LETO VII / ŠTEV. 13 KRANJ, 27. MARCA ltM GLAS GORENJ UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON «75; TEK. MAC. FBI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 408 DIN, POLLETNA 20« DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN Odgovorne naloge sindikatov I i nedeljo, 28. marca, bo red-I / na letna konferenca sin-V dikatov kranjskega okraja. Analiza dosedanjih obč. borov nam je pokazala, da je ila udeležba na dosedanjih °cnih zborih sindikalnih po-^užnic mnogo boljša kot lan-ko leto, vsebina pa bi bila z £2irom na sedanjo vlogo sindi-. Ifhko boljša. Vse preveč le bilo razpravljanja o plačnih Povprečjih, ki so bila ravno v asu občnih zborov predpisana tredbo o gospodarskih mstru-v brže še niso doumele, da so to prav tako gospodarska vprašanja in da tu trosimo naša skupna sredstva — sredstva komune. Preveč površno sq na občnih zborih obravnavali odnos sindikatov do organov samoupravljanja. Na nekaterih zborih so predstavniki sindikata trdili, da je za slabe odnosi kriv delavski svet, člani delavskega sveta pa so trdili ravno nasprotno, da se sindikat ni odzval na vabilo k sodelovanju. S posebno pozornostjo bi mo- Jtah sindikata. Ne trdimo, da lftdiki?ti ne smejo razpravljati ,l,n{r.ih vprašanjih, ■ vendar su b h v našem ikf&ju pri-**en. rja je razredni so\ ražnik ristil je razpravo o plačah za ^entih \ našem novem gospo- rali proučiti odnos sindikata do grškem sistemu. Vse premalo direktorjev. Večkrat sindikalni 0 govorili o drugih vainhi na- funkcionarji nasprotujejo pozitivnim ukrepom direktorja samo zaradi popularnosti med članstvom. Seveda pa imamo tudi primere, da direktorji ne upoštevajo mnenja sindikalne podružnice in na ta način brezobzirno kršijo načela socialistične demokracije. Občni zbori so premalo obrav-proizvodnji, ki je brez dvoma mirsikje zelo slaba. Vedno bi morali imeti pred očmi, da je naš standard odvisen le od večje in boljše proizvodnje. Naloga sindikatov naj bi torej bila nenehna skrb za vestno izvajanje sklepov delavskega sveta v podjetju. Vloga je v sedanjih pogojih samoupravljanja večja in odgovornejša. Da bo članstvo sposobno opravljati naloge, ki stojijo pred sindikati, pa je potreben socialističen človek in takega človeka ustvariti je naloga sindikatov. To je nekaj problemov, o katerih bo morala nedeljska konferenca razpravljati in katere bodo morali sindikati v tekočem letu reševati. Zborovanje jeseniške mladine PREMALO JE BILO GOVORA O OBLIKAH BOJA ZA SOCIALIZEM — MLADINO IZPODRIVAJO IZ KANDIDATUR ZA NOVE DS — ZA ROJSTNI DAN MARŠALA TITA BO NA JESENICAH III. MLADINSKI FESTIVAL POD POKROVITELJSTVOM ZVEZNEGA LJUDSKEGA POSLANCA TOV. FRANCA PEROVŠKA r Preteklo soboto popoldne je bila na Jesenicah redna letna konferenca jeseniške mladine, katere se je udeležilo okoli 200 delegatov, 16 predstavnikov društev, organizacij in šol. Med gosti sta bila tudi 'zvezni ljudski poslanec za radovljiški okraj tovariš France Perovšek in republiški ljudski poslanec za mesto Jesenice tovariš Mirko Zlatner in pridobitev naše revo-Lahko trdimo, da mu je nji-njihova »Kko ^latenje delavskega samouprav lan j a l^ije. 2 Ponekod tudi uspelo, posebno navali disciplino 1&i kjer je ekonomsko znanje asih delavcev nizko in kjer £°numisti ne vedo, kje je "*°vo mesto in kaj je •»aloga. Vse premalo so razpravljali o Problemih gospodarske skupno- j-i komune, kot je n. pr. vpra- ari3e socialnega zavarovanja. Nikjer v podružnicah niso mi- s*'li o tem, da je imel zavod ?a socialno zavarovanje v Kra- ^iu preteklo leto 6 milijonov njkljaja, in da se za soc. ***vanie velikokrat troSi denar Po izvolitvi delovnega predsedstva in raznih komisij je o delu mladine v preteklem letu poročal sekretar MK LMS, nakar se je razvila živahna diskusija. Iz poročila tovariša sekretarja povzemamo nekaj glavnih misli in uspehov. Razdobje med VI. in VII. letno konferenco jeseniške mladine je prineslo mnogo važnih dogodkov in sprememb. V tem času je bil V. kongres LMS, ki je bil hkrati spomin na 10. obletnico prvega kongresa Zveze slovenske mladine. Brez dvoma je jeseniška mladina tudi v tem času odigrala pomebmno vlogo in dokazala, da v njej še živi tradicija jeseniškega proletariata. Prav lanskoletni uspehi znova potrjujejo te ugotovitve. Samo primer drugega mladinskega festivala ob rojstnem dnevu maršala Tita je je vključeno v organizacijo na Jesenicah 1485 ali 72,55 odstotka vse mladine. V preteklem letu so najbolje delovale organizacije v Podmežaklji in na Javorni-ku. Na konferenci so razpravljali tudi o nadaljnjem delu organizacij in ugotovili, da imajo otežkočeno delo, ker so te v sedanjem sestavu številčno premočne in ker nimajo primernih prostorov, kjer bi se mladina lahko sestajala. Predlagali so reorganizacijo nekaterih aktivov, kajti aktivi, kot so Javor-nik (ki vključuje .444 mladine), Podmežaklja (341), Teren Sava (381) itd. ne morejo biti uspešni pri svojem delu. Zato so bili mnenja, da bi osnovali na terenih več manjših in popolnoma samostojnih aktivov. Na konferenci pa so mnogo razpravljali tudi o ostalih problemih med mladino in poleg je le-ta premalo zastopana v DS itd. Ta slabost pa je prišla ponovno do izraza pri sedanjih volitvah v DS, posebno v jeseniški železarni, kjer je bila vrsta primerov, da so starejši delavci zapostavljali mladino. Razpravljali so še v drugih vprašanjih. Ob zaključku konference so sprejeli nekaj sklepov in izvolili hov MK LMS. Kakor v zadnjih dveh letih, bodo tudi letos, ob rojstnem dnevu maršala Tita priredili večdnevni mladinski festival. Za pokrovitelja festivala so zaprosili zveznega poslanca tovariša Perovška. ki je vabilo z veseljem sprejel. NA DRUGI STRANI: zločinec *e vrača na krnj z hči f a Nekaj podatkov o zločinih Alojza Pernctji * po Gorenjskem •na »METEZ« jeseniškem odru V.. O urbanističnem program« Kranja * Zabavna stran * Reportaža o napadu na Tovarno verig v Lescah (obr Zaradi naše malomarnosti ■>ratne nezgode, slabe higien-^-tehnične zaščitne naprave . in nebudnosti (izkoriščanje °lovanj in bolezenskih dopu-0v)- Sindikal. podružnice naj- dokaz sposobnosti in delovne uspehov ugotovili še nekaj sla- IT)ip)tJt pO tclcfontl-, Občinski ljudski odbor v Predosljah, ki mu predseduje tov. Janez Kovač, ima dosti načrtov pa tudi dovolj kri-žev in težav. Marsikdaj se lep načrt ne da izpeljati do konca, kajti le prerado zmanjka denarja, pa kljub temu ni tako hudo, da bi morali obupati. Z dobro voljo in z delom se lahko marsikaj doseže. Takega mnenja je tudi predsednik občine. nripravljenosti jeseniške mladine. Na lanskoletnem festivalu je sodelovalo 1464 mladincev. Sekretar je v svojem poročilu osebno pohvalil profesorico Wi-siakovo in tovariša Smiteka. Po festivalu se je mladina lotila prenosa organizacij iz tovarn in Sol na teren, s čemer je poživila tudi predkongresne priprave Tako je sedaj na terenu 11 osnovnih organizacij, edino teren v Središču je še nima. kljub temu da tam živi nad 100 mladincev. Po zadnjih podatkih bosti. Ena osnovnih slabosti je v tem, da se premalo razpravlja o oblikah boja za socializem, o materialnih in id'ojnih spremembah pri nas in da mlndina še premalo dojema razvoj družbenega samoupravljanja. Čeprav je med zaposlenimi osebami na Jesenicah 31 odstotkov mladine. Zakaj u državni sektor Odgovor kolektiva »Špedicija" na članek: Korak naprej — korak nazaj Predvsem bi radi točneje obetih javnost, zakaj se želimo ^amosvojiti. Podjetje je bilo ^tanovljeno 1. januarja 1952. a po likvidaciji bivšega trgov- la podjetja OZKZ. Istočasno lih panog našega gospodarstva zagotovljen le, če se bo vsako podjetje ali organizacija bavila s svojo osnovno dejavnostjo. Zaradi tega je naš delovni ko- *"^o dobili tudi dolgoročni kre- lektiv sklenil, da se odcepi od j*« katerega redno odplačuje- zadružnega sektorja in postane Da pa bi bili vsi računi samostojno gospodarsko podjet- azčiščeni, smo OZZ kot upniku je. Sklenitev pogodbe, kakršno . 8a fakturirana osnov, sredstva zahteva OZZ po uredbi, pa naše /} ostali material, ki smo ga do- podjetje doslej ni imelo, niti je lli od trg. podjetja OZKZ, del- ne bo sklenilo v prihodnje. 0 odplačali, tako da danes dol- Razne trditve, »da nimamo kot prineslo mnogo več k ?uierno OZZ le še 289.120 din. delovni kolektiv nobene besede ^ ^sa leta od ustanovitve do pri sklepanju o odcepitvi naše- J^es smo se z voljo borili za ga podjetja«, pa smatramo, da bstoj ter urejali in popravljali so popolnoma napačne ter prosi- svojitev stvar samega kolektiva, ki je podjetje dejansko tudi uredil. Končno je menda že čas, da o svojem delu v podjetju in o upravljanju istega, rečemo besedo tudi mi sami. Uspešen razvoj našega podjetja je pa z osamosvojitvijo in morebitno združitvijo s sorodnim podjetjem »Avtopromet« iz Loke, popolnoma zagotovljen. Prepričani smo, da bo naše podjetje na ta način lahko do-izboljša- krajna konferenca 7K v Rrsnln V soboto, 27. marca bo pričela z delom okrajna konferenca Zveze komunistov kranjskega okraja. Na konferenci bodo delegati razpravljali o delu organizacije v preteklem letu in določili smernice za bodoče delo. Prav tako bodo delegati izvolili nov okrajni komite. Titova šfafeta planincev V nedeljo, 28. marca ob 18. uri zvečer bodo kranjski planinci pred poslopjem Okrajnega ljudskega odbora sprejeli Planinsko Titovo štafeto. Tu se bosta združili štafeti s Snežnika— Pivka—Idrija—Blcgaš—Sk. Loka in z Jalovca—Martuljek—Ra- Med mnogimi deli, ki smo jih opravili preteklo leto je gotovo najvažnejše reguliranje Kokre, ki je bilo nujno potrebno. Voda je namreč iz leta v leto odnašala rodovitno zemljo in kmetje so bili zaradi tega občutno oškodovani. Z regulacijo pa so Kokro, ki zna biti včasih prav divja voda, ukrotili, da mirno teče po svoji strugi. Tudi škarpo ob občinski cesti, ki je bila potrebna popravila, so obnovili. Velike težave so imeli lani s trgovskim podjetjem in krajevnim gostinskim podjetjem (le kje teh nimajo?!). V gostilni ni bilo knjigovodstvo nikoli »na tekočem*. Kljub reviziji v novembru preteklega leta pa se to stanje še ni nič popravilo. Zelo verjetno je, da bodo morali zamenjati knjigovodjo v podjetju. S tem, upa občina, da bodo gostilno spravili na noge. V trgovskem podjetju so preveč radi dajali na up, trgovina se je praznila, denarja hI bilo, pač pa je bilo vedno več dolžnikov. Občinski odbor je moral zamenjati upravnika. Nato so kaj hitro iztirjali dolgove in trgovina danes lepo posluje. Precejšnjo skrb je odbor posvetil tudi občinskim potem. Bile so v zelo slabem