Ob 40-letnici vstaje Veličastji,i so ti spomini. Ne samo zaradi zgodovinske vrednosti, temveč tudi zato, ker nas vežejo na del našega življenja, ki je takrat v času odločilnega boja za našo osvoboditev in nov družbeni red zahteval vso človeško energijo, ves razum in pogumno srce. V času pred II. svetovno vojno, pred 40 in več leti nazaj je bil položaj preprostega človeka — delavca vse prej kot rožnat. Kapitalistu je moral za borno mezdo delati osem in več ur na dan, medtem, ko je bogataš na njegov račun bogatel. Ker je bilo delovne sile dovolj, so kapitalisti ravnali s proletariatom kot. s svojo lastnino. Še hujše topljenje ljudi pa je nastopilo s pričetkom II. svetovne vojne, ko je okupator zasedel in razkosal naše ozemlje, ter se pričel neusmiljeno izživljati nad civilnim prebivalstvom. Pri tem ni izbiral sredstev in načinov, posluževal se je najrazličnejših in najnizkot-nejših metod mučenja v taboriščih, ¡požigal in ropal je cele vasi in ¡naselja, streljal moške, žene, starčke in o-fcroke, skratka njegov teror ni ¡poznal meja. Tedanja jugoslovanska vlada ¡pa je pobrala večino državnega bogastva in sramotno pobegnila v tujino. Pod vodstvom KPJ, predvsem ,pa po zaslugi Josipa Broza — Tita, so se začeli ljudje zavedati svoje naloge, da morajo na taktičen način premagati mnogo večjega ¡in močnejšega sovražnika, ter ustanoviti novo državo, svobodno socialistično Jugoslavijo, v kateri bo- do vsi ¡delovni ljudje enaki, v kateri ibodo vsi živeli v slogi in miru kot bratje in v ¡kateri bodo vsi delovni ljudje odločali ,s samoupravljanjem ¡in enakopravnostjo. 22. julija 1941 je tako počila ¡prva partizanska ¡puška slovenskega naroda. Ljudje so v vedno večjem številu odhajali v gozdove, partizanske vrste so naraščale in se ¡krepile, dokler niso s Skupnimi močmi dosegli težko pričakovani in krvavo priborjeni cilj —- svobodno Jugoslavijo. Ob praznovanju 22. julija — DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA, čestitamo vsem, ki so sodelovali v 'tem ¡boju, kli ga danes 'nadaljujejo, toda ne z orožjem, temveč z delom, znanjem in novimi odnosi med ljudmi. Zbranost pri delu v TOZD Odpreski pri peskanju Naša velika skrb V preteklosti smo se pogostokrat spraševali, kako uspevamo o'b talko majhni produktivnosti dela in majhnem 'obsegu izvoza blaga širokopotezno zadovoljevati naše potrebe po surovinah, opremi in blagu široke potrošnje iz uvoza. To smo si omogočili z izposojanjem denarja v inozemstvu, da smo lahko z njim v veliki meri plačevali te ¡nakupe. Na ta način Jugoslavija dolguje 17,7 ¡milijard $. Na žalost ¡pa je takšno zadolževanje možno le do določene meje. Zdi ¡se, da smo to mejo ¡krepko prekoračili. Ker pa moramo izposojeno ¡tudi vrniti in ker med tem nismo poskrbeli v do-voljni meri, da bi z lastnimi silami odnosno z večjim izvozom blaga zaslužili toliko deviz, da bi lahko z njimi hkrati vračali dolgove iz preteklosti in zadovoljevali naše tekoče potrebe po u-voznem blagu, smo prišli v težave. Kupček prigospodar-jenj-ih deviz je premajhen, da hi zadostil našim željam. Ker pa še vedno velja pravilo, ¡da ima vračilo izposojenega prednost, nam ne preostaja drugega, ,kot da zmanjšujemo naše nakupe v tujimi. Tudi EMO je bil v preteklosti deležen ugodnosti kupovanja ¡surovin in ostalih materialov za zadovoljevanje potreb proizvodnje v tujini v večji ¡meri, kot pa je bil obseg našega izvoza. Tako ¡smo še v letu 1979 lahko kupovali v tujini dvakrat več blaga, kot pa smo si zaslužili deviz z lastnim izvozom. Danes pa smo u-pravičani le še do dveh tretjin deviz, ki si jih pridobimo z izvozom. To pomeni, da če smo v letu 1979 imeli na razpolago 200 enot deviz, imamo danes samo še 65 enot za 100 enot izvršenega izvoza. To se dogaja tudi drugim podjetjem. Zato je nastala neusmiljena tekma za pridobivanje deviz, neoziraje se na načine. Eden izmed pogostih ¡načinov so zahteve po t. i. devizni participaciji pri nakupu surovin na domačem trgu, ki ni nič drugega kot zahteva po delnem plačilu z devizami. Tudi EMO mora sedaj svojim domačim dobaviteljem delno plačevati surovine v devizah. Letos so naše potrebe po ¡devizah dvakrat večje kot ¡so naše možnosti. Od tod ¡izvirajo težave, ki nastajajo pri oskrbovanju TOZD z uvoznimi surovinami in ostalim materialom. Zaenkrat se rešujemo z zadolževanjem v tujini na račun bodočega izvoza, kar pa .se nam bo maščevalo, če ne bomo uspeli tako povečati izvoza, da bomo lahko vračali poleg rednih nakupov, tudi dolgove. Zato povečanje izvoza ni le »aktivistična parola«, ampak ¡pogoj za normalno poslovanje podjetja. Veliko je že podjetij, ki zmanjšujejo obseg proizvodnje, nekaj pa jih je že moralo uvesti prisilne dopuste zaradi pomanjkanja uvoznih surovin. Poskrbimo, da mi ne bomo med njimi! C. R. LIKVIDNOST NASE DELOVNE ORGANIZACIJE O likvidnosti v naši delovni organizaciji smo že pisali v Emajliral. Vendar smatramo, da je potrebno ponovno spregovoriti par besed o situaciji na tem področju Da bi zagotovili redno izplačilo osebnih dohodkov, redno oskrbo z re produkcijskim materialom, redno odplačilo sprejetih obveznosti, napravimo v začetku leta, letni plan likvidnostne bilance za delovno organizacijo. Ta likvidnostna bilanca nam pove, koliko dodatnih sredstev potre bujemo za planirana izplačila. Osnova za izdelavo 11 kvidnostne bilance je gospodarski plan delov ne organizacije. Neizvrševanje gospodarskega plana torej pomeni rušenje predvidene likvidnostne situacije Zato je potrebno na osnovi operativnih planov prodaje in proizvodnje izdelati med letom še trimesečne in mesečne likvidnostne plane. Mesečni in trimesečni likvidnostni plan v letu 1981 izkazujejo primanjkljaje, ki se večajo iz meseca v mesec. Vsi vemo, da v -prvih petih mesecih leta 1981 nismo izpolnjevali gospodarskega plana niti na področju proizvodnje, niti na področju prodaje. Poleg tega vemo, da so stroški proizvodnje (material in storitve) občutno narasli. To je povzročilo na eni strani manjši priliv sredstev od pričakovanega (manjša prodaja), na drugi strani pa večji odliv sredstev (višji stroški). Torej se je naša likvidnostna situacija še poslabšala v letu 1981. Za plačevanje obveznosti smo morali najemati dodatna kratkoročna sredstva, ki so draga, poleg tega jih je pa izredno težko dobiti. Naša poslovna banka zaradi svoje likvidnostne situacije ne more posredovati 'kratkoročnih kreditov — pomaga nam na ta način, da nam predčasno odkupi menice, ki jih dobimo za naše blago, da pridemo do sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Da bi se situacija izboljšala moramo izvršiti operativni plan za junij in moramo izvrševati plane drugega polletja. Samo na ta način bomo sposobni zagotavljati dohodek in s tem likvidnost odnosno sposobnost rednega plačevanja naših obveznosti. M. A. Po III. kongresu samoupravljalcev f Pobuda, ki jo je izrekel tovariš TITO v novoletni poslanici 1980 o sklicu tretjega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije je uresničena. Kongres je za nami, za nami so tudi večmesečne priprave nanj. Slišali smo glasno in jasno delavsko besedo, natančno je bilo povedano, kaj zavira naš nadaljnji samoupravni razvoj. Resolucia in njene naloge pogojev ter ustvarjanja in so konkretne. Kongresna razporejanja dohodka, razprava je v polni meri do- Hkrati pa so bili proble-kazala odločenost delavcev, mi s kakršnimi se je soda s skupnimi močmi, oprti očala temeljna organizacija na samoupravno združeva- združenega dela tudi pro-nje ter povezovanje na do- blem,i občih gospodarskih hodkovnih osnovah prema- tokov. Samoupravno dolo-guje zdajšnje gospodarske Čanje cen, pri nas še ni težave. »shodilo«, v temelju orga- nizaciji cene »zidajo« (ter Ko bi se ozirali izključno jih potiskajo v inflacijo), po tista vrednosti III. ikon- prj čemer pa je jasno, da gresa samoupravljalcev Ju- njso dejanski odsev rezul-goslavije, ki prehaja glede tatov delai temveč legalna na podane rešitve in zahte- oblika prelivanja dohodka, ve na kar najbolj neposre- Osnovni razlog za ta po-den način v trajno last na- jav^ (kot tudi za nestab.il-šega in mednarodnega de- nosj gospodarskih tokov v lavskega gibanja ^ potem ce]0tb je v šibkih procesih je to trdna odločenost de- samoupravnega združevanja lavcev, da bodo na teme- ¿n dohodkovnega povezo valjih razrednega bratstva in nja svoj prispevek k tak-enotnosti krepili in širili so- jnemu stanju daje tudi pre-cialistično samoupravno ob- obilno administriranje, teri-last nad dohodkom. Kajti z torializacija dohodka ter ob-uresničevanjem tega, ^ po ¿inske, republiške in pokra-svojem bistvu dolgoročne- jjnske meje. V teh pogojih ga in zgodovinskega smo- je samoupravno planiranje tra sta tesno povezana tudi domala zamejeno z občin-uresničevanje politike delit- skimi mejami. Vse to seve-ve po rezultatih dela ter da siromaši družbeno eko-funkcioniranje delegatskega nomsiko osnovo temeljnih sistema kot neizogibnega organizacij združenega dela, dejavnika pri kreiranju so- saj jim za,pira realno do_ cialiisticniih samoupravnih bodkovno perspektivo, odnosov v družbeni repro- Vprašanje združevanja te-duikoiji. meljnih organizacij združe- Kljub za preseganje na- ne3a de!a n.amreč. f z9oli kopičenih d.mžbeno-ekonom- naloga tekoče politike, pac skih protislovij je po prešo- Pa Predvsem logična pot ce-ji delegatov-razpravljalcev ^vitega planiranja mpove-osnovna organizacija zdru- fvanJa gospodarskih m že nega dela v procesu sa- dmgih zmogljivosti, kot od-moupravnega združevanja locllmh predpogojev za večji dohodek in za krepi- tev razrednih interesov de- Fronta danes in povezovanja na dohod kovnih osnovah kot temeljni člen v reprodukcijskem ciklusu. Toda v obdobju, ki je za nami, se ji ni bilo dano razviti v gibalno ekonomsko, socialno in tehnološko silo, ki bi bila preko združevanja dela in sredstev zmožna presegati stare, okostenele odnose v materialni in družbeni reprodukciji. Temeljne organizacije, Programska usmeritev Re- ki so nastale v pogojih raz- pubi,išike konference sociali-ličnih deviacij, so name- sti£ne zveze delovnega Ijud-sto, da bi bile postale re- s[va Slovenije, njenih oralni dejavniki združevanja ganov ¡n oblik dela izhaja in povezovanja na širših o- ¡z skupnih družbenih nalog, snovah — postale takorekoc ki bodo v letu 1981 zahte_ žrtve plime starih odnosov. vaje učinkovito aktivnost Zapirale so se v okvir »last- y,sejj subjektivnih sil ter nega dohodka« in pri tem mc>b.iIizacijo delovnih ljudi reproducirale skupinsko obča,nov. Zato pomenijo lastnino, hkrati pa pripiso- podiag*j za njene naloge pro-vale socialističnemu samo- gramj vseh družbenopolitič-upravljanju določena parti- nih organizaciji nadalje pro-cipativna obeležja. K temu m Skupščine SR Sloveni- da je ostala temeljna or- ter usmeritve, ki smo jih sr,sssrP?.t —»»r-« dverju družbene reproduk- seji SZDL leta 1979. Ta-cije, so svoj delež prispe- ko ne gre za naloge, ki jih vali tudi različni instrumen- ne bi poznali, zato tudi ni ti tekoče ekonomske politi- nobene potrebe, da bi jih ke, ki so temeljno organiza- znova opredeljevali. Do vseh cijo praktično potiskali na najvažnejših imamo tudi ja-obrobje odločanja o celoti 9no opredeljena idejnopoli- lavcev pri njihovem gospodarjenju z dohodkom. Teri-torializacija dohodka postaja ob poudarjeni avtarkiji družbeno-politdenah skupnosti pregrada, ki ovira krepitev teh novih procesov. Pri tem gre za kratkoročno politiko, ki nima nikakršnih perspektiv v prihodnosti. Vendar pa ima ta politika zdaj močan vpliv ne le na cene, temveč tudi na devizno politiko, saj ustvarja ozkoteritorialne »devizne režime«. Ti in podobni primeri izkazujejo nagnjenja k razbijanju enotnega jugoslovanskega trga. Delavci so si bili na kongresu v trenutku, ko so obsojali te pojave, ki so neposredno