zadnjih tridesetih letih je naredil ogromen korak in letošnji uspehi kažejo, da bo še hitreje napredoval, saj se je oprl na kvalitetne dejavnike razvoja. Zal pa se dogaja, da ne vidimo vsega tega, kar škodi mobilizaciji ljudi. To seveda ne pomeni, da moramo biti nekritični. Boriti se moramo za tak razvoj samoupravljanja, da ga bomo uresničili. dej >bčinskt komiteja zveze komunistov nik, zato smo se odločili, da vsal leto podelimo simbolična priznanji vsem. ki so dopolnili tridesetlettr članstvo. Letos so knjižna darila delili 21 članom, v preteklih letih bilo dobitnikov že 133. Ciril Ahlin je zahvalil v imenu vsehi dejal pomeni 30 let članstva v zvezi I munistov in če temu prištejemo leta pred sprejemom, usmerjene celega življenja. Po podelitvi komunisti med seboj pozdravili leU sprejete člane. Doslej so jih spre} 4b\ do konca leta pa se jim bo družilo še 13. ki so že opravi uvajalni tečaj. Relativno najvt mladih članov so letos sprejeli Živilski industriji Eta. Eksperimrt talni tkalnici mariborskega teks nega instituta. Komunalnem jetju in Izobraževalnem centf Rudolfa Maistra. Helena Zika je imenu vseh novosprejetih člai spregovorila o svoji odločitvi, da stane članica zveze komunisto\ Srečanje je bilo dopolnjeno z dom dveh kratkometražnih filr dokumentarnega filma o življenju I delu Borisa Kidriča, ki je s tem živel prvo javno predvajanje, in kument o naši revoluciji in povoj graditvi, ki ju je udejanila t« Kidričeva osebnost, osebnost. Kidričeva osebnost, je vibu posebno pozornost; drugi film je s svojo umetniško vrednos^ spregovoril o boju preprost« človeka za svobodo. Ob konai zapel še kamniški moški pevski & Solidarnost. M.Volcjak V Šenčurju so v soboto začeli praznovati krajevni praznik. Ob tej priložnosti so predali namenu novo javno razsvetljavo. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Kern - Foto: F. Perdan bi želeli starši vključiti v varstvo), športnega parka, primernejše telovadnice, prostorov za celodnevno šolo, ambulante in lekarne ter primernejše knjižnice in čitalnice. Potem so tu še PTT omrežje, kanalizacija, urejevanje cest in potov, še posebno pa povezav med Šenčurjem in Visokim, med Šenčurjem in Bri-tofom in med Šenčurjem in Trato. Pomembna naloga je krajinska ureditev, predvsem zemljišča proti letališču. Rojeni so zametki sodelovanja med krajevno skupnostjo in letališčem, vendar mora sodelovanje poseči tud na to področje. V krajinskem načrtu bo treba predvideti vse in vse tudi obojestransko uresničiti. Potlej ne bo vzrokov za negodovanje. J. Košnjek Delavci tovarne prešitih odej iz PUberka na Koroškem so v soboto pitd i stvom Ferdinanda Štefica obiskali Odejo v Škofji Loki. Direktor Odejt f> Hočevar je goste na kratko seznanil z razvojem tovarne in proizviHinju. 0, dali so si proizvodnjo, nato pa so jim Skofjeločani razkazali tudi mesto. - Foto: F. Perdan Senčurjani so za praznik dobili javno telefonsko govorilnico na Domu Kokrške čete. Prvi pogovor je opravil Ivan Rebernik — Foto: F. Perdan Radovljica - Minuli petek je bila v Kinodvorani v Radovljici izredno lepa kulturna prireditev, na kateri so podelili letošnje Linhartove plakete. Anton Tomaž Linhart je bil radovljiški rojak, katerega dramsko izročilo uspešno nadaljuje Linhartov oder mladih ter nasploh vsa živa in plodna kulturna dejavnost v občini. Na letošnji prireditvi so člani amaterskega gledališča z Jesenic, uprizorili delo Razbiti vrč, pred polno dvorano pa so podelili tudi tri Linhartova priznanja. Prejeli so jih folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice ter amaterska kulturna delavca iz Ribnega Rozka Torkar in Rado Mužan. — Foto: F. Perdan