stanju. Zaenkrat so popravili pota okoli Suhe, Predoselj in Britofa. Takojšnjega popravila pa je potrebna občinska cesta od Brda do Mlake, kajti tukaj je zelo velik promet. Občina je vložila prošnjo zo pomoč na Upravo eest pri OLO v Kranju, vendar do sedaj še niso prejeli odgovora, kljub temu, da čakajo nanj že od novega leta. V letošnjem letu nameravajo speljati vodovod do Sra-kovelj in do Tatinca, kjer ga zelo pogrešajo in sta to edini naselji v občini, ki nimata vodovoda. Obnovili bodo kulturni dom, kjer imajo sedaj prostor prosvetne organizacije. Tja se bo po končanih delih preselil tudi ObLO, ki je sedaj v neustreznih prostorih. Pripravljajo se na gradnjo nove osnovne šole, za katero delajo načrte v Ljubljani, lokacija pa je tudi že določena in potrjena. Prihodnji mesec bodo verjetno prodali osem hiš splošnega ljudskega premoženja. *0 Je J vozni park. Vozni park se zato večal iz leta v leto in to l? izključni zaslugi kolektiva, ni dobil od OZZ niti dinarja J0tttoči. Čeprav nismo od OZZ °oili nobene pomoči, pa smo loto dobili predpisano, ko-*° denarnih sredstev moramo ■tasti OZZ. 1952. leta smo mo-j*11 Plačati 50.000 dinarjev, leta 53 pa že kar 400.000. O izko-anju tega dobička pa potem razpravljal kolektiv, ki je ta stva ustvaril, marveč za- mo tov. ing. Perovška, da nam jih razloži. Delovni kolektiv smatra namreč, da je osamo- nju tovornega 1 in potniškega prometa ter tako služilo tistemu dovljica—Tržič—Kranj. Po sprejemu bo štafeta nadaljevala pot proti Beogradu. Vabimo Kranjčane posebno pa družbene or- namenu, kateremu dejansko mora služiti Delovni kolektiv Zadružne špedicije — Skofja Loka ganizacije, da se udeležijo sprejema. Z zasedanja Delavskega sveta v Železarni Vzgoja sirot - družbena skrb Volne 9**aie moremo tuđi materialno asfer&cii to užniki. Ti pa so bili vedno za ^da se ta sredstva porabijo za 22 kot forum. ' Izvršni odbor Zveze borcev kranjskega okraja je na zadnji seji razpravljal o vzgoji otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Ugotovil je, da se je položaj vojnih sirot v zadnjem letu 'nekoliko izboljšal, ker je Zveza borcev na te probleme bolj pazila kot pretekla leta. V kranjskem okraju je preko 900 otrok — vojnih sirot — za katere je moralno ohvezna skrbeti celotna družba. Ce pregledamo učne uspehe teh otrok, vi- Ugotavljamo tudi, da je naše k^jotje kaj malo koristilo na-^edku kmetijske proizvodnje. Jg*l pa, da je omogočalo OZZ Sovino in to predvsem z lesom. Prevozm park se je koristil ». odstotkov za prevoze lesa, ? odstotkov za prevoze kuriva dimo, < ^ *5 odstotkov za prevoze grad-materiala, medtem ko 1° Prepeljali z našimi vozili le odstotke tekstilnega blaga, 1 stotok tekočih goriv in 1 od-°tek pijač. Menimo, da ko-^ ^tar k tem številkam ni po-^ oen. Prepričani pa smo, da uspeh kmetijstva, kot osta- vi. V osnovnih šolah je 347 otrok, od tega jih je v poiietju izdelalo z odličnim uspehom 6,7 odstotka, s prav dobrim 24 odstotkov, z dobrim 41 odstotkov, z zadostnim 2,3 odstotka in z nezadostnim uspehom 26 odstotkov. V nižjih gimnazijah je stanje še slabše, v vajeniških in industrijskih šolah pa nekoliko boljše. Nad takim stanjem bi se morali zamisliti prav vsi ljudje, posebno pa tisti, ki poklicno vzgajajo mladino. Učitelji bi se morali zavedati, da posebno obojestranske sirote nimajo doma in bi jim ga zato vsaj poskušali po svojih močeh nadoknaditi. Skrbeti bi morali, da te otroke obogate s čim večjim znanjem in jih usposobijo za uspešno nadaljevanje študija ali pa za vključevanje v proizvodnjo. Ne bi se smelo zgoditi, da se samo pomilovalno skomigne z rameni, ko se pregleduje njihove neuspehe^ šoli. Kdo pa je kriv, da so slabi? Otrok sam najbrž ne, pač pa družba in ljudje, katerim je zaupana njih vzgoja. Občinski ljudski odbori in odbori Zveze borcev bi mo- rali na posebnih konferencah s profesorji in učitelji dodobra pretresti vsakega slabega učenca posebej in se pogovoriti, kaj je treba ukreniti, da se stvari popravijo. Pri enostranskih sirotah bi se morali bolj zanimati iza vzgojo V ponedeljek je imel DS jeseniške železarne 12. redno sejo in verjetno zadnjo v svoji mandatni dobi, ker so v četrtek že izvolili nov DS. Na tem zasedanju je DS razpravljal o zaključnem računu železarne Jesenice za preteklo leto. Iz poročil računovodje in ko- nov din, od tega je odpadi« okoli 925 milijonov din na doseženi zaslužek, ostalo pa na prispevek družbi, razne dajatve, investicije, amortizacije itd. Komisija, ki je štela 24 članov, in je zasedala skupaj 27 ur, je posvetila vso skrb natančni analizi letnega obračuna in n« 17 straneh obširnega poročila misije za pregled letnega ob- pokazala svoje ugotovitve. Po- računa, ki ga je imenoval DS na svoji XII. seji, je bilo razvidno, da je delovni kolektiv jeseniške železarne v preteklem svojih otrok tudi starši - oče letu uspešno izpolnjeval svoje ali mati. Ni malo primerov, ko so se starši znova poročili in je sedaj otrok iz prvega zakona le pastorek v družini, za katerega naj bi po mnenju staršev nosila vso skrb Zveza borcev. Prav bi bilo, da se starši bolj pozanimajo, kako napreduje v šoli njihov naloge. Družbeni plan je kolektiv izpolnil po količini in asortimanu s 104,8 odstotka. Ta udariti moramo, da je bila prav zasluga komisije, da je bilo to zasedanje precej živahno in da so načeli vrsto vprašanj, s katerimi člani DS niso bili seznanjeni. Komisija je v svojem poročilu poudarila, da so ti uspehi sad naporov celotnega kolek- uspeh sloni predvsem na pove- tiva ter delavskega upravljanja čanju storilnosti dela (le*ta se po osrednjem in obratnih delav- je z ozirom na leto 1952 pove- skih svetih. Istočasno je komi- čala za 7,5 tone gotove proiz- sija opozorila DS na nekatere vodnje na moža) nadalje na po- kritične pripombe, ki naj slu- otrok, da bi posečali roditeljske večanju obstoječih kapacitet in žijo za razpravljanje o nepravil-sestanke, za pomoč pa naj bi se seveda obračali na odbore Zveze borcev. Pereč je tudi problem materialne oskrbe vojnih sirot. (Nadaljevanje na 3. strani.) boljšega izpolnjevanja plana. Družbeni plan po vrednosti pa je kolektiv izpolnil s stopo AS s 1004 ali za 1, 671.758.000 nad planirano vsoto. Tako je kolektiv ustvaril letni dohodek za razdelitev v višini 8.140 milijo- nih prenosih denarnih sredstev, vprašanju reklamacije itd. Predlagala je tudi nekaj sklepov za izboljšanje organizacije dela, poslovanja, (koriščenja obratnih sredstev, varčevanja itd. 1 TEDEN DNI PO SVETU UKINJENO OBSEDNO STANJE Prejšnji teden so v Siriji mkinili obsedno stanje, ki ga j« še proglasila bivša vlada fenerala Šišaklija. \ VOLITVE V PERZIJI V Perziji so 'objavili volilne rezultate v parlament. Največ glasov je dobil Mo-»adekov nasprotnik Haeri Zadeh, ki je dobil 86.000 glasov. Ostalih dvanajst izvoljenih poslancev pripada rojalistom in nacionalistom. IZJAVE VOJNEGA MINISTRA Ameriški vojni minister Rober Stevens rje v govoru pred gojenci vojne šole v Charlestonu izjavil, ne da bi omenil ime Mc Carthvja, da vsaka nepremišljena kritika vojske v živo (zadeva temelje ameriške varnosti. POVEČANE ZASEDBENE SILE V zadnjih tednih po berlinski konferenci se je število zasedbenih čet v sovjetski coni povečalo za približno 8.000 vojakov. Sedaj živi v Avstriji okoli 65.000 Rusov, med njimi 50.000 vojakov ln 15.000 civilistov, ki so zaposleni v sovjetskih ustanovah. EKSPLOZIJE V KAIRU V Kairu so v [dvanajstih urah bile tri močne eksplozije: pred univerzo, na železniški postaji in pred klubom »Mohamed Ali«. (Revolucionarni svet se je sestal, da bi obravnaval položaj. Istočasno so izbruhnile študentske demonstracije. \ l AFERA MONTESI Na obravnavi proti novinarju Mutu (o kateri smo na kratko že poročali) je priča Maria Moneta Caglio izjavila in predložila pismo, da je sin zunanjega ministra Pic-tlonija ubil Wilmo Montesi, MIHAJLO VlCEV ZAGOVORNIK Med 20 izdajstvi, za katere je obdolžil demokrate senator iz Visconsina, je tudi omenjen padec Mihajlovića v Jugoslaviji. Mc Carthv očita demokratom, da so zavestno izdali »bojnega zaveznika in znanega protikomunističnega borca« generala Mihajlovića. Po njegovi logiki je bil tudi Hitler »bojni zaveznik in borec proti komunizmu«. Te izjave mečejo pravo luč na moralo in značaj lovca na čarovnice. BOJI V INDOKINI Komandant francoskih e-not v Laosu je izjavil, da so Francozi prisilili Ho SI Min-hove čete k umiku med bojem za osvojitev važne ceste, ki veže kitajsko mejo in Indokino. Zločinec se orača na kraj zločina Vsi, ki poznajo 'zločine Perncta9 so se oddahnili — Laži avstrijskega tiska — Priče obtožujejo — Dolinskova t i mamil ve marsikaj povedati Alojz Perne, zloglasni zločinec in izdajalec, je zaprt. Naši varnostiin organi so ga aretirali na letošnji tradicionalni prireditvi v Planici, kamor je prišel s skupino Avstrijcev. tiska pa je začel metati na našo državo kopico laži in obrekovanj. Pisali so, da noben Avstrijec ni več varen pri nas, zagovarjali so »poštenjaka« Perneta in podobno. Zato ne bo napak, če pogledamo, kako o tem »poštenjaku« sodijo naši preprosti ljudje, ki se ga iz težkih dni okupacije še prav dobro spominjajo. Na tajništvo za notranje zadeve v /Kranju prihajajo te Perne je po 1945. letu — ko je pobegnil kot aktivni belogardist in načelnik propagandnega oddelka gorenjskih domobrancev — »obiskal« Gorenjsko že večkrat. Prva leta po osvoboditvi je prihajal na svojo domačijo v Povije pri Trsteni-ku ilegalno. 1952. leta pa je prišel s ponarejenimi dokumenti celo na Bled. Res, zločinec se vedno vrača 'na kraj zločina. dni ljudje iz Kranja, Trstenika, Vsi, ki so poznali tega zlo- Predoselj, Mlake, Gozda in dru-glasnega belogardista, so se od- god ter pripovedujejo o Perne-dahnili, ko so izvedeli za nje- tovih početjih v 1944. in začetku govo aretacijo. Del avstrijskega 1945. leta. 1 Po poti izdale c ebruarja 1. 1944 je bil Alojz ' Perne mobiliziran v partizane. Dodeljen je bil kot kurir postaji »G-19«. Na ta način je spoznal vsa partizanska pota in kurirske steze, vse ljudi, ki so delali za NOV na terenu, vse partizanske bunkerje in vse simpa-tizerje osvobodilnega gibanja. Nekako 2 meseca po mobilizaciji, bilo je ravno na nedeljo, pa je izginil. .. Toda kmalu se je spet pojavil. Tokrat v Kranju v belogardi-stični postojanki. Postal je načelnik propagandnega odseka gorenjskih belogardistov. S posebnim dovoljenjem gestapovca Dichtela je odhajal v Ljubljano po propagandni material in ga potem na silo širil po Gorenjski. Kot šef propagande se je udeleževal sej Reichspropagan-deamta in imel tesne stike z pa jih ni bilo!) tudi Alojz Perne, Miha Perko in Anton Bon-celj. Najprej so se napotili k naši p. d. Primcovi hiši. Naju z ne je privlekel od nekod moj površnik, se zasmejal in dejal: »To bom vzel, za očeta bo še dobro.