uperjeni tudi zoper njihove razredne interese enotni v zahtevi, da moramo sprožiti procese, ki bodo vodili k razbitju vseh vrst zapiranja in etatističnega manipuliranja z rezultati njihovega dela. Prav razprava o teh vprašanjih je v polni meri izrazila njihovo pripravljenost, da s skupnimi močmi, oprti na samoupravno združevanje in dohodkovno povezovanje, premagajo zdajšnje gospodarske težave. Ker pa ni spontanih revolucionarnih sprememb, so presodili, tudi ne more biti spontanega samoupravnega združevanja dela in sredstev v družbeni reprodukciji. Zato so hkrati z izrazi polnega zaupanja v Zvezo komunistov in druge sub- jektivne sile izrazili zahtevo, da se morajo s skupnimi močmi podati v bitko zoper stare odnose. Akcijsko povezovanje partijskih in sindikalnih organizacij mora postati notranja organizirana sila, ki naj zagotovi krepitev procesov samoupravnega združevanja in povezovanja združenega dela, kar je odločilna pot, da premagamo tako gospodarske kot tudi politične težave. Politična in ekonomska moč te zahteve terja od partijskih in sindikalnih organizacij, da se lotijo odločne akcije in ustvarjalnega obračuna s staro zavestjo in njenimi institucijami. Le tako je moč zagotoviti stabilno gospodarstvo in oblast delavcev nad celotnim dohodkom. Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije terja odgovornost vseh in vsakogar ne glede na njegovo mesto ali družbeni položaj, še zlasti pa odgovornost tistih, ki jim je bila doslej najbolj prihranjena, se pravi tistih, ki sta jim delavski razred in družba zaupala funkcije, v katerih je objektivno strnjena največja koncentracija odgovornosti. tična stališča zveze komunistov. Zato bo osrednja pozornost SZDL namenjena predvsem njeni odgovornosti do delegatskega sistema in delegatske prakse; nadaljevali bomo z utrjevanjem mobilizacijske, frontne in usklajevalne vloge socialistične zveze pri naporih, ki jih zahtevata stabilizacijska politika in obnašanje, konkretizirali bomo naloge SZDL pri uresničevanju planskih obveznosti, vztrajali bomo pri nadaljnjih nalogah, ki jih zahteva reforma vzgoje in izobraževanja ter prehod na u-smerjeno izobraževanje. Socialistična zveza se je z vsemi svojimi frontnimi oblikami sekcij skega delovanja odgovorno vključevala tudi v priprave na tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije. To so samo osnovni poudarki programske usmeritve SZDL za leto 1981. Socialistična zveza pa mora delovati tako, da bodo delavci in občani, organizirani v vseh njenih ohlikah, zagotavljali dovolj demokratičnih možnosti za obravnavo vseh družbenih vprašanj in problemov, ki jih zadevajo. Tako mora biti SZDL nenehno odprta za pobudo vseh svojih frontnih organizacij ter za pobude delavcev in občanov. Odzivna mora biti na probleme in vprašanja, do katerih prihaja v samoupravni in družbeni praksi. Iz programske usmeritve SZDL Slovenije za leto 1981 3 Emuí¡P¡^¿> S seje odbora za inventivno dejavnost 22. junija 1981 se je vršila 5. redna seja odbora za inventivno dejavnost naše DO, na kateri so obravnavali poročilo o doseganju nalog na tem področju, prijave raziskovalnih nalog, patentno zaščito kontejnerja za obrambo proti toči in drugo. Objavljamo kratek povzetek zapisnika s te seje odbora: Ad 1 V letošnjem letu planiramo izvedbo 48 raziskovalnih nalog, od tega: — TOZD Emokontejner 8 — TOZD Kotli 10 — TOZD Radiatorji 5 — TOZD Orodjarna 2 — TOZD ERC 4 — TOZD Vzdrževanje 3 — TOZD Frite 7 — TOZD Posoda 3 — DSSS 6 avtorja Stanka Stepišnika, patentni Ker po zagotovilih Zvezne- valnice ga zavoda za patente v SFRJ še nihče oima patentne zaščite za to področje, se odbor strinja s patentno prijavo in pooblašča oddelek za industrijsko lastnino, da skladno z izkušnjami pri zaščiti preizkuše-kontejnerjev dokončno oblikuje tekst prijave. Ad 3 a) Zaradi odhoda tov. Pri-slanove, ki je bila v odboru zadolžena za področje programa opreme za transport, predlaga odbor za novega člana tov. Stepišnika. b) Poročilo o doseganju nalog na področju inventivne dejavnosti nam kaže, da j e bilo: — vi. polletju prijavljenih 39 novih predlogov, — nismo imeli nobenega javnega razpisa usmerjenih inovacij, — ni bilo nobenega predloga v TOZD Kotli, Vzdr- Odbor odobrava izvedbo vseh prijavljenih nalog po vsebini in v zastavljenih rokih, saj pomenijo skladno z godovorjeraim standardom 6 prijavi in odobravanju raziskovalnih nalog bistven premik k bolje organiziranemu delu na tem področju. Obenem pa ugotavlja, da je bilo za pripravo teh nalog porabljenega preveč časa in energije za- pojasnjevanje in prepričevanje o potrebnosti takšnega pristopa, zato je potrebno: — dodatno zaostriti odgo- vornost poslovodnih in samoupravnih organov ter JOZD posoda strokovnih delavcev za posvečanje potrebne pozornosti in izvajanje dogovorjenih nalog na tem področju, ------------------- —- dopolniti pristop k izvajanju razvojno raziskovalnega jlela, da bodo posamezne poslovne funkcije bolj povezane po proizvodnih programih, —■ še bolj vključiti službe s področja trženja (marketing, prodaja, nabava, ZT), — doseči bolj učinkovito in hitrejšo realizacijo rezultatov razvojnega dela v proizvodnji. Odbor bo spremljal izvajanje odobrenih nalog kvar-talno, zato morajo vsi nosilci nalog pripraviti poročilo za vsak kvartal. izdelava posode na večstopenjski stiskalnici ževanje, Frite in Orodjarna, — se na strokovno oceno inventivnega predloga čaka tudi do 8 mesecev. Z rezultati na tem področju ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. V obdobju gospodarske stabilizacije, vsakodnevnih težavah v oskrbi z reprodukcijskimi materiali in pomanjkanju delovne sile ter nedoseganju planirane proizvodnje, je nevzdržno dn neodgovorno, da aktivnost na področju inovacij upada, saj ravno z inventivnimi predlogi dosežemo najhitrejše in najbolj poceni rešitve perečih problemov v proizvodnji in poslovanju. Brez konkretnih obveznosti in rezultatov na področju inovacij torej ne more biti nobene akcije za učinkovitejše gospodarjenje. Velik uspeh akcije javnega razpisa usmerjenih inventivnih predlogov v TOZD Posoda nam dokazuje, da to velja tudi za EMO. Odbor za inovacije zato predlaga vsem delavskim Svetom in družbeno političnim organizacijam, da čim-prej obravnavajo stanje in naloge na tem področju. Od teh organov v TOZD Frite, Kotli, Orodjarna in vzdrževanje pa zahteva do 20. 9. 1981 pismeno poročilo o vzrokih odsotnosti vsake oblike inovacijske dejavnosti in o predvidenih u-krepih za izboljšanje tega stanja v njihovih TOZD. Predsednik odbora: Franci Gazvoda Najboljši inovatorji Celja nagrajeni V mesecu juniju je bila v bno, zelo malo onesnažuje-Narodnem domu svečana po- jo okolje), delitev nagrad najboljšim i- novatorjem v lanskem letu Čeprav inovacijska dejav-v celjski občini. Za šesti na- nost v združenem delu v gradni razpis po vrsti je pri- zadnjem času le zavzema šlo 43 predlogov, oziroma 59 inovacij, M jih je izdelalo 66 inovatorjev in raziskovalcev v dvanajstih de-lovnih organizacijah. mesto, ki ji pripada, pa je valna skupnost in sindikat opaziti, da je ta dejavnost ne uspeta, oziroma ne pro-razvita samo v nekaterih de- dreta s svojimi pobudami, lovnih organizacijah, med- Toirej nas na tem področ-tem, ko v drugih delovnih ju čaka v prihodnje še sredinah občinska razisko- mnogo trdega dela. S predlaganimi zaključki je potrebno seznaniti vse samoupravne dn poslovodne strukture ter nosilce nalog. Od vseh delavcev pričakuje odbor do konca avgusta predlog, kako dopolniti način dela na razvojno raziskovalnem področju in kako pospešiti osvajanje novih izdelkov in tehnologij, da bi bila učinkovitost dela na teh področjih še večja. Ad 2 TOZD Emokontejner predlaga patentno zaščito kontejnerja za obrambo proti toči Med predlogi je šest inovacij, ki so delovnim organizacijam prinesle več kot milijon dinarjev prihrankov na leto, dve pa celo več kot tri milijone dinarjev. Nagrade je prejelo dvajset najboljših inovatorjev v lanskem letu v celjski občini. Med raziskovalci je bil nagrajen tudi naš sodelavec iz TOZD KOTLI tov. Urba-šek Vinko. Nagrado je prejel za konstrukcijo in razvoj specialnih kotlov na trda goriva. (Ti kotli delujejo avtomatsko, imajo zelo velik izkoristek, ter, kar je v zadnjem času zelo pomem- Naših štirideset let Vse letošnje leto namenjamo ob razreševanju vsakodnevnih problemov in snovanju načrtov za delo, ob uresničevanju zastavljenih ciljev prvega leta srednjeročnega razvojnega programa 1981—1985 posebno pozornost tistim velikim dogodkom naše revolucionarne preteklosti, ki so odločilno usmerili naše korake na pot neodvisne, samoupravne, socialistične družbe. Izteka se 40 let od tistih težkih dni, ko je bila v o-kupirani Ljubljani, sredi zasužnjene Evrope ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Prižgala je žarek upanja, da trenutna zmaga fašističnih sil ni dokončna. Komaj tri mesece za zgodovinskim 27. aprilom je 22. julija 1941 počila prva partizanska puška; to je bil znak za splošno vstajo, ki se je končala z zmago naprednih sil. Dogodki pred 40 leti predstavljajo prelomna dejanja naše revolucije. Od tistih časov pa do današnjih dni je nastajala vrsta vrednot, ki so spreminjale naš pogled na svet, naše navade, naše življenje. Zaradi tega ne gre le za proslavljanje določenih dogodkov iz preteklih let. Gre za obeleženje celotnega delovanja v tem obdobju, za rezultate, ki smo jih dosegli, za težave, s katerimi smo se borili. 4 Smajfitec- stimo opremo za tabor tri. Prične snežiti, vsujejo se manjiši plazovi, zato se začnemo spuščati ob pritrjenih vrveh v dolino. Čez veliko ur sem se vrnil v bazo, stena je ostala nefkje nad mano, rešil sem se je in s tem ledu in mraza ter plazov. Mraz od prejšnjih dni mi je pustil posledice, prehladil sem si grlo. jem tablete in se prekladam po šotoru, kakor vreča krompirja. Mine nekaj dni predno sem zopet zdrav in že nestrpno čakam, da odrinem v steno. Hodimo na enko, kakor vedno nas tudi danes ujame sneženje in plazovi in je to pa že vsakodnevni običaj. Danes je dopoldan še lepo vreme, ko pa dosežemo tabor dve, se nebo pooblači in popoldan že močno sneži. Mrzlo jutro, ogrejejo se prvi sončni žarki. Vzpenjamo se po vrveh do tabora tri z težkimi tovori. Noč udobno prespimo v snežni luknji. Dan skupnih služb V naši delovni organizaciji so se v posameznih temeljnih organizacijah uveljavile različne oblike športno rekreacijskega, kulturnega in sploh družabnega življenja. Tudi delavci .skupnih služb smo se odločili, da bomo ustanovili svoj dan lin sicer »Dan skupnih služb«. Tako se je okrog 70 delavcev, ljubiteljev narave in rekreacije zbralo koncem meseca junija na lepi gozdni jasi na Črešnicah pri Frankolovem. V lepem sončnem vremenu smo se razgibali v športnih igrah odbojke, malega nogometa in v vlečenju vrvi. Nasmejali pa smo se tudi pri preizkusih v posrečenih družabnih igricah. Marsikateremu je ta dan prehitro minil. Odbor za organizacijo »Dneva skupnih služb« je lepo priskrbel za jedačo, posebej izvirno rešitev pa si je domislil pri pijači. Škoda, da se prireditve ni udeležilo več delavcev, kajti deževni dnevi pred prireditvenim dnem niso dajali upanja, da bo sobota tako lep dan. Skratka bilo je lepo in gotovo bomo takšne prireditve v bodoče še organizirali. Ustanovni dan skupnih služb je vsekakor uspel. A. K. Po dveh mesecih v steni Lhotseja - doma FRANČEK KNEZ: TABOR 4 Južna stena Lhotseja Novo jutro, sonce osvetli ledenik, hodimo med ledenimi iglami. Dosežemo skalno glavo, iz nahrbtnika mi nenadoma pade fotoaparat in se odkotali dvesto metrov niže, kjer izgine v razpoki. Nimam druge izbire, kakor da se odpravim za njim, le da veliko bolj počasi. Pošteno se namučim predno zlezem navzdol čez skale in ledene sveče, ki se lomijo in izginjajo v