« Ko so odšli, so naju odpeljali skupno z materjo, dvema sestrama in Načetom Hladnikom. Prej pa so še zažgali hišo in hlev. Ko sem žalosten gledal o- očetom so postavili pod drevo Seni> ki je prav takrat obliznil na vrtu. Prepričan sem bil, da naju mislijo ustreliti. Nato so že ves hlev, se mi je približal Perne in mi rekel široko na- začeli odnašati iz hiše vse, kar smejan: »Poglej, Viktor, svobo-je bilo količkaj vrednega. Per- do partizanov!« Kdo je kriv smrti Mežnarjeve Katarine? Prav takrat, nadaljuje Viktor Zaplotnik, so ubili pod Gozdom tudi Katarino Šebatovo, p. d. Mežnarjevo. Bila je obvešče-valka, ena najboljših terenk. Med ljudmi v vasi in okolici je bila zelo priljubljena. Ta dan pa so jo prerešetali z brzostrelkami. Streljali so samo vodje pohoda, med njimi tudi Perne. Med potjo v Križe se nama je z očetom posrečilo ubežati. Mater in sestri pa so poslali v lo- so jo zajeli v vasi, pod vasjo gor, nekam na Bavarsko.. . e Weischem, Wittinijem in Merk-leinom. Čeprav se mu kot vodji propagandnega oddelka ne bi bilo treba udeleževati roparskih be-logardističnih pohodov po terenu, je pri teh sodeloval vedno, če je le utegnil. Kjerkoli so domobranci požigali, plenili, pobijali, povsod je bil poleg Perne. Ohranjen je še dokument od 14. oktobra 1944. leta, ki je bil poslan komisiji za ugotavljanje vojnih zločincev in v katerem stoji, da je Alojz Perne sodeloval pri napadu na bunker, v katerem je bil ubit sekretar Oki. komiteja SKOJ tov. Benedičič -Rok. Kristijan Kobal iz Križev, Anton Eržen iz Kranja, Franc Križaj iz Naklega pripovedujejo, kako je Alojz Perne, ko je zbežal iz partizanov, izdajal vse, kar je le vedel. Grozilna pisma v« Gori imate svinjo, pa jo pokopljite..." I unija ali julija 1944. leta je J bilo, pripoveduje Franc Križaj. V bunkerju v Udenborštu smo bili 4 obveščevalci IX. Korpusa. Ker pa je bil bunker izdan, so prišli ta dan nad nas belogardisti, ki sta jih vodila Alojz Perne in Miha Perko. V spopadu je bil od naših ubit Francetov iz Cadovelj, sam pa sem bil ranjen. S pomočjo tovarišev Andreja Rojca in Franceta Fistra pa se mi je vendarle posrečilo ubežati. Belogardisti pa so bili prepričani, da so ubili mene. Na poti v postojanko so sporočili mojemu očetu: »Gori imate svinjo, pa jo pokopljite, če hočete.« Zakaj je ostal Perne v partizanih, je jasno. Jasno je tudi, zakaj je sploh odšel v partizane. Pri tem ga niso vodili niti patriotski niti socialni nagibi, marveč vse kaj drugega, podle- ga. O tem pripoveduje Franc Kozina iz Cirč, ki je bil skupaj s Pernetom na postojanki v Kranju. »Dobro se spominjam, da mi je poleti 1944. leta Perne pripovedoval, da so bili v Poljah ubiti trije partizani. Ko pa sem ga vprašal, kako da tudi njega, ki je bil takrat še v partizanih in je sodeloval v tisti akciji, niso ubili, se mi je zasmejal in odgovoril, da tega jaz še ne morem razumeti.« Tako pripoveduje Kozina. ,Jo bom vzel, za očeta bo še dobro" Viktor Zaplotnik, ki stanuje sedaj na Pivki, pravi, da je 13. junija 1944. 1. prišlo v Gozd več kot 600 Nemcev in belogardistov. Med njimi so bili (kje Preskočimo sedaj v bližnjo preteklost. Vojni zločinec Perne je bil na Koroškem. Na njegovo posestvo, ki je bilo zaplenjeno, pa je prišel za upravnika prav Viktor Zaplotnik. Mesec dni po prevzemu posestva pa je dobil Zaplotnik od Perneta grozilno pismo, v katerem mu slednji obljublja, »da bo hudo poplačano s hudim«. Med drugim je v pismu napisano tudi tole: »Vi ste proti moji volji postavljeni za gospodarja na mojem posestvu, na katerem sem bil rojen in na katerem sem nad 40 let pošteno živel in delal. Dobil sem ga od svojih staršev, ki so na njem pošteno živeli in delali nad 80 let brez izrabljanja ljudstva ...« Kako »pošteno« je živel Alojz Perne, vemo. Vemo tudi, da je njegova mati še 1948. leta, ko je prišel na posestvo Zaplotnik, samozavestno kričala, »da bo vsakemu, ki bo prišel na njihovo posestvo, odletela glava«. Za očeta pa samo nekaj besedi Anton Koželj iz Komende ve dosti povedati, kako je bilo z veliko nemško in belogardistič-no hajko na Storžič, jesent 1944. leta. »Dan po tistem, ko se nam je uspelo prebiti skozi nemški in belogardistični obroč, sem se oglasil pri Pernetovih, pravi Koželj. Oče, ki je slabo videl, me je zamenjal z domobrancem, ker se partizanov po hajki pač ni nadejal. Ogovoril me je: .Včeraj pa niste imeli sreče, ko niste nobenega ubili.' — .Preslabo smo bili obveščeni', sem odvrnil. On nato: ,Saj sem vendar točno povedal, kje so partizani ln njihove karavle.-' Z roko je pokazal v smer, kjer smo pred dnevom res bili. Ko pa me je spoznal, je skoraj omedlel.« Grozilna pisma so dobili tudi nekateri kmetje, ki so z agrarno reformo dobili posamezne dele bivšega Pernetovega posestva, i II Postrelimo niso pa zažgimo" Na Babnem vrtu so 6. februarja 1945. leta belogardisti pod vodstvom Alojza Perneta zajeli pri Karničarju 4 partizane. Postavili so jih ob kozolcu in Perne je zahteval, naj se jih postreli, Karničarjevo hišo pa požge. To bi se tudi zgodilo, če se ne bi nekateri belogardistični »doglavniki« uprli tej zahtevi, češ, da so fantje še mladi ln bi se jih dalo nemara »spreobrniti«. Zato so jih odpeljali s seboj in poslali pozneje v Begunje. Ko pa so že odhajali, je Perne prišel še enkrat h' Karničarju in aretiral še sina Andreja. „Kar užgimo po niem ■i Belogardisti iz Predoselj so 12. septembra 1944. leta aretirali Janeza Sajovica iz Predoselj. Sajovic pripoveduje o tej aretaciji takole: »Zaprli so me, ker sem sodeloval z NOV. Iz Predoselj so me odgnali v Kranj, kjer so me dobili v roke Aman, Perne in Senk. Ko me je Perne zagledal, je dejal: ,Sedaj ste pa pripeljali stoodstotnega komunista, po katerem kar užgimo.' Pri zasliševanjih je bil vedno prisoten tu- di Perne in me je skupaj ' ostalimi pretepal z bičem. Ko sem bil na belogardistih postojanki v Kranju, sem V^v krat videl, kako so Perne, |> man in Senk pretepali na >W brih viseče zapornike. Kaj je povedal) Dolinškova mama Dolinškova mama ve dos** povedati. Grenki spomini j* vežejo na dneve, ko je po T*' steniku »kraljeval« Perne. Takrat je izgubila svojega sin* Lojzeta. Skupaj s Francem Kar* ničarjem iz Babnega vrta je bi1 ustreljen v Begunjah. Oba si* bila ustreljena na zahtevo Per* neta, čeprav sta bila od Nem cev prvotno oproščena smrtn* kazni. »Ravno na Lojzetov god, 31, junija 1944. leta je bilo, prav* mati, ko je ,Karavanken Bot< prinesel članek, da sta moj si" in Karničarjev France prejel? »zasluženo« kazen. Takrat sel* toliko prejokala . ..« Tudi sedaj ima solze v očeh. »Prav bi bil"' nadaljuje, da bi za letošnji 2l junij brala podobno stvar tudi o Pernetu.« Boji se samo, »a Perne varnostnim organom n' bi ušel. »Drugače pa, pravi, kar nam ga naj dajo. ga bomo sam* sodili.« Zelo živo se spominja tudi ti' stega aprilskega dne 1945. leta. ko so belogardisti na Trsteniktf ujeli Slavka Kozino - Longina-Belogardiste je vodil seveda Perne. Zelo nazorno pripoveduje o zverinskem mučenju LoO' gina, pri čemer so mu belogardisti zlomili obe roki. polomil* rebra in ga tako razmesarili. d? je bila čumnata. kjer so ga za* f.liševali. vsa oškroplif-jo. Ob Grosovem kozolcu Longina notem ustrelili. Obsod" bo je izrekel Alojz Perne »In s tem je izrekel sodbo tU' di sebi«, pravi Dolinškova m** ma. Tako pripovedujejo priče. Nji' ' hove izjave niso popolne. O"' tudi niso edini, ki veflo n^v*' dati o Pernetovih zločinih. Vse!* prič je še mnogo, mno?o Vendar tudi te kratke izjave dovolj jasno orišejo pođ'o fizio* gnomijo človeka — izdajalca J* zločinca. Vsi ljudje, s katerimi sem gO' voril, zahtevajo, da se Perneta za vse njegove zločine najstroJ' je kaznuje. Menijo, da bi bil# prav, če bi se Perne za svoj* zločine zagovarjal tam, kjer je storil, torej na sodišču v Kr»' nju. To zahtevajo s popolno pr»' vico, saj so prav oni trpeli po** njegovo knuto. Vsi Gorenjci s* jim v tej zahtevi pridružujej*' IVO POREMTA - VODKO ; V- 2e pet ur smo hodili, padli trikrat v zasedo, a že vedno je bil svetel dan. Zaščitnica je imela neprestane borbe. Nemci so nam sledili kot psi. Pod večer je /spet začelo snežiti. Najprej bo padale redke snežinke, potem pa se je usul droben, gost sneg. Prišli smo do ceste Tržič— Ljubelj. Nemci so nas odbili! Spet smo napadli in spet so nas odbili. Cesta je bila natrpana z vojaštvom. V jurišu smo ubili nemškega oficarja in zaplenili načrte operacij, toda niso nam koristili, kajti sovražnikov je bilo preveč. In šli smo nazaj. V nenehnih borbah, brez hrane in do pasu v snegu, smo hodili, počivali in spet hodili. Stopal sem nekje v sredini kolone in videl povsod le sneg, omotičen sneg, ki se vanj pogrezajo čevlji in se s tesnobnim hreščanjem spet trgajo od njega. Včasih sem zaprl oči, da me ni popadla omotica, ki jo je povzročal sneg, kolikor me niso omotih že mraz, lakota, utrujenost in spanec. Plaval sem v čudnem razpoloženju in niti streli me niso dosti predramili. Drugega dne zvečer smo se bolj mrtvi kot živi privlekli do koče na Sija planini. Z močnim ognjem in glasnim vpitjem smo poleteli z brega, pregnali Švabe, ki so si kuhali večer, jo. ter jo z velikim tokom pospravili. Obroč okrog nas se je počasi stiskal. Nemci so bili prepričani, da smo v pasti. Tedaj pa smo se poslužili zadnje rešitve. Severna stran Košute ni bila označena v operacijskih načrtih nemškega oficirja, kajti v tem času je bila neprehodna. Prav tu smo morali tvegati. Z jurišem smo prebili najšibkejšo točko obroča in brez večjih težav prišli na sedlo Škrbine. Otipali smo zamrzle kline in varovalno žico, potegnili še eno vrv in se pričeli v temi in snegu spuščati. Najtežje je bilo z ranjenci. Toda brez vseh sodobnih reševalnih priprav smo nalogo zadovoljivo rešili. Treba je bilo pač poguma! Žrtve pa niso padale samo od strelov nemških in belogardističnih razbojnikov. Mnogo jih je ostalo v strmih pečinah ali pod belimi plazovi. ... Toda nismo še zmagali! Sestop je bil še težji in z nemirom v srcu smo se vračali. Hodili smo kakor po jajcih, počasi in oprezno. S »cepini« si nismo mogli prav nič pomagati. Sonce je bilo že visoke; nekako dve je bila ura. Cas nevarnih plazov! In res, povsod je bobnelo, ropotalo in grmelo, le na naši poti je bil sumljiv mir. »Ce bomo imeli danes srečo«, je dejal Miha, a ni dokončal, kajti pokazalo se je, da nam sreča ni bila mila. Preveša, v katero smo ves čas obračali oči, se je odlomila in strašanskim truščem padla med nas. Nagonsko sem skočil v levo, našel oporo v trdni snežni gmoti, pa spet izgubil ravnotežje in padel nazaj. Le sekundo sem se zadržal na nogah in že je gmota odbrzela dalje. Obležal sem nekje za robom, se pretipaval in ugotovil, da ni nič hudega. Pogledal sem navzgor in videl, da sta Jože in Tone nemo stala in gledala v globino, tretjega pa ni bilo nikjer. Počasi sta pridrsala do mene. »Miho je odneslo« sta rekla. Previdno smo iskali. Zdajci zagledamo nogo, ki je molela iz snega .. . Presunjni smo obstali in nemo gledali. Prvi se je znašel Tone in pričel kopati tam, kjer je misli, da je Mihova glava. Mukoma smo ga odkopali; levo roko je stiskala skala in krepko smo se morali upreti, da smo jo odmaknili. Še je dihal, toda bil je nezavesten. Roka je bila zdrobljena in močno je krvavel. Obvezali smo ga, z umetnim dihanjem spravili k zavesti, Jože pa je od nekod privlekel čuta-rico žganja — svojo neločljivo spremljevalko. Miha je pil v dolgih požirkih, da bi ublažil bolečine, za njim pa mi, da bi pozabili mučne in negotove trenutke. (Odlomka iz »Spomini na slavne dni Ko-krškega odreda« — opis bojev Kokrške-ga odreda; napisal I. P. Vojko) In vendar so vzdržali. Kljub vetru, snegu, ledu in mrazu so vzdržali in ostali. Še več! Enote Kokrškega odreda so prešle v napad in v januarju ubile šestinosemdeset, ranile pa se-deset sovražnikov. Minerci so porušili 494 metrov železniške proge in ustavili promet za 106 ur. Toda to še ni vse! 8. januarja je skupina minercev I. bataljona minirala železniško progo med postajama Žirovnica—Javornik. Na mino je zavozil šestnajst metrov dolg oklopnjak, v katerem je bil švab-ski general s svojim štabom. Oklopnjak je bil uničen, general, en višji oficir in šest mož njegovega spremstva pa ubitih. 10. januarja je član obveščevalnega centra v hotelu »Evropa« v Kranju, kjer je bil sedež in zbirališče gestapa in njihovih hlapcev, zanesel peklenski stroj. Ubitih je bilo 27, ranjenih pa 22 sovražnikov (od teh 11 gestapovcev). Med ubitimi je bil tudi nemški polkovnik. 15. januarja je skupina minercev III. bataljona s tempirano mino minirala železniško progo in uvozno signalno napravo na postaji Lesce. Ko se je načelnik postaje mine dotaknil, je eksplodirala ter ubila njega in še dva nemška policaja, ki sta bila v bližini. Ubiti je bil zagrizen nacist, ki je bil kriv smrti trideseti* Slovencev. Kot talci so bili leta 1944 ustreljen* skoraj na istem mestu. Tako je nacistični zlo' činec prejel zasluženo plačilo na kraju, kjer je zagrešil zločin. 1 28 dni po ustanovitvi je bil razformiran JU' rišni bataljon in kot jurišna četa vključen v bataljon. Dva vzroka sta narekovala štabu od' reda to spremembo. Taborjenje v kantomanu na terenih Gorenj' ske ni bilo mogoče (vsaj v večini slučajev), k*f ni večjih hribovskih vasi in kmetij. V hišah, ki so raztresene pod Karavankami in Kamni' škimi planinami, se je enota lahko zadrževal* le kak dan, pri tem pa si je morala zagotovi*1 močno zavarovanje. Pri kantoniranju je mora1 jurišni bataljon za zavarovanje uporabiti dv* tretjini svojega moštva, kljub temu pa je vedno obstojala nevarnost, da bi bil v ravnin1 obkoljen in razbit. Ce bi bataljon taboril v bi' vaku, bi s tem izgubil možnost gibanja, pa tudi sama gradnja bivaka je zahtevala več časa. * tem slučaju bi moralo moštvo, čigar operacij' sko področje se je raztezalo od Jesenic do Kam' nika, nositi s seboj vso opremo, tako, da bata' ljon sploh ne bi imel prednosti jurišnega bata' ljona, ampak bi postal vezan na svoj kantorna1, in okoliško področje. Oskrbovanje s suho hrano je bilo silno težk0' Gospodarske komisije so bile šele v razvoju-ostali bataljoni pa so pri preskrbi jurišače* pokazali precej oportunističen odnos. Zato j' moral bataljon nositi svojo kuhinjo s seboj. Moštvo je bilo preobremenjeno s premiki, f zavarovanjem na mestu, ni bilo dovolj preskrb' Ijeno s hrano in izpostavljeno vsem vremenskih neprilikam. Iz vseh teh razlogov enota ni m0' gla opravljati predvidenih vojaških nalog, P*' dala je morala in borbenost moštva, pa čepra^ so bili v bataljonu sami prostovoljci in dob*1 borci, ki so se izkazali že v drugih bataljoni*1. Štab je bil razrešen, Ris postavljen na ra*' položenje IV. Op. zoni, Rekelj na komando f>or renjskega vojnega področja, Vojko pa je pre' vzel funkcijo komisarja II. bataljona. „Metež" na jeseniškem odru KH peto premiero letošnje kov v liških planinah stopnjuje V vlogi Ivana je nastopil je bila njegova maska dobra, sezone je uprizorilo dramski razplet. Podobno kot Franc Lotrič, očeta Marka pa je me je tu Pogačnik nehote spo- Mestno gledališče na Je- čutita Jele in slepi Vlaho v zaigral Pavel Merlak ter s svojo minjal na Repiča v »Krajnskih '•nicah dramo Pera Budaka »Ekvinokciju«, da njevihta ne umirjenostjo in treznostjo po- komedijantih«. Izrazit je bil tudi »Metež« v režiji in inscenaciji prinaša nič dobrega, slutijo tu- kazal človeka, ki se vrača iz Jure, katerega je igral Franc Srečka Tiča. Delo je prevedel di Mande, Jole in ostali V »Me- sveta manj brezobziren, dosti Pogačnik. S svojo dobroto je pri- fcranko Rudolf. težu«. bolj človeški kot stari Jole. Sku- kazal dušo mladega, zaradi ma- Pero Budak se je rodil leta Stari Jole v svoji večini pija- paj z Anko, Almo Jeramovo, so terialnih težkoč nekoliko zagre- 1917 v Trebinju v Hercegovini, nosti iz same tegobe in bole- vsi trije igralci lepo izpolnili njenega fanta, ki dobro razu- Osnovno šolo je obiskoval naj- čine, da mu ni uspelo prinesti iz okvir drame. Ivan v svojem raz- me Mašo in po pravici očita Jo- DreJ v Crni gori, nato v Lovincu Amerike toliko, da bi brez skrbi očaranju ni pretiraval ter se je leju njegovo trdoto do hčere. v Liki ter dokončal šolanje v preživel stara leta v svoji do- držal koncepcije igre. Prikazana Pod veščo roko režiserja se bo Pogoji — a istočasno ^zahtevajo »Literarno-glasbenega ^ večera«, ^alrebu, kjer še sedaj stalno movini, ljubosumno čuva hčerko pijanost in bolečina nad ženo je razvil v simpatičnega karakter „Ko bi padli oživeli..." Ob uprizoritvi v Škofi i Loki O krizi — zlasti repertoarni ziranega repertoarnega vzdušja — našega gledališča je bilo že Zemljenova drama »Odločitev« dovolj govora. Da se je ob njej in radijsko-slušna igra Vasje res treba zamisliti, dokazuje tu- Ocvirka »Ko bi mrtvi oživeli«, di resna anketa Ljudske pravice- Menim, da je treba samo po- Borbe, ki je vsekakor koristna zdraviti člane novoustanovljene- in na mestu, saj se že dalje ga loškega akademskega dru- časa pojavljajo glasovi, ki sicer štva, ki so skupaj z mladino dovoljujejo moderno eksperi- KUD »Tone Sifrer« izbrali prav mentiranje — kjer «o za to dani to zadnje delo za težišče svojega iivi velik korak poti. Perelja, njegovi igralski nega igralca, ki ga je stari Jo- H koncu še nekaj tehničnih n- Ko je absoviral igralsko Mašo pred vsemi ljubimci. De-*ol°. je sodeloval pri raznih za- kle so že kot otroka zaročili z Irebških gledališčih. Drama Ivanom, ki je s svojim očetom »Metež« je njegov dramski Markom tudi v Ameriki. Jole Prvenec, za katerega je vzel že polnih 7 let sanjari, da mu Snov iz liškega življenja. Svoj po njunem povratku ne bo tre-*rst je doživela 1952. leta v Hr- ba na upanje piti žganja za poetskem narodnem kazalištu v tešitev svojih grenkob. Režiser zgrebu. Za tem so jo igrali še Srečko Tič, ki je sam zaigral J Slavonski Požegi, Osijeku, vlogo Joleja, je v svoji režiji, *abcu, Varaždinu, Trstu, Mari- sceni in folklorni kostimaciji k°ru in drugod. nedvomno uspel prikazati izrez »Metež« je plod doživetja iz Iz liškega življenja in Budakov Vegovega detinstva, katerega je »Metež« lahko štejemo med naj-Preživel v Liki. Tja se je vračal boljše uprizoritve jeseniškega °a šolske počitnice, zato je po- gledališča v letošnji sezoni. Po-*nal mnoge vasice v liških pla- sebnno scena Ivanove domačije BJriah. »Metež« je tragedija že- v tretjem dejanju je s smotrno Ra> ki čakajo svqje može, da se razdeljenimi prostori interjera Trnejo z dela iz daljnih, morda in exterjera dajala režiserju do-telo iz prekomorskih krajev, volj možnosti za razgibanost, ^rarna prikazuje borbo liških Lik starega Joleja je prišel do Mudi s prirodo, ki je skopa in svojega vrhunskega izraza v '•romašna ter jih ne more pre- tretjem dejanju, ko se ta v braniti, zato 'jih prisili, da iščejo sebi prelomi in spregleda, da so le rešil v snežnem metežu pred pripomb. Na vsak način svetlob Prizor iz tretjega dejanja večjo solidnost pri izbiri pred- s katerim se je ta mladina 21. vajanih del neko trdnost in t. m. predstavila škofjeloškemu ustaljenost v smeri domačih del občinstvu. V ostalih točkah (repa tudi svetovne klasike od an- citacije mlajših slovenskih pe-tike do današnjih dni. Zdi se, snikov, klavir solo in solo petje) naj bi to dvoje vendarle moralo bi kazalo posebej spregovoriti tvoriti pretežni del repertoarja na drugem mestu. Izvedba vsakega gledališča, predvsem Ocvirkove enodejanke, slušne poklicnega. igre, ki ima dovolj dramatičnih Menim, da ne smemo zameri- elementov tudi za oder in po ti amaterskim podeželskim gle- kateri bodo brez dvoma segali dališčem, če se zgledujejo po naši podeželski odri (- ali ni ža-centralnih. To je vedno plodno lostno, da po raznih krajih za in koristno. Nevšečno pa to lah- občinske praznike igrajo različ-ko postane, če taka eksperimen- ne burke dvomljive vredno-talno-repertoarna atmosfera sti! -), je bila zadovoljiva, bolj-preveč zajame manjše odre, Ki ša kakor smo pričakovali. Mladi za tako delo nimajo niti ma- igralci se bodo brez dvoma terialnih niti igralskih možno- uspešno vključili v igralske an-sti. Sicer je na drugi strani zo- samble in zamašili marsikatero pet gola resnica: režiser, ki bi vrzel, ki tare režiserje. Lik kme-tudi hotel ustreči želji občin- ta Taleja, obremenjenega t stva po podoživljanju naše druž- gnusnim zločinom (— med NOB bene stvarnosti sedanje in pol- je s pomočjo sosedov razorožil pretekle dobe (NOB), je v ne- in v svoji hiši obesil tričlansko majhni zadregi, saj že leta in partizansko patruljo —). ki sku- domovine, prfed- mu vzete vse iluzije in dolgolet- lačnimi volkovi, je igral mladi ni in zvočni efekti na odru niso leta zaman pričakuje take dra- ša svojo razjedajočo vest uto ysem v rudnikih Amerike. Na ne sanje o boljšem življenju. Tedo Okrožnik. Svojo vlogo je bilo dobro izrabljeni. Tuljenje *e'o odhajajo tudi v slavonske Sedaj se pričenja zavedati tudi zadovoljivo rešil in izgleda, da volkov in zavijanje vetra bi se Sozdove, kamor se napoti tudi krivice, katero je prizadejal Ma- se bo iz njega razvil dober igra- moralo slišati bolj v ozadju in borbe za življenjski obstoj naših narodov v pretekli vojni. v tem smislu pomenita dragoceno prevetritev ekspresionistične-ga. pretirano in zgolj psihologi- je, ko ga ne more preživljati ši in njenemu ljubljenemu Pe- lec ljubimskih vlog. To se je bolj diskretno, da pri tem ne bi ^Pica domače zemlje.