hladni temačnosti velike razpoke. Moker od ledu in res prepoten poberem aparat na dnu razpoke. Ozrem se malo okoli in šele sedaj vidim, kako globoko sem zlezel med zaledenele stene. Povsod sam strm moder led, od koder veje hlad in me prisili, da se vrnem k tovarišem. Vzpenjamo se po pritrjenih vrveh, prične me boleti želodec in to tako močno, da se z na j večj im naporom pr ivlečem do tabora. Beni mi da tablete, še predno se popolnoma stemni že zaspim. Zgoidaj zjutraj krenemo proti taboru dve, splezamo čez skalimo stopnjo in dosežemo zasneženi raz. Sledi nekaj ur enoličnega raza, predno dosežemo tabor dve. Malo se odpočijemo, zatem pa na delo. Z Benijem kopljeva plato za tretji šotor. Počasi obdelujeva led z cepini, kakor bi drobil dro-ptine, vendar se čez nekaj ur pokaže uspeh najinega dela. Ive in Nejc malo niže kopljeta v led luknjo. Ob prvem mraku pa se utrujeni zavlečemo v šotore. Po dolini se vlečejo oblaki in sonce še ni osvetlilo naj višjih okoliških vrhov. Mi se vzpenjamo navzgor čez strma snežišča in zasnežene skalne stopnje. Dosežemo žleb ob previsni trikotni steni, ko se povzpnemo na vrh žleba, zmanjka pritrjenih vrvi. Od tu naprej je vrsta na nas, da odkrijemo prehode in n-apne-mo vrvi. Nejc prične s pre-čnico v levo, tanko plast prhkega snega prekriva skalo, zato je njegov korak po- časen in dvomljiv. Zabije nekaj klinov, sonce prekrijejo oblaki, pripadi se megla in nas zakrije, postane hladno, da drgetamo. Mine precej časa, da lahko splezamo za Nejcem. Zatem se vzpnemo še trideset metlov navzgor in dosežemo rob velikega snežišča. V sneg skopljemo luknjo in v njej pu- Strupen mraz je še, posije sonce, šele sedaj se z Mati-jevcem pričneva vzpenjati čez snežišča, vse do kraja vrvi, kjer je včeraj nehala Mikijeva skupina. Od tu naprej je svet neznan. Sipek sneg po skalah mi da dosti dela predno splezam pod zasnežen skalnat prag. Skala je krušljiva, strma in povrhu še snežena. Nimam dru- ge izbire, kakor da snamem rokavice in splezam nekaj metrov, zabijem klin, zatem še enega. Zavijem okoli snežnega stolpa, prava sreča je, da se ne poruši, saj se sneg globoko udira. Ko zopet dosežem skale se pošteno oddahnem. Od tu navzgor je še nekaj metrov skalne stene in veliko položno snežišče, ki me zopet pripelje do skal. Izkaže se, da je svet dosti laže praplezljiv, kakor je bilo videti. Zato sem hitro čez in zopet gazim sipek sneg. Ko zmanjka vrvi, Jo pritrdim v skale. Vanjo mi sledi po pritrjeni vrvi, pošteno se nasopiha predno stoji pri meni. Razvijeva novo vrv in zamenjava vlogi. Do vrha stolpa so samo še snežišča, Vanjo počasi pleza, mine precej časa da lahko plezam po pritrjeni vrvi. Ob dveh sem tudi jaz na snežnem razu stolpa. Tu bo stali tabor štiri, ker je izredno hladno, pritrdimo o-premo na vrv in sestopiva v tabor tri in nazaj v bazo. ---------------- Usposabljanje z delom Usposabljanje z delom o-mogoča pridobivanje in dopolnjevanje posameznih strokovnih znanj, sposobnosti in spretnosti za posamezna dela in naloge. Včasih poteka po samostojnih programih usposabljanja za enostavnejša dela in naloge, največkrat pa je sestavni del programov za pridobitev strokovne izobrazbe (praktično usposabljanje z delom) in programov za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe. Usposobljenost za delo torej ni samo zmožnost za opravljanje enostavnih del in manj zahtevnih opravil (tako so opredeljevali u-sposobljenost doslej v delovnih organizacijah in jo razlikovali od strokovne izobrazbe), temveč tudi celostna in vsestranska pripravljenost za samostojno opravljanje vseh, tudi najzahtevnejših del in nalog ter odgovornih družbenih vlog in funkcij. Usposabljanje poteka največkrat neposredno v delovnem procesu kot proizvodna in delovna praksa, kot načrtno priučevanje, uvajanje v delo in samoupravljanje, obvladovanje novih tehnik, strojev in delovnih postopkov. Usposabljanje z delom je torej sestavni del vseh programov za pridobitev izobrazbe in mnogih programov za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe. Tako •usposabljanje omogoča u-čeneem, študentom in drugim udeležencem izobraže,-vanja, da si z delovno prakso ali neposredno v delovnem procesu pridobijo potrebna praktična znanja za delo in se vključijo v delo in samoupravljanje. Tudi v prihodnje se bodo nekateri učenci po končani osnovnošolski obveznosti zaposlili ali pa ostali doma na kmetiji in ne bodo nadaljevali izobraževanja po programih srednjega izobraževanja, vsaj ne takoj. Usmerjeno izobraževanje predvideva v teh primerih organizirano usposabljanje. Temu usposabljanju bodo morale nameniti posebno skrb poleg drugih tudi organizacije združenega dela. Po programih za usposabljanje se bodo delavci in drugi udeleženci usposabljali za enostavna dela in opravila, ki se izvajajo po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi. Zato je težišče u-sposabljanja na pridobivanju delovnih spretnosti in navad, vendar morajo programi vsebovati poleg praktičnih znanj tudi temeljna znanja iz varstva pri delu, samoupravljanja, organiazacije in tehnologije dela. Programi usposabljanja za enostavna dela in naloge se bodo največkrat u-resničevali v organizacijah združenega dela ali pa v sodelovanju med njimi in vzgojnoizobraževalnimi organizacijami. Udeležencem usposabljanja za enostavna dela in naloge, ki nimajo končane osnovne šole, bi morali o-mogočiti, da bi jo med u-sposabljanjem končali. Tako bo organizirano usposabljanje odpiralo mladim delavcem pot v programe srednjeročnega izobraževanja. Pregled nad programi bodo imele tudi posebne izobraževalne skupnosti, ker je usposabljanje za enostavna dela tudi del usmerjenega izobraževanja. U-smerjeno izobraževanje predvideva še posebne programe za usposabljanje, namenjene vsem, ki končajo izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe in se med pripravništvom načrtno uvajajo v delo