^ Domov relji. pokazalo posebno v prizoru z trpel tekst. Tudi drevesa zunaj Se vračajo ti delavci življenjsko Mando, ženo starega Joleja je Mašo takoj v prvem dejanju. hiše bi v skladu z zasneženo natrpani, strti, izmozgani ali celo odigrala Stanka Geršakova in po- Stari Tomo Cirila Pogačnika ravo učinkoviteje poudarila te-p°habljeni kot stari Jole, ki pri- dala izrazit lik potrpežljive in bi bil dosti boljši, če bi mu re- snoben vtis ob divjanju snežne-*ese iz Amerike zlato samo v trpeče liške žene, izmučene v žiser dal skladno z masko kljub ga meteža, tako pa stoje gola vlomljeni nogi, da mu veže ko- večnem boju za obstanek. Iva- njegovi živahni naravi nekoliko kot v jeseni, v ozadju pa mete novo zaročenko Mašo je dobro bolj umirjene kretnje. Čeprav izpod neba. S predstavila Ančka Tičeva. Pre- matike, zlasti iz naše najbolj piti v pijači, dokler ga prizna-epske in resnično dramatične nje ne odreši moreče peze, je bil v interpretaciji sedmošolca Petra .Tamnika pravo presenečenje. Mladim oboževalcem boginje Talijo želimo še nadaljnjih uspehov! sti. Prav tako kot je nevihta v v°Jnovičevem »Ekvinokciju« neposredni izraz notranjosti razdaniti in trpečih ljudi ter s ^ojo naraščajočo grozovitostjo njevano slovo od moža, ki jo Povezuje in stopnjuje dramo, vrže iz hiše, ko mu zdravnik tudi Budakov snežni metež z za- odpre oči in spozna, da otrok no anjem vetra in tuljenjem vol- bo njegov, temveč Pereljin. pričala je obakrat: kot ljubica Perelje in pozneje kot žena Ivana. Posebno lepo je bilo stop- Skrbimo za vojne sirote Lep uspeh igralcev s Koli evega ^Nadaljevanje i 1. strani) V soboto se je igralski kolektiv Papirnice Količevo predstavil z ljudsko igro »Plavž«, ki jo je spisal France Klinar. Igra sta svojo Vlogo doumela, pomanjkljivo pa je bilo tisto svoj-sko podajanje italijanske priliz-njenosti in prefriganosti. Tudi Sprehod po Gorenjski je preselila, a žal je sedanja soba brez električne razsvetljave, tako da jo mora knjižničar i.e v mraku zapreU. Na občnem zboru strelske družine so pregledali dosedanje in u Kamnika Dijetno razvedrilo delavsko prosv. društvo »Soli-ar1ost« v Kamniku je poleg resnih in kvalitetnih odrskih ?el» kakor so bila »Celjski gr0f- »Kralj na Betajnovi« in pa delo in ugotovili, da je" bilo *Sveti plamen«, poseglo tudi v kljub nekaterim pomanjkljivo-"eizčrpno zakladnico Nušičeve-*a humorja in za razvedrilo u-Prizorilo »Gospo ministrico«. v 'Javni vlogi je gostovala čla-Jka sng Marija Nablocka, s *erner je bil- uspeh že vnaprej Ugotovljen. Igro je režiral j. ^°lob, v večini vlog pa so so- stim uspešno. Izvolili so nov odbor in določili naloge za bodočnost. Iz Podsiarta Pred kratkim je uspešno kon-JjJJovall nameščenci in delavci cai z delom I. letnik Kmetijsko-*Titana«. Svojo nalogo so prav gospodarske šole, J«i je zajemal <*°bro rešili. Obe predstavi sta miadino celotnega območja na- razprodani in občinstvo želi ge občine. Ponovitve. KOSOVELOV VEČER Ker predstavlja okoliš vsaj v glavnem zaokroženo kmetijsko področje, je bila ustanovitev te, Prvi povojni literarni večer je za kmečko mladino tako potreb-y okviru Ljudske univerze or- ne izobraževalne ustanove nad Saniziralo delavsko pevsko dru- vse umestna. Začetek je bil ^Vo »Solidarnost« v Kamniku, resda težak, toda brž ko se je ^ njim je počastilo spomin 50 vodstvu in prizadevnim preda-ktnico rojstva pesnika Srečka vateljem posrečilo razbliniti na-^onovela. O pesnikovem življe- pačne pomisleke o značaju šo-in pesniškem udejstvovanju le, je neprijetni občutek »pri-govoril prof. dr. Lino Legiša, siljenosti« sam po sebi prešel Vegove pesmi pa sta recitirala in se umaknil osebnemu zani-Ceno Vipotnik in Marička Zni- manju za pomembne strokovne ^aršičeva. V drugem delu pro- ali splošno izobraževalne šole. Srama so recitirali svoja dela Pol uspeha je pomenilo že sa-^Oleg Vipotnika in Znidaršiče- mo kolektivno spoznanje, da je Ye Se Ivan Minatti in Beno Zu- šola za napredek našega kmetij-^ančič. Gornja dvorana kultur- skega gospodarjenja resnično nega doma je bila popolnoma potrebna in koristna. Vso zimo ledena. so se slušatelji zbirali na preda- vanjih po dvakrat na teden. In četudi se približno polovica pozvanih mladincev in mladink Na pobudo tov. Trčka je bilo joli iz kakršnega koli vzroka ni ^ Medvodah ustanovljeno grad- priključila, je poskus v celoti ber>o podjetje »Stavbenik«. Pro- uspei) kajti zaključni razgovor »*elo bo vso gradnje v Medvo- s slušatelji vpričo predstavni-in okolici. kov oblasti in organizacij je po- --- kazal zadovoljivo življenjsko Kljub prepovedi hodijo neka- uporabno znanje, ki nedvomno *ri Medvodčani še vedno na p0menja zaznaven dvig izobraz-ne*avarovanih krajih čez želez- bene ravni naše kmečke mla-^■ško progo. Čeprav lahko vsak dine. beremo o pogostih nesre- Namen je bii torej dosežen in I ljudje nočejo upoštevati spontano veselje mladincev je to dejstvo potrdilo. Na svečanem družabnem večeru, ki so ga materialno omogočili Ljudski odbor in obe kmetijski zavrov skočil v Savo. Kljub te- drugi, je bilo pravilno poudar-l*Vu< da so na hidrocentrali za- jeno, da je izobraženost absol-Hjtavili vodo, niso mogli najti ventov največja kazen tistim, *9Pljenčevega trupla. Preuska- ki so šolo zavestno odklonili. — *f'Ozoril ob progi. Pelavec »Gradisa«, ki je bar-Vft' železni most, je z višine 10 Ta ;e v teku. ^Mpdvožka ljudska knjižnica j^,uije že precej časa z veli-,ri uspehom. Pred meseci se Naj bo na tem mestu izrečena priznanje in zahvala vsem predavateljem, tako zunanjim strokovnjakom, kakor tudi domačim učiteljem. nega sklada bi se dalo tudi pravičneje razdeliti razpoložljiva mogotce, ki bi si radi prisvojili Okrajni odbor ZB je doslej iz sredstva po vsem okraju, da ne gorenjsko zemljo in njena na-lastnih sredstev štipendiral 59 bi bila upoštevana samo mesta ravna bogastva. Vsebinsko bo-°-!-r...1?.??Hj?!_5®Z*55Vli!1i?Jf kot doslej, ko je odpadlo na gato delo zahteva že kar ruti- otroke po vaseh le 20 odstotkov niranih igralcev. Režiser Viki štipendij. Letos bo okrajni odbor ZB or ., . , __„,,„ ostale vloge so bile na primerni prikazuje pohlepne italijanske ... . • . * ,n0ir>i Režiser je prav vestno ustanovitvi centralnega sklada za štipendiranje. V ta sklad bi se stekala proračunska sredstva okrajnega ljudskega odbora in visim. izdelal skupinske nastope. Plese je naštudiral Franc Seilnacht razgibano in učinkovito. Stilna izdelava scenarija je bila zelo posrečena in tudi maske so bile Pogačar je vloge dokaj posreče- prav dobre. Svetlobni učinki pa no razdelil. Odlično so obliko- niso prišli do potrebne veljave. občinskih odborov ter prispevki ganiziral za otroke padlih bor- 1^°^^^^^2 V bf° posameznih podjetij. Sklad bi eev in žrtev fašističnega terorja fp°da.r C€*ln?' Tomaž in Miha posvetiti več paznje pravilni bil centraliziran za to, da bi se Dosobno ,ctovanie Komisiia za kot nJegova sinova- kočar ln ru" odrskl lzrekl> sicer Pa so z uPri" izognili neopravičenemu dode- S^^T^SSSSttS ^ ^ * ^ ^ ™~ ljevanju in izkoriščanju štipen- bi bilo> da učitel1i po žolah pre_ gelina, ^ plavzarskega gospo- dovoljni. Izvolili bodo okrajni odhtr LP dij. V letu 1953 so nekateri do bivali pomoč kar od treh ustanov ali organizacij. Iz central- Delovna gledališka družina Gledališka družina v Lescah, ki deluje v okviru tamošnje »Svobode«, je v letošnji sezoni naštudirala tri premiere. To sicer ni tako veliko, a uprizorila ko občinskih odborov ZB pošljejo Okrajnemu odboru ZB seznam vseh otrok — vojnih sirot, ki bi za letovanje prišli v po da Loccatelija. Mlada igralka Milica je podala Mino, Celinar-jevo hčer, mestoma zelo prepričevalno. Igralka kaže sposobno- štev. Pričakujejo, da bo letos sti in prav je, da režiser posve-odšlo na taborjenje okoli 500 ča mlademu kadru toliko pozor-otrok. nosti. Tudi Loccateli in Celini Nastopi jeseniške „ Svobode" Razpis tekmovanja »Svobod« in ostalih kulturno - prosvetnih Menda je bil radovlj. okraj edini v Sloveniji, ki zadnje čase ni imel okrajnega odbora ljudske prosvete ali pa je ta obstojal le na papirju. SZDL radovljiškega okraja je sklicala Prav tako so napolnili minulo nedavno sestanek vidnejših kul-nedeljo sicer mal0 dvorano tu- turnih delavcev iz področja ra- je skupno že 24 predstav, t. j. društev radovljiškega okraja di Ratečani na skrajni severo- dovljiškega okraja, na katerem največ od vseh gledaliških dru- dosega že lepe uspehe. Društva zahodni meji naše države. Z iz- so se pogovorili o obnovitvi žin radovljiškega okraja. Ko so v okraju prirejajo razne kon- gostovali minulo soboto v Be- certe, gledališke predstave in gunjah s trodejanko »Cigani«, podobne prireditve. V minulih ki jo je napisal Milčinski, je dneh je dve organizirala tudi rednim užitkom so sledili kon- okrajnega Gdbora Ljudske pro- certu, ki jim ga je priredil mo- svete, ki je okraju, kakršen je ški zbor jeseniške »Svobode«, radovljiški, prav gotovo nujno Zahvalili so se pevcem za obisk potreben. Skupščina prosvetnih bila dvorana že v predprodaji jeseniška »Svoboda«. V četrtek in ob slovesu izrazni žeijo po delavcev' je razpisana za nede razprodana. Prebivalci so zah- je imel zabavni orkester zelo tevali ponovno gostovanje v ne- uspel koncert v Mestnem gleda-deljo zvečer. Podjetni gledali- lišču na Jesenicah, v nedeljo pa ški igralci iz Lesc so tej želji je gostoval moški pevski zbor v ustregli. Igralci so bili deležni Ratečah. Da so Jeseničani naj-velikega aplavza. Poleg gosto- bolj navdušeni za koncerte za-vanja v Begunjah v soboto in bavnih orkestrov in prireditve, nedeljo zvečer, pa so uprizorili z veselim programom, je že zna-isto predstavo tudi v nedeljo no. Zato je bila tudi ob tokrat-popoldne v Lescah. To je do- nem koncertu zabavnega orke-kaz velike požrtvovalnosti gle- stra dvorana polno zasedena, dališke družine leščanske Svo- kar so nastopajoči za dobro pohode, dajani program tudi zaslužili. večkratnem organiziranju po- ij0i 28. t. m. Nanjo "bodo vab- dobnih gostovanj. Naša kultur- ijeni delegati in tudi strokovni no prosvetna društva menda res Vodje obstoječih kulturnih dru- grešijo, ker ne prirejajo gosto- gtev. Na 30 članov je vabljen po vanj v manjših krajih in s tem cn delegat. Izvolili bodo sekre- ne nudijo kulturnega užitka ti- tariat in širši odbor. Upati je, stim, ki ga najbolj pogrešajo, da bo z obnovitvijo oz. izvoli- Te vrzeli se zavedajo jeseniški tvijo Okrajnega odbora ljudske pevci, ki so se odločili organi- prosvete kulturno prosvetna de- zirati v okviru tekmovanja javnost v okraju Radovljica še koncerte še na Gorjušah, na lepše zaživela in da bodo njeni Planini pod Golico in drugod, uspehi kmalu vidni. Politiema in kulturna v »soj a vajencev pak dajo prednost le strokovnosti. Mnenja sem, da je v naših podjetjih sicer res zaželena čim večja strokovnost, ki pa ne bo imela prave vsebine, če ne bo izhajala iz politično, kulturno in moralno neoporečnega va-jenca-pomočnika. Zato bi bilo nujno potrebno, da se vajencem tudi v okviru (Nadaljevanje in konec.) Prva naloga vzgojiteljev in profesorjev je, da že med poučevanjem posameznih predmetov vajenca tako kulturno kot tudi politično pravilno usmerjajo, za kar je danih pri samem različnejšimi nazori. Posledice jati vajenca na to, da se bo predmetu, ne oziraje se na snov, takšnega stanja se bodo najbr- zavedal svojih pravic in dolž-ki se podaja, obilo pogojev. Pri že čutile vse dotlej, dokler naš nosti P1'! samoupravljanju pod- tem seveda ne smemo mučiti vzgojni kader ne bo sam s seboj jetja. Menimo, da so nekateri podjetij, kjer so zaposleni, nudi mladega človeka z raznimi fra- na čistem glede našega novega delavski sveti zngrejUli bistveno možnost za' njihov ne samo stro-zami, ampak na podlagi naj- družbenega sistema, in vse do- napako baš v tem, da vajence kovni, ampak tudi kulturni in različnejših primerov pokazati, tlej, dokler ne bodo tudi sami zapostavljajo in jim ne nudijo politični razvoj. V mnogih pod-kaj je kulturno in kaj ni, drug- vzgojitelji čutili vzgajanja v so- neposrednega sodelovanja v de- jctjih še po starem načinu upo-je zopet, kaj je socialistično in cialističnem duhu, ne kot neko lavskih svetih odn. upravnih rahljajo, ali pa vsaj imajo va-zakaj ono drugo ni. Vajenec bo dolžnost, za katero so primer- odborih. Toda iz lastnih izku- jence za neka manj vredna bina ta način pehote privzel vase no plačani, ampak kot nekaj, šenj vemo. da se mnogi med tja, ki jim ni mogoče vsega za-vse dobre lastnosti svojega pre- kar je samo po sebi amevnt>. ni mi izredno živo zanimajo za upati in od katerih ni pričako- Tudi vajenec mora sodelovati dogajanja v podjetju in budno vatj koristi. To mnenje pa je v po"svojih zmogljivostih pri vsem spremljc-jo njegov razvoj. Za načelu zgrešeno, kajti le dobro našem družbenem razvoju. Za- primer navajamo samo, da v vzgojen vajenec, ki mu daje to ga je treba seznanjati z vse- Kranju od 2.800 mladincev so- njegova neposredna okolica lemi perečimi političnimi in go- deluje v raznih delavskih sve- pe primere, bo lahko kasnej« da takšen način dajanja snovi spodarskimi vprašanji, vendar tih le 15 mladincev, v upravnih izpolhjeval tisto, kar od njega vsekakor ni vedno mogoč s po- na njemu svojstven način, odborih pa sploh ni nobonega. tudi pričakujemo, sebnim ozirom na to, da imamo da se za to vprašanje zain- Tudi sicer opažamo, da se podna naših šolah vzgojitelje in( teresira in ga tudi po svoje ra- jetja ne zanimajo dovolj za po-profesorje vseh vrst in z naj- zume. Predvsem moramo usmer- litično vzgojo svojih ljudi, am- davatelja, ki ga bo tudi sicer skušal posnemati ter na ta način postal vzoren človek današnje družbe. Iz prakse moramo ugotoviti, Predavatelji vajeniške šole trgovske stroke — Kranj GLAS CrORENJSKE J| Iz Loke nam pišejo Planinska štafeta za rojstni nejšimi v Sloveniji, dovzeten za dan maršala Tita, je preko gora vse pridobitve moderne tehnike Makedonije, Crne gore in Hr- na področju kmetijstva. Med vatske prišla na slovensko drugimi perečimi problemi, ki ozemlje. 1 Škofjeloški planinci tarejo našega kmeta in na ka~ bodo prevzeli štafetno palico od tere bo treba nenehno opozarjati, cerkljanskih planincev na vrhu je tudi sadjarstvo, ki je zaradi Blegaša v soboto, 27. marca. Šta- raznih škodljivcev precej ogro- feta bo prespala na Lubniku, ženo in nima ravno rožnate bo- v nedeljo, 28. t. m., pa jo bodo dočnosti, če ne bomo napeli vseh sprejeli Ločani na Mestnem trgu sil za njegovo nadaljnjo rast. Naša anketa Nekaj pripomb k urbanističnemu programa Bistveni nedostatek predloženega urbanističnega programa nosti. Obravnavan ni med dru- lagani,, naj se la promet sp« vidim v tem, da v njem ni obravnavano istočasno tudi Stra- gim problem preskrbe skladišč po cu,u mano »Tisjtauiae«, M ob 14. uri. Množične organizacije naj svoje člane opozorijo na sprejem, da bo slavnost čim uspešnejša. Istega dne bo šta- Zato je tem pomembnejša spodbuda Sadjarskega društva v Škofji Loki, da bi s prirejanjem raznih strokovnih teča- fetna palica palica naših planin- jev izboljšali našo sadjerejo cev dosegla preko Križne gore tn Jošta v Kranj, kjer jo bodo loški planinci predali svojim tovarišem iz Kranja. Tečajema na Lubniku in v Gostečah se je v okolici Škofje Loke pridružil tudi gospodinjski tečaj pri sv. Duhu. V prostornem in za delo zelo pripravnem novem kulturnem domu IZKUD (izobraževalno-umetniško društvo) »Ivan Cankar« za sektor Sv. Duh-Virmaše trikrat tedensko 19 tečajnic marljivo kuha, šiva, posluša predavanja in se vsesltransko izobražuje. Morda je tak tip tečaja (trikrat tedensko od 17. do 21. ure) najpri-kladnejši za tečajnice, ki so vse lz bližnje okolice in tudi najcenejši, ker odpadejo stroški za ostalo oskrbo. Tečajnice so razdeljene v dve skupini: prva en teden kuha, druga šiva in obratno. Material prispevajo tečajnice iz lastnih sredstev. Tečaj, ki ga vodita zelo prizadevno tov. Roblekova in tov. Ran-tova z Gospodinjske šole v Kranju, se bo zaključil 10. aprila. je med drugim tudi pomemben in priznan sektor našega izvoza in dragocenih deviz. Pravkar je bil z uspehom končan tečaj o cepljenju sadnega drevja, ki je zlasti mladim sadjarjem nudil predragoceno gradivo za uspešen razvoj našega sadjarstva, važne veje kmetijstva v našem predelu. Želimo, da ta spodbuda ne bi bila osamljena. Morda ne bi bilo napak, da bi se s tem problemom seznanili tudi mlajše učiteljstvo, posebno na podeželskih šolah, saj so nam v prelepem spominu tisti starejši učitelji, ki so bili v vsakem pogledu resnični ljudski prosvetiteJji in svetovalci. Brez dvoma pa bi to našim kmečkim šolarjem, bodočim gospodarjem, mnogo več koristilo od raznih več ali manj »znanstvenih« podrobnosti, s katerimi so bili, vsaj do zadnjega časa, natrpani učni načrti. žišče, čeprav se mi zdi pravilno, da ima ločen načrt. Skupnih problemov pa je kljub temu toliko, da je nemogoče razpravljati o regulacijskem programu Kranja brez Stražišča in prav gotovo bodo nastale napake in nesorazmerja. Nadaljnje pripombe bom skušal napisati v istem vrstnem redu, kot je bil objavljen v časopisu. Stanovanjski predel: Zamisel obrne vrstni red gradnje: naj-i soseskah in njih fukcionira- prej naj opremijo cesto oz. uli- m objektov zanje (hladilnice). Ko Save m uato mimo buoi* Vprašanje je, če je predlagano Vega, Police na sedanjo c lezniškega om »•<->•> t n in '•-'"•'"o-ra je urbanistični program do- kot pa se zaradi teh nekaj hi-1 Išče druge poti. Se nekaj o mostovih prek« Kokre. Mislim, da so nasejaJ^ mnogo prepogosto. Popoinom* ber. Zelo pozitivna je zamisel odvež je most za cestni' prornet zmanjšanja ovinka pri »Tiska mini«, kar bo dalo dragocen prostor za cesto,. Rešitev Jelenovega klanca je proti Kamniku. Isto tako mos* na Pungratu. Premostitve. dO' line Kokre nikakor niso poceni-Zato mislim, da bo novi moS* SPORED PRVENSTVENIH TEKEM GORENJSKE ZA NEDELJO, 4. APRILA 1954 na Bledu ob 15. uri: Bled:Mla-dost, službujoči Lukačevič; v Tržiču ob 15.30 uri: Tržič Železniki, službujoči Ster; v Skofji Loki ob 15. uri: Ločan: Prešeren, službujoči Ster; na Jesenicah ob 15. uri; Jesenice B:Hrušica, službujoči Bogataj; nerealna, saj še bolj kompli- na Planino za vozni promet za- cira ovinke, nepravilne kote in doščal. Kasnejši razvoj pa b« križišča v centru Tudi projek- pokazal, če bo vmes potrebi tanti ne predvidevajo preloži- še kakšna premostitev za osebni tve glavne ceste Ljubljana Je- promet in kolesarje. Predvidel senice izven Kranja. Zato pred- mostovi preko Save pa so n«ja*- Kmetijski svetovalce Travne detel fine Ker je živinoreja v pretežnem "asnejša. Prišla bi pa v poŠte* delu Slovenije, zlasti še na Go- primes vseh treh v črno dete- renjskem, glavni vir dohodkov, ]jo v primeru, da. bi hoteli ob- moramo skrbeti, da bomo tudi držati nasev za košnjo 1—2 leti na njivskih površinah dosegali dalje. Pride:ki naslednjih par čimvečje donose krmskih rastlin in izkoristili tudi naseve travnih deteljih. Na dobro gnojeni zemlji potrosimo spomladi v letu košnje 300 kg superfosfata in 200 kg kalijeve soli na ha (to posujemo in zabranamo ob primerno suhem vremenu), medtem ko čr- v Kranju ob 13.30 uri: Korotan i^LSSS^SL?