in samoupravljanje in se tako usposabljajo za samostojno opravljanje svojih del in nalog. To u-sposabljanje pomeni sklepno stopnjo izobraževanja, prilagajanje mladih delavcev posebnim zahtevam dela v posameznih organizacijah združenega dela. Načrtno usposabljanje v pripravniški dobi vodi postopno k obvladovanju zaupanega dela in k celostni poklicni usposobljenosti. So se delavci v delovni organizaciji EMO doslej tudi usposabljali z delom? Seveda! Usposabljanje z delom poteka med izobraževanjem, to je ko so u-čenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi, po zaključnem izobraževanju in po vključitvi v delo, ko se učenec, sedaj že delavec uvaja kot pripravnik in pa usposabljanje z delom, pri katerem se delavec z dokončanim ali nedokončanim osnovnošolskim izobraževanjem nauči opravljati enostavna dela in manj zahtevna o-pravila. Tokrat bi si pogledali predvsem slednje, usposabljanje z delom, pri katerem se delavec z dokončanim osnovnim izobraževanjem nauči opravljati enostavna dela in manj zahtevna opravila. V zadnjem srednjeročnem obdobju je bilo izvedenih preko 85 internih izobraževalnih akcij, ki se jih je udeležilo 1.462 delavcev EMO, kar predstavlja približno 40 odstotkov vseh zaposlenih. V tem obdobju je bilo usposob-ljenh z delom prek 350 vodilnih in vodstvenih delavcev na področju varstva pri delu, prek 140 delavcev za varilce, prek 90 vlaga-čev in rezačev, 90 voznikov viličarjev, veliko uprav-ljalcev dvigal, skladiščnikov, serviserjev, vzdrževalcev in upravljalcev hidravličnih stiskalnic in AKV naprav, upravljalcev nadzornikov plinskih peči in naprav itd. Seveda vsi ti kadri, ki smo jih izobrazili, na žalost niso ostali v v naši delovni organizaciji, tako da smo tudi zaradi fluktuacije prisiljeni vedno na novo usposabljati z delom kadre, ki se na novo zaposlujejo in pa že zaposlene. Za vsako usposabljanje z delom se pripravi program, pri tem pa še pre- malo zasledujemo načelo, da naj bi se delavci ob o-svajanju potrebnih strokovnih znanj in znanj iz varstva pri delu, usposabljali tudi za samoupravljanje. Delavci se vključujejo tudi v razne druge oblike izobraževanja za samoupravljanje. Še vedno se postavljajo zahteve po u-sposabljanju z delom v zadnjem trenutku, ko bi u-sposobljene kadre že potrebovali (pri tem bi si nekateri želeli, da bi se kandidatom samo izstavila potrdila o usposobljenosti). Toda tudi za navidez manj zahtevna opravila je večkrat potrebno pokazati kar veliko znanja in usposobljenosti in tudi izpiti niso tako enostavni in lahki, saj je uspešnost povprečno med 60 in 80 odstotki (odvisno od vrste tečaja). Ni dovolj nek tečaj organizirati, tečaj morajo delavci tudi obiskovati, osvojiti zahtevano znanje in ga na izpitu tudi pokazati, se bolj pomembno pa je, da novo znanje pokažejo pri svojem delu. Žal se z.t nekatere neresne delavce tečaj konča že pri prijavi (mislijo, da so s tem pokazali svojo dobro voljo in tako dovolj naredili) ali pa po enem, dveh predavanjih vse skupaj opustijo. Takih delavcev k sreči ni veliko. V vseh delovnih sredinah pomena izobraževanja še niso dojeli. Prihodka ne dvigamo samo s povečanjem proizvodnje, temveč je pomembno, da bo tisto, kar naredimo, tudi kvalitetno, pravilno in varno o-pravljeno. Prav varno delo in kvaliteta našega dela pa sta odvisna od tega, kako se je in ali se je sploh delavec usposabljal z delom. V današnjem času, ko se borimo za vsak dvig produktivnosti, ko se trudimo z manj dela več in bolje narediti, moramo prav gotovo poseči tudi po tem orožju, boljši strokovni usposobljenosti delavcev. Marko Gorjan TABORNIKI ODREDA DVEH LEVOV V AKCIJI NNNP Akcije NNNP oziroma »Celje '81 v obrambi in zaščiti« se je udeležilo 10 tabornikov odreda DVEH LEVOV, pod vodstvom tov. Mlinarja. Na to akcijo smo se vestno pripravljali že dalj časa. 5. 6. 1981 smo se ob 7. uri zjutraj zbrali pred Centrom rdečega križa, od koder iso 'nas z avtobusom odpeljali v Šmartno. Tam smo na kamione naložili šotore, mize, postelje, ter sanitetni material. Nato smo vse skupaj prepeljali na prostor pred osnovno šolo Slavka Šlandra na Otoku. Postavili smo šotore, ter jih opremili s saniteto, posteljami in kuhinjo. Ko smo bili z delom gotovi, smo se odpeljali na šolo Franja Vrunča, kjer je bila tudi teritorialna obramba občine Celje. Na dvorišču za šolo smo postavili tabor s 5 šotori in jambor z državno zastavo. Pri delu nismo imeli sreče, saj nas je ves čas motil dež. Čeravno vsi premočeni in premrzli, nismo izgubili volje, nasprotno, še z večjo vnemo smo delali dalje. Kljub dežju smo zakurili taborni ogenj in prebili ob njem prijetne ure. Tabor smo stražili celo noč. Dežurstva so bila postavljena v izmenah. Ob prijetnem vzdušju ni nihče pomislil na spanje, pa tudi če bi, ne bi mogel spati, saj so bili šotori brez dna, tako, da je 'bilo spanje v njih nemogoče. Sedeli smo okoli tabornega ognja in prepevali taborniške ¡pesmi. 6. 6. 1981 ob 7. uri se je začelo rušenje tabora, nakar smo se ob 12. uri udeležili parade. Na parado smo šli vsi mokri, premraženi in nenaspani. Časa za sušenje in čiščenje obleke nismo imeli. Po paradi smo ponovno pospravili ves sanitetni material in postelje, jih naložili na kamion in odpeljali v skladišče. Tako se je naše sodelovanje v akciji NNNP končalo. Nepospravljeni so ostali le še šotori, ker so bili mokri. Na Gričku je tako o-stalo 330 šotorov, na Lavi pa štirje pet členski. Mislim, da bi takšnih akcij morali imeti več, saj se s tem izurjamo in pridobivamo dragocene izkušnje, ki nam bodo še kako koristile pri našem delu, oziroma pri realizaciji naših zastavljenih nalog. A. M. Pogled v oddelek TOZD Odpreski in avtokoles. Proizvodnja — čiščenje odpadkov oziroma namakanje v čistilna sredstva pred luženjem MNOŽIČNE PRIREDITVE LEP USPEH NAŠIH SODELAVCEV — JADRALCEV Na Bohinjskem jezeru . je bila pred kratkim zad-. nja regata za jezerski pokal Slovenije v razredu fireball, ¡na kateri so - nastopili tudi celjski lju-. bitelji jadranja, oziroma ■ nekateri naši' sodelavci. . Posadka Dolžan—Cigler •ja na tem tekmovanju ■ osvojila prvo mesto. Prav tako je ta posadka s svojo jadrnico »Falot < •zmagala tudi v skupni uvrstitvi. Program TRIM akcij in množičnih prireditev za leto 1981 TRI M AKCIJE Plavanje — 23.. avgust (preplavati. od 50—300 m o-dvisno od spola in starosti) - Tek —- streljanje — IT. — 13. september (moški doseči 110 krogov in ženske 80 krogov) 1.2. september — množično rekreativno srečanje članov Partizan — Gaberje 27. september — II. Debeljakov memorial (množično tekmovanje v orienta- Na pobudo IO OOZS vseh TOZD v naši DO je predsedstvo KOOZS sprejelo sklep, da se organizira skupinski ogled — Hiše cvetja v Beogradu. Ogled je organiziran v a-ranžmaju TTG Celje s posebnim vlakom. Odhod vlaka se predvideva dne 16. 10. 1981 ob 21,00 uri iz Celja. Obvestilo članom kolektiva Prihod vlaka v Beograd’ uri odhod vlaka proti Celju. 17. 10. 1981 ob 6,00 uri. Zajtrk na vlaku. V Beogradu nas bodo pričakali avtobusi z vodiči. Po kratkem ogledu mesta se odpeljemo na Dedinje, kjer bomo obiskali Hišo cvetja — zadnje prebivališče našega dragega tovariša TITA. Sledi ogled muzeja — 25. maj — nato se odpeljemo z avtobusi na AVALO. Po o-gledu AVALE ogled vojnega muzeja na KALAMEGDA-NU. Predvideno je, da je čas od 18.—20. ure individualni ogled mesta, nato ob 20,30 Na vlaku večerja. Cena izleta je 1119,—din. Člani kolektiva lahko prijavijo tudi svojce. IO OOZS v posameznih TOZD bodo za svoje člane organizirali, oziroma krili stroške kosila (180,— din za posameznika). Po sklepu predsedstva KOOZS lahko udeleženci izleta poravnajo ceno izleta v štirih mesečnih obrokih — julij — avgust, september — oktober. Vse informacije dobite pri predsednikih IO OOZS TOZD. Naša dežurna kamera Naš ¡sodelavec Peter Končan iz službe varstva pri delu je te dni srečal »Abrahama«. Prešel je v drugi del svoje življenjske poti. Ker je zelo priljubljen med nami, je ta praznik praznoval v krogu svojih prijateljev — sodelavcev. Čestitke tudi od uredništva. Karli Perko je vsekakor eden redkih, ki je preživel v naši delovni organizaciji kar 40 let. In ker je nastopil te dni ¡svoj zaslužen pokoj, delal je v oddelku za obračun osebnih dohodkov, mu želimo vtudi v pokoju mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva. Tudi Marija Pošmuga je te dni praznovala. Kljub temu da močno »skriva« svoja leta, je le praznovala »Abrahama«. Ob tem pomembnem trenutku smo zabeležili tudi praznovanje v krogu svojih sodelavk. Se na mnoga leta se pridružujemo čestitki tudi iz uredništva. Križanka št. 5 1 2 3 k S 6 'EMO [ 7 S 9 40 44 © 42 13 4U © 45 16 © 47 O 18 19 20 O 24 © 22 23 © O 25 © 26 27 a* O 0 30 31 52 © 33 54 © 55 O 56 O O 37 52 © 39 4o 44 kz 43 O 44 O O 4S O 46 © 47 4« 49 50 O 51 52. 55 0 54 © 55 56 O 5? © 52 O 59 60 O 64 61 O 63 64 O 65 66 | “StAVi* 67 l— 66 69 70 Sporočila in želje naših sodelavcev V TOZD orodjarna so se poslovili od svojega dolgoletnega sodelavca Martina Lebiča člani te delovne skupine. Martin Lebič je namreč odšel po uspešnem in prizadevnem delu v zasluženi pokoj. Naša dežurna kamera pa je zabeležila ta trenutek. VODORAVNO: 1. priimek direktorja TOZD-kotld (Henrik), 7. spremljevalci, svatbe, poroke, 12. dogovor, 15. kratici imena in priimka u-mrlega slov. politika, 17. žensko ime, 18. avtomobilska o-znaka Koprivnice, 19. kratica varnostno obveščevalne službe, 21. prevzeti, navdušiti, 22. življenjska tekočina, 23. arabsko moško ime, 25. hoditi, premikati se, 26. področje, območje tudi konec srbohr., 27. lep, zal, čist, 29. gorski reševalni čoln, 30. kraj na Gorenjskem znan po kovaštvu, 31. neenakomernost, nepravilnost, 33. strupen presnovek bakterij ali strup sploh, 34. z rimsko 901, 35. kratica za lastna cena, 36. kratica tovarne svinčnikov v Zagrebu, 37. razstava vsako drugo leto, 39. razprava, obravnava, 43. ranocelnik, padar, 44. začetnici imena in priimka vodje oddelka izobraževanja EMO, 45. kratica za krajevni ljudski odbor, 46. ženski pevski glas, 47. prostosrčen, otročji, neuk, 51. zaobljeni, okrogli, 53. avtomobilska oznaka Zenice, 54. zdravilna kroglica, strok, semenska glavica, 55. vrsta, miz, 56. Darko Napast, 57. Ratej Valter, 58. avtomobilska oznaka Tajiske, 59. pripadnica evropske otoške države, 61. kratica nemških zloglasnih enot v drugi svetovni vojnii, 62. prva črka, 63. žensko ime iz TV nadaljevanke Velo misto, 65. brezverec, brezb'ožnik, 67. tržišče, balkanski trgovski Ob odhodu v pokoj, se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam, sodelavcem in prijateljem iz TOZD posoda za lepa darila, ki me bodo spominjala na njih, kakor tudi za prisrčno slovo. Posebno hvala tov. Mariji Lihteneger in tov. Ivanu Sivki za izredno požrtvovalnost. Vsem skupaj želim mnogo zdravja in veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Leni Okorn svet, 68. ruski slovanofil. talijanskih graditeljev godal ob odhodu v pokoj se NAVPIČNO: 1. vrsta se- Grem on e, 16. trgovski, 18. iskreno zahvaljujem vsem kire, 2. središče vrtenja, 3. središče hrvaškega Zagor- sodelavcem in sodelavkam radio in televizija, 4. kraj j'a> 20. usedek, usedlina, 22. na Krku nasproti Crikveni- tek čez drn in strn, 24. oče- ------------------------------ ce tudi čevljarsko orodje, sna mrežnica, 26. naš naj- 5. severno ameriško indij an- večji otok, 28. začetnici do-sko pleme — skoraj izumr- lenjiske metropole, 29. pri- 10, 6. kam srbohrv., 7. dav- pravnik, 30. priimek sloven. ni narod na vzhodu, 8. iz- pisatelja (Ferdo 1894—1957), vori, 9. vzdevek Gethejeve 32. krajša oblika desnega matere, 10. kazalni zaimek, pritok Donave, v katero se 11. svišč, svedre, 13. čustve- izliva pri Ulmu, 33. trenje, no pesništvo, 14. družina i- 36. nekdanji slovenski tednik, 