^!1^!?? B:Naklo, službujoči Smole. vijo število, pa pravijo, da pri i. ni športnega življenja. Vpraša- vsote denarja in pošiljali tek-nje je, če je toliko sekcij, društev itd. zdrav pojav. Po mojem prepričanju ne! Ce bi bil, potem bi tudi uspehi morali biti veliko večji. Tako pa so zelo ključa za podeljevanje podpor, skromni, razen nekaj častnih izjem, ki se trudijo, da bi tudi Kranjčani bili vpisani med dobrimi športniki. Vendar so ti zelo zelo redki. Egoizem, forsiranje svojih Pretekli teden je bil v Kamni-»panog« višji položaj predsed- ku redni letni občni zbor tam_ nikov klubov (in zato tudi večje let padejo količinsko in kakovostno. Ker detelja že odmira, preostajata v glavnem le mačji rep ter francoska pahovka, katera daje potem krmo slabi« kakovosti. Italijanska ljulka se razrast* vzporedno iali pa Še celo prerašča tako črno deteljo, kakor tudi :nkarnatko. Ako hočem«1 po prvi košnji. Izredne pridel- imeti visokovredno, dragocenik ke nam da mešanica črne dete- beljakovin bogato krmo, mora-lje in italijanske ljulke, kakor mo kositi pravočasno, vsaj takoji tudi mešanica inkarnatke in ko pričenja detelja cveteti. Prt-italijanske ljulke, sejane med delek je navidez manjši, tod« ajdo. preračunano ni dejansko hra- 2e v letih 1928 do 1933 sem nilno vrednost, je pa njegov« dosegel pri kontroliranih gno- vrednost dosti večja, kakor pt* kasnih košnjah. Ne pusti nam pa ta mešanic« v zemlji toliko dušika kakor sama detelja, Vendar ga kasnej« Občni zbor avto-moto društva v Kamniku finančne možnosti) so razbili bivši enotni klub »Udarnik«. Pri neuspelih poskusih, ustanoviti novo 'centralno društvo pa so se organizatorji »zataknili« pri imenu novega društva in se razšli. Odnosi vodstev klubov so bili. lahko trdimo, klubaški in nezdravi. Klubi so drug drugemu pobirali mladino, nove pa niso znali pridobiti. Nerazume- kajšnjega avto-moto društva, na katerem so člani upravnega odbora položili svoj letni obračun dela. Društvo šteje danes 102 člana in se je od lani povečalo za 21 članov. Društvo se je vse leto borilo zlasti s finančnimi težavami pri organizaciji tečajev in predavanj. Najbolj uspela prireditev preteklega leta je bila tradicionalna ulična dirka vanje in klubaštvo nam je dalo v počastitev Dneva vstaje. Dru- nedoraslega predstavnika v slovensko hrvatski ligi, Razdvoje- štvo je sodelovalo pri »Titovi avtomobilski štafeti« pri oce- njevalni vožnji po Hrvatski in Slovenii> člani društva pa so nastopili na dirkah v Opatiji, na Ljubelju, Sk. Loki in na Smar-jetni gori pri Kranju. Šoferski tečaj je obiskovalo nad 20 članov, kjer so se seznanjali s teoretičnim delom, poleti pa bodo napravili praktične izpite. Ob koncu zbora so člani ponovno izbrali stari odbor, ki društvo vodi že nekaj let. Za predsednika društva je bil izvoljen znani tekm0valec Karel Ličen. Mladost Kranj : SI) Jesenice 5:2 V nedeljo je odigrala Mladost iz Kranja svojo tretjo tekmo v letošnji sezoni na Jesenicah in jilnih poizkusih (takratni okr. zmagala z rezultatom 5 : 2 kmetijski referent tov. Sustič) Jeseničani so se s težavo upi- pri prvi mešanici v treh košnjah rali razigranemu napadu gostov 64, 52 in 40 q suhe krme odlične in le smoli napadalcev se ima- kakovosti, torej letno 156 q na lahko nadomestimo z umetnimi jo zahvaliti, da ni bil rezultat ha. Mešanica inkarnatke, po- gnojili (apnov dušik, nitromon- v drugem polčasu večji. Vseka- košena 26. maja mi je dala 51 q cal). kor se je videlo, da igralci Mla- suhe krme. V tem času lahko Italijanske ljulke bi DosejaH dosti niso držali prekrižanih rok izkoristimo zemljišče še za ve- med deteljo vsaj 10 kg na ha, preko zime, temveč so vestno in čino pomladnih posevkov, tako detelje pa le 3 do 4 kilograme« naporno trenirali. za krompir, fižol, peso, proso in manj, da bomo imeli zadosti Pri gostih je bil dober napad, razne krmske posevke. Ker se s gost nasev. Oskrbite si torej zlasti se je izkazal Pucelj, ki travo nasev zgosti, ne pridejo to seme čimprej pri svoji kme- je dal sam 3 gole, Rožič 1, ter v njem do moči razni nadležni tijski zadrugi ali v semarni * Bitenc 1. V obrambi je bil zelo oleveli, močne korenine ljulke Ljubljani. Ako boste ravnali P° dob?r ,P.erk°vič-. ^ri ,dom^Čih ^e pa bogatijo zemljišče tudi na gornjih navodilih, vam bo uspek potrebnem humusu. le redkokdaj izostal. Zakaj omenjam tu samo itali- Pripominjam, da je italijanska jansko ljulko? Med inkarnatko ljulka v posebno neugodnih zl- druga skoro ne pride v poštev. mah vsaj delno propade, da ie ker je v ram* smmladi nobena pa še vedno odpornejša kakor ne bi doraščala. Med črno dete- inkarnatka. V mešanem posev- l.jo sejemo tudi mačji rep in ljulka, medtem ko je inkarnat- francosko pahovko. kateri na ku mi je že dostikrat dala §e dasta le v prvi košnji zadovo- prilično dobro košnjo saro'' ljiv donos, v naslednjih letih pa ka v njej skoro popolnoma pro- dosti manjši kot ljulka, na že padla. tudi prva razrast je pri teh po- Jakob Praprotnik bil boljši ožji del obrambe. Šah Šahovsko društvo Kranj razpisuje kvalifikacijski turnir IV. kategornikov, ki se morajo prijaviti tov. Jermanu v društvenih prostorih. | Žrebanje in odigranje I. kola bo v torek 30. t. m. ob 19. uri. 4 ttMS GMMJSKE 04 39 naša reportaža Zima 1943/44 je že poneha-vala. Sneg se je topil in po rebrih pod Karavanka-mi ga je kar vidno jema-°' Kuhar Davorin se je nenal Jeziti, ker mu snežinke niso več Padale v ponev. Duh po koruz- nih zgancih se je širil daleč na- °koli. Bela stezica v naše taborišče se je spreminjala v široko Pot. Imeli smo vsakodnevne obiske partizanov iz bataljona Kokrškega odreda, pa tudi ku-r'rJi so bili skoro vsak dan pri las. y taborišču je bilo v dveh o'vakih prostora za osem partizanov. Toda malokrat smo bili Vsi na mestu. Naša najvažnejša laloga je bila, zbrati čimboljše obveščvalne podatke, da bi ta-*° lahko uspešno opravljali svo-|e akcije in s poročili postregli *udi ostalim enotam pod Sto-lpm. Dnevni dogodki so nam ' ' ll kot na dlani. Ob pravem ča-Su smo bili obveščeni, kje se Pripravljajo Nemci na pohod. rildi o belogardističnih naka-J^ah smo sproti zvedeli. Na vsako predvideno hajko smo se ltihko dobro pripravili. Z našimi dnevnimi akcijami Srr-o neprestano presenečali so- bili vsi domačini in še ne preveč navdušeni za borbo proti nam. S ključi, ki smo jih dobili v čuvajnici, smo odprli vrata v pisarne, skladišča in oddelke. Vsi smo se lotili dela, le mi-traljezec Dane se je postavil k vratom tovarne. Po tovarni je pričelo odmevati, kakor bi jo pognal v pogon. Udarec za udarcem je padal po strojih. Arhiv je letel v peči, pisalni stroji so zginjali v naših nahrbtnikih in vsi smo bili nasmejani, ker tovarna ne bo takoj spet zalagala Hitlerjevih skladišč. Ropot se je vedno bolj širil. Našli smo še nekaj važnega materiala za naše tehnike. Miloš je odnesel razmnoževalni stroj. Kot nalašč za tehniko T 3 v Dragi. Marko je imel posebno piko na Hitlerjeve slike. Davorin je postal že razigran. Pri čel je peti »Crnolasko« in no dvorišču je kotalil široka usnja-ta jermena. Računal je. da so naši čevlji že slabi. Jože in Tonček sta razbijala stružnice. Ivan je brskal po predalih in se zalagal s papirjem. Nosil je tudi tri zaplenjene pištole. V najboljšem, razpoloženju smo skoro pozabili, kje prav- Kaj je »moglo osem partizanov Vražnike. Počitka skoraj nismo Poznali. Tako smo tudi 27. marca po-Sedali okoli ognja. Ob sprem-^avi Jožetove kitare smo pre-Pevali že znane partizanske popevke. Ta dan smo bili po dol-£ei"n času zopet vsi skupaj, za-to je bilo petje glasnejše kot °bičajno. Prekinil nas je ko-mandir Miloš. Prisedel je k ognju in nam v kratkih in odločnih besedah povedal, kar mu je ležalo na srcu. Šlo je za važno akcijo. Pogovorili smo se, kako bomo uničili tovarno verig v Lescah. Komandir je načrt dobro pripravil. Pregledali smo orožje. Enota, ki se je ta dan zbirala M> pripravljala za akcijo v Lescah, je bila grupa VOS, ki je *e dolgo delala preglavice ra-T^nškim gestapovcem. Da ne 1 kdo odkril našega taborišča, Šli iz previdnosti kakih 300 korakov po plitvem jarku, kjer ie teklo nekaj vode iz našega studenčka. Sled je bila zabrisana. Tako smo prišli do Smo-kuškega mostu. pot nas je vodila preko rebri n&d Doslovčami, mimo Smoku-^a in Vrbe na Lipce. Prešernova rojstna vas nas je pozdrav-iala že iz mraka, ko smo se Približali železniški progi med Žirovnico in Lescami. Tonček in Miloš sta hodila prva. Kakih 20 korakov od proge sta se vle-'Ostali smo storili isto. Ve-smo, da se Tonček in Mi-J°š nista ustavila zastonj. Kma-Iu smo tudi mi zaslišali korake P° Progi. Našteli smo 19 Bahn-Schutzev, ki so se z urnimi ko-raki vračali na žirovniško podajo. Marko se je med tem priplazil skoro do mene in me za-^el neusmiljeno suvati v komo, ec. da bi udarili. Ko smo nato Nadaljevali pot proti Lescam, Sern mu povedal, da sem jim tu-jaz nerad privoščil miren ^Prehod. Tisti dan pa nas je akala važnejša naloga. 2e smo se približali Štunf-*°vi tovarni na Lipcah. Tu sta ^as čakala aktivista »Pravični« J »Kladu«. Povedala sta nam, a je bil teren pregledan, le na Postajo v Lesce je pripeljal po-Sebno dolg vlak osebnih in tovornih vagonov. Ustavil se je lk ob vojaški razkladalni rampi. Ko smo prejeli še zadnja napodila, smo nadaljevali pot za eskolovo hišo, mimo Kojčeve-^a in Cokoladarjevega vrta do Sene ograje tovarne verig. Od- aknili smo se drug od dru-ega v strelce po dvorišču to-varne prav do vrat. Akcija je pričela. Najprej smo razorožili Werkschutze, ki so zaprav smo. Pozabili smo, 1" imamo tri ure hoda do Karavank in da smo v sredini sovražnikovih postojank. Na stražarja Daneta smo se vsi zanesli, toda nihče od nas ga ni opazil, da že dalj časa nekaj maha z rokami in nam daje znak, na; bomo tiho. Skozi naš ropot smo nenadoma zaslišali od glavnih vrat nemško povelje. Več kamionov se je bližalo vhodu naše tovarne, Kolona je bila dolga. Komandir Miloš nam je na kratko ukazal »Na položaje!« »Obkoljeni smo! Žive nas ne bodo dobili! Žarometi so metali svetlobo skozi široke špranje dvoriščnih vrat. Dane je že pritegnil kopito mitraljeza trdneje ob ramo. Ostali pa smo hitro našli vsak svoj zaklon za oknom proti kolodvoru ali za betonskim podbojem pri glavnih vratih. Gledali in čakali smo na nemške vojake, ki so skakali okoli avtomobilov. Nekaj jih je ukazovalo: »Links! Rechts« Zu-riick! Achtung! Podobni klici so odmevali po vsem dvorišču in med tovarniškim zidovjem. Vse cevi našega orožja so spremljale črne postave pred našimi zakloni. Nemcev je bilo toliko, da jih nismo mogli prešteti. Vse vrste orožja so imeli s seboj. Mi pa smo čakali na povelje našega komandirja. Ni nam bilo jasno, ali se Nemci nakladajo ali se pripravljajo za naskok na tovarno, ali obkoljujejo železniško postajo. Dolga kolona kamionov se je pričela pomikati mimo tovarne. Lokomotiva je zapiskala in vlak je potegnil. Med kamioni so bili tudi osebni avtomobili. Eden od njih se je ustavil tik pred našimi vrati. Šofer je skočil iz avtomobila in odkril platneno streho, kakor bi hotel nuditi gostom še zadnji pogled na tovarno. Nekdo od Nemcev je vprašal drugega: »Koliko kilometrov je še do Bleda?« Ostalega nismo razumeli. Toda nam je bik) vseeno jasno. Ko se je kolona pomaknila mimo, smo se začeli spogledovati. »Nismo obkoljeni — nadaljujmo!