37. grebenalo, grebenal- ---------------------------- ni plug, 38. drugo ime za Sd- REŠITEV KRIŽANKE št. 4: PtarJe ozjr; Arg°navte 40. , mesni izdelek, 41. TOZD— VODORAVNO: 1. Radgo- EMO Bistrica pri Limbušu, 7'^2. Ahiles, 42. geološko obdobje, 44a. 14. pol, 15. Otis, 16. denar, vzgojno varstvena ustanova« }7' ,r' k? °' *r”^' 48. kratica za avtonomno po- 21. Ajatole, 23. an, 24. vo, tonomno pokrajino, 49. iz- 27.' .ir' 2®' ta' 27 * 29' „o"' 3^' brana družba, 50. diktat, za-atipicen, 32. bon-o 33 atol, jllteva_ ukaZj 52. Ljudska Re- 34. redek, 35. rc, 36 Roso- publi!k,a Slovenija, 54. prii-mah, -n-a, 39. Rea, 40. gora, mek h,rvašikega narodnega ac',12, heroja (Josip), 60. ocet, 63. taniti, 48 Ob 50. b 51. pri- aVltomobiIska oznaka Kra-dob.tev, 52 dvor, 54 ca 55. nj 64 Emij Jejčj£, 65. Lst0 Labrador ,57 me, 58 delno, kot 62 vodoravn0| 66. Tone A^' RaS'S’ 62' Ana' Kropušek, 69. kisik, 70. rim-63. gol, 65. trasant, sko 5. Slavi NAVPIČNO: 1. radiator, ________________________________ 2. Aheron, 3. Din, 4. gladiator, 5. Oer, 6. NS, 7. go, 8. Alko, 9. voder, 10. Oti, 11. dilataren, 12. asonanca, 14. pravir, 17. oj, 19. áli-nea, 21. Atila, 22. točen, 25. stomatolog, 31. Ed, 32. B, 33. asociala, 37. ogorčen, 38. Hanibal, 39. R, 41 a. citre, 42., Modras, 43. KP, 45. aba, 46. Tea, 47. IVD, 49. BV, 50. Brest, 56. ora, 57. M, 58. da, 61. SA, 64. O. iz kontrole, kakor tudi zavij alnici in montaži za izkazano pozornost in darilo, ki mi bo drag spomin. Celotnemu kolektivu EMO pa želim mnogo uspeha v nadaljnjem vodenju kolektiva. Anica Apat Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz orodjarne za izkazano pozornost in lepo darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Vsem pa želim še veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Martin Lebič ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta IVANA FOJSA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Orodjarna, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter darovali venec in cvetje. Vsem, ki ste ga imeli .radi in se ga s toplo mislijo spominjate, hvalla. Žalujoči sin Ivan Fojs z družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje grade mame LJUDMILE MUTEC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, kd so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali venec. Žalujoči sin Ignac Mutec z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA BINCLA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda — emajlirnica, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje. Zahvala tudi OO sindikata in godbi na pihala DO EMO Celje. Žalujoča žena z otroci Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. OSEKA CAJ ZA DVA-TURISTA mjuuinimujiiiitldl BALKANCI STE SAMI DOBRI ATLETI ... IMAMO 06A0MNE REZERVE - SOLI V MORJU flTE/VE GRADIMO HITRE CESTE , DA: LAHKCl' NEMŠKI TURISTI HITREJE ZDRSNEJO PREKO JU60SLAI//JE V 6RČIJ0... ZA ORLEANSKE - DEVIZE ! r STREŽEJO ME KOT DEVICI ORLEANSKI ... ^ USE ZA (NAŠEGA) TUJE6A GOSTA ha~tia~ha Naš humor »Jože, ali ti tudi kaj prispevaš k stabilizaciji?« »Seveda, kadim samo takrat, ko nič ne delam.« Na križišču sta lažje trčila dva voznika. Skočita iz avtomobilov in se pričneta obdelovati z besedami. V hipu se nabere kopica radovednežev. Tedaj pristopi tudi miličnik' in vpraša: »No, zakaj pa je takšna gneča?« Eden izmed voznikov se obrne pnoti miličniku in naivno reče: »Kaj pa sprašujete, saj tudi midva ne veva, saj sva ravno prišla.« »Vinko, a si ti vedno tako umazan?« »Kje pa! Samo, če delam!« Mojster: »Zakaj pa si vzel osem vijakov, če rabiš samo štiri?« Ključavničar: »To pa zato, da bo drugič popravilo zastonj.« K vodji obrata pride delavec ¡in prosi, če bi mu podpisal nakaznico za nova zaščitna sredstva. Vodja ga začudeno pogleda in pravi: »Janez, poslušajte, komaj leto dni ste pri nas, pol leta ste bili od tega neprekinjeno v bolniškem staležu, pa tako sigurno niste porabili zaščitnih sredstev, ki ste jih dobili ob sprejemu na delo.« »Kaj, da jih nisem«, odvrne Janez. »Poglejte, čevlje sem strgal in do konca uničil, ko sem nabiral gobe, obleka se mi je strgala, ko sem nabavljal drva, zadnjič, iko sem skladal opeko pa so se mi strgale še rokavice.« PUMA MIZICA, NE PREVRNI SE , . ...Ji POSTER , ati ZNAMKA ? IZ D!A-LOSOV DOMAČIH.., MILAN ALASEVlC S 0 V U S I Modre in manj modre Pamet premnogih ljudi ni drugega, kot umetnost molčanja. V hipu, ko se dotakneš človeka, se dotakneš neznanega. Človek ni drugega kot vrsta dejanj. Čudak je človek, ki se nikoli ne spremeni. Branje vseh dobrih knjig je kot kramljanje z največjimi možmi preteklosti. Idealist je oseba, ki pomaga drugim, da napredujejo. Ženske tekajo za norci, modrih se izogibajo, kot strupenih živali. Kar radi delamo, nam ni napor. Človek je sočloveku vest. To je posebno važno takrat, kadar je eden nima. Sveži veter je boljši, kot tisoč zdravil. Ti ne greš nič na dopust? »Sem že, sin je v brigadi, hči na Pohorju, žena pa na morju.« Med delovnim časom pride delavec čez ograjo domov in se odpravi v gozd po gobe. Naslednji dan se med malico razvije debata o dohodku in delovodja vpraša tega delavca: »No, kaj pa misliš, koliko pa si ti včeraj dobil za svoj trud?« Delavec pa korajžno: »Včeraj sem dobil 30 jurjev in tri litre lisičk.« »Direktor me je pa danes hudo ušalil«, pripoveduje njegova tajnica svojemu možu. »Ko sem mu dejala, da sem od prehudega garanja že čisto uničena, mi je dejal, naj mu pokažem jezik.« Z ženo sva imela avto in psa. Skupaj smo se vozili na izlete. Moja vloga pa mi je postala jasna tistega dne, ko je žena pobožala psa in mu rekla: »Ko bi se le lahko še šofirati naučil. . .« V naši delovni organizaciji je za prvo pomoč zelo dobro priskrbljeno, saj je skoraj v vsakem oddelku moč najti kakšno steklenico okrepčila. Kupec: Vašemu poslovodji bom razbil glavo in polomil vse kosti! Kje je? Prodajalka: »Zdaj ga žal ni,<< ««¡»»Šili