« je dejal komandir. Tako smo z uspehom dokončali akcijo. Šestorica je s polnimi nahrbtniki odšla proti Lipcam. Na dvorišču sva ostala sama s komandirjem. Stopil sem do Werkschutzev po vžigalice, Miloš pa je medtem že odmeril nekaj vžigalne vrvice. Močan blisk je razsvetlil vso okolico, ko sva s komandirjem ravno preskočila cesto pod vasjo. Takoj zatem pa je odjeknil v noč pok ekspozije. Drobni nasveti • * aluminijasti posodi ne smeš Uhati kave ali čaja, ker izgu-.l*a barvo, in prav tako ne de-n.l. snega, ker posivi. Ce boš v KJel večkrat kuhala krompir b° Počrnela. ,3a(iar se selite ali preurejate Rovanje, pomislite najprej vnod in na predsobje, v ka- tero najprej stopi tuj človek, pu tudi v sami. Zato zapusti ta prostor v človeku prvi in zadnji vtis, ki se ga težko znebimo. Apnenec, ki se tiabere od vode v stekelnicah in vrčih, je nezdrav in neokusen. Z mešanico hudega kisa in grobe soli ga lahko odstranimo. Vsako torkovo jutro spravlja mladi nuklearni fizik Ralf Nuel večje število malih stekelničic v izoliran zaboj, ki je znotraj obložen s svincem, na zunanji strani pa ima znak deteljice s tremi rdečimi listi. Rdeči lističi pomenijo: »Pozor pred radioaktivnimi žarki!« Ko mladi fizik zaboj zapre, ga zelo pazljivo pritrdi v zadnjem delu poltovornega avtomobila in gre na svojo običajno pot po mestu od bolnice do bolnice. Nucl vozi avtomobil zelo previdno in ko »iztovori« svoje blago, pazi, da mu ne pade iz rok. Tako velika previdnost pri vožnji in nošnji zaboja ni prav nič čudnega. V stekleničicah je namreč tekočina, ki bi napravila neprecenljivo škodo, če bi se razlila. V tej tekočini, brez barve, brez okusa in brez vonja, so radioaktivni izotopi, ki jih proizvaja prva atomska lekarna na svetu v Long Islandu. Lekarna oskrbuje z svojimi zdravili nekatere manjše bolnice, v zadnjem času pa tudi zdravniške ordinacije. Čeprav se ustanova imenuje lekarna, ji je pravzaprav le do neke mere podobna. Prodajati bolnikom aspirin ali sirup proti kašlju je precej drugačen posel, kot pa »izdajati« radioaktivne izotope. Poleg tega, da je ta »trgovina« drugačna kot druge, je tudi zelo nevarna. Pred nedavnim sta ustanovitelja te lekarne Morganstern in Cone-cker odšla v poznano središče za atomsko energijo, v Oak Ridge, da bi tam dobila surovino za za svoja zdravila. Vzela sta komaj nekaj gramov radioaktivnega kobalta. Da sta ga lahko prepeljala brez nevarnosti za življenje, sta morala na tovorni avtomobil natovoriti posebno jekleno blagajno, ki je tehtala dobrih 400 kg. Kjerkoli sta se avtomobilom vozila, so ljudj bežali s ceste v strahu pred radioaktivnimi žarki. Lekarna dobiva potreben material tudi z letalom. Na vsake pošiljki surovin je obvezen napis: »Strup! Radioaktivna vse^ bina! Takoj predati naslovniku, četudi je nedelja! Najmanjša oddaljenost od paketa 1 meter!« Ko surovina pride v lekarno, jo dajo v poseben svinčen sod in ga nato postavijo v večjega jeklenega, ki je podoben konzervi. Pri uporabi odpro zaboj v posebnem prostoru, ki ima stene iz najbolj kompaktnega materiala. Mize so jeklene, tla pa asfaltna. Na ta način lahko takoj zamenjajo tisti del, kamor je morda slučajno kanila radioaktivna tekočina. Razpošiljanje zdravil je zelo zamotano in da kljub majhni količini veliko dela. Najtežje in Sttup! Hadiaaktima smu! Oddaliencst cd &ate\$ 1 metet! i §u)(g^ CLARK GABLE BREZ SLUŽBE Po več kot dvajsetih letih sodelovanja je filmska družba MGM odpustila znanega igralca Clarka Gableja, ker je prestar. Njegov naslednik Stevvard Granger je že prevzel njegovo vlogo v filmu »Zeleni ogenj«. Njegova partnerka v tem 'filmu, ki obravnava odkritje ležišč smaragdov v gorah Kolumbije, bo glavna igralka iz filma »Točno opoldne«. MONTGOMERY CLIFT V NOVEM FILMU Priljubljenega igralca Mon-gomervja Clifta, ki smo ga občudovali v ameriškem filmu »Prostor na soncu«, bomo morda kmalu gledali tudi v novem filmu, ki ga pravkar snema. V tem filmu bo igral vojaka, ki je bil nekoč boksar, pa je ta šport zapustil, ker je neki njegov partner zaradi njegovega udarca izgubil vid. DESETOBOJEC V FILMU Eden najboljših atletov na svetu in olimpijski zmagovalec v desetoboju Bob Mathias bo igral glavno vlogo v filmu, ki bo obravnaval njegovo življenje. Hollywood pripravlja še več biografskih filmov, ki so postali zelo popularni. Snemali bodo življenje Marca Pola. najodgovornejše delo pa je pakiranje in izmera tekočine tega nevidnega zdravila. Da uslužbenci to lahko store brez nevarnosti za svoje življenje ali zdravje, so izdelali dolge pin-cete s katerimi segajo skozi svinčeni zid v nevarni prostor. Radioaktivno tekočino vsesa posebna cevčica in jo prenese v steklenice. Pred štirimi leti se ni nikomur niti sanjalo, da bi lahko trgovali s atomi. Morganstern, ki je sedaj star 29 let in Cone-cker, ki ima 32 let, sta prišla na to idejo še kot absolventa fizike na washingtonski univerzi. S pomočjo strokovnjakov za atomsko energijo sta ustvarila pogoje za cenejšo proizvodnjo radioaktivnih izotopov in s tem »skanograf«. Bolnika položijo vanjo 24 ur potem, ko je popil atomsko zdravilo. Skanograf meri delovanje organizma in beleži to v številkah, na podlagi katerih potem zdravniki lahko sklepajo o bolezni. Atomska medicina se zelo hitro širi in proizvaja nova in nova zdravila. Trenutno je največ povpraševanja po jodinu 131, potem fosforju 32, natriju 24 itd. Natrij in fosfor dajo bolniku z injekcijo v roko, od tu pa se 6 pomočjo krvnegao bt*ka razširi po vsem telesu, do tam, kjer kri najslabše prehranjuje organizem. Na ta način zelo lahko preprečijo gangreno. Seveda pa atomska zdravila ne pozdravijo vseh bolezni. Zdravniki posku-ilajo ozdraviti tiste bolezni, katerim klasična farmakopeja o-dreče pomoč. Vendar so ta zdravila zaenkrat dostopna samo malemu številu ljudi, kajti še vedno so zelo draga. Pred medicino stoje torej še velike naloge. Glavni dve pa sta izpopolnjevanje atomskih zdravil in pa lahko uresničila svojo zamisel, pocenitev proizvodnje. Šele te-Glavna naprava, ki je potreb- daj bo ta medicinska veja dose-na pri atomskem zdravljenju, je gla svoj cilj, ko bo koristila posebna soba, ki jo imenujejo vsemu človeštvu. Moda Sveže barve, ki se prepletajo v različnih karo vzorcih, so najbolj priljubljene v letošnji pomladi. Tudi obleka na zgornji sliki je izdelana iz take tkanine. Krilo je ozko, rokava tri-četrtinska, manšete in ovratnik so iz belega pikeja. Zraven se lepo poda tudi usnjen pas v ustrezajoči barvi. PREMAGATI HOČEJO »TOPLOTNI ZID« Britansko vojno letalstvo hoče sedaj, ko je premagalo »zvočni zid«, obvladati tudi »toplotni zid«, to je toploto, ki nastane pri trenju zraka ob površino letala pri hitrosti, ki je precej večja kot hitrost zvoka. Te dni je podsekretar ministrstva za letalstvo George Ward, ob proračunskih debatah za letalstvo v Spodnjem domu objavil razvojne načrte vojnega letalstva za naslednjih deset let. VOLNA IZ KAMENJA V Angliji je pričela obratovati nova vrsta industrije — proizvodnja dolgovlaknaste kamenite volne za izdelovanje izolatorskega materiala. Ta material bodo uporabljali za izolacijo toplote, mraza in zvoka. Pred nekaj dnevi je bila v Stirlingu na Škotskem odprta prva tovarna te vrste. Glavni dobavitelj surovin za to industrijo so ogromne dolomitske stene v Dureru v pokrajini Argyll in ilovica iz Striling- 1 shirea. Tovarna zaposluje zaenkrat 70 delavcev in proizvaja dnevno okoli 10.000 kvadratnih metrov kamenitega vlakna. PODMORNICA NA VODIKOV SUPEROKSID V ladjedelnici Vickers Armstrong v Barrovu so te dni splovili novo podmornico, ki ima aerodinamične oblike, in ki bo pod vodo plula z veliko hitrostjo. Stroje bo poganjal vodikov superoksid. Podmornica je dobila ime »Explorer«. Za vožnjo jo bodo usposobili do začetka prihodnjega leta. Podrobnosti o načrtu drže konstruktorji v največji tajnosti. Znano je samo to, da bo opremljena z najmodernejšimi napravami za zapustitev podmornice v slučaju nesreče. Pod- i mornica je dolga približno 54 metrov. NAJSTAREJŠA GROBNICA V EVROPI V malem mestecu Rheinheimu v Sarski pokrajini so pred nedavnim odkrili grobnico neke keltske princese iz petega stoletja pred n. št. Grobnica je dolga štiri in široka tri in pol metra. Posmrtni ostanki princese so zelo dobro ohranjeni. V grobnici, ki je stara 2.500 let so poleg trupla našli veliko zlatih zapestnic in prstanov, prav tako pa tudi bronasta ogledala. ' PISMO IZ 1625 ZNAMKAMI Na veliki javni razprodaji, ki bo v kratkem v Hamburgu, bo v prodaji tudi neko pismo, tea katerega so odpošiljatelji porabili največ znamk. Pismo je bilo oddano na pošti v Aleksandrovsku v Ukrajini v času velike inflacije po prvi svetovni vojni. Najdražje znamke tedaj so bile po 200 rub-1 ljev in na pismo je bilo treba nalepiti za 406.250 rubljev znamk. Tako je pismu priloženo 1.625 znamk na katerih je 942 žigov. Po cenitvah strokovnjakov je to pismo danes vredno okoli pol milijona frankov. Za mlade bralce tokrat kratka pravljica: JABOLKA ZA SMETI Živel je mož, ki je imel dobrega in pridnega sina. Ko je ta odrastel za poroko, je začel mož premišljevati, kje naj bi našel nevesto, vredno njegovega fanta. Mislil je, mislil in si domislil. X Naložil je voz jabolk, šel skozi vas in na ves glas vpil: »Jabolka za smeti! Jabolka za smeti!« Hitro se je zvedelo po vasi, da hodi okrog norec, ki ponuja »jabolka za smeti. Začeli so čistiti hiše in dvorišča okoli njih ter zbirali smeti. Prvo dekle je možu ponudilo v zameno poln predpasnik smeti. Druga jih je prinesla polno košaro. Tretja se je hvalila, da bi jih lahko nabrala za cel voz, a da se ji ne ljubi pobirati jih. Vsem je dal mož v zameno jabolka. Nazadnje pride še neko dekle. V roki je imelo komaj za prgišče smeti. Tudi ona je prišla menjat za jabolka. »Kaj nimaš več smeti pri hiši, saj to se ne izplača menjati«, je dejal mož. »O, bi že prinesla, če bi bilo. Pa sva z mamo obrnili vso hišo, ometli vse kote in ni jih bilo več«, je sramežljivo reklo dekle. In tako nevesto je mož ravno iskal. Kajti, če v hiši ni veliko smeti, se pravi, da je dekle dobra gospodinja. Takoj jo je zasnubil. Privolila je in odpeljal jo je na dom. Dekle in sin sta se poročila in še dolgo srečno živela. (srbska) «U8 flKMPBBKE m Telefonska centrala ali stanovanja? Drobne Testi iz Domžal Radio Ljubljana Dušanu Mozgonu, ki tozadevni osnutek. Poročila poslušajte ob 5.35, 6., sveti za dom. 13.45 Za pionirje. 15.30 Narodne pesmi poje moški izdelal 7., 13., 17., 19. in 22. uri. 16.00 Koncert po željah. 17.15 komorni zbor iz Celja. 15.50 V nedeljo. 28. marca: 8.15 Slo- Slovenske narodne pesmi pojo Modni kotiček. 16.00 Želeli ste V Domžalah nameravajo v rovanja. Ta ustanova bo pošlo- Predlog preimenovanja je si- venske narodne pesmi za pri- Fantje na vasi. — polušajte! 18.00 V veselem bližnji bodočnosti zgraditi avto- vala v treh lepih sobah v I. cer razviden iz skice, ki je raz- jetno nedeljsko jutro. 9.00 Pol v četrtek, 1. aprila: 7.20 Za ritmu — Sodeluje kvartet Frank, matsko telefon, centralo. Stro- nadstropju. Ker upravna zgrad- stavljena v Domžalah pri »Po- ure za našo vas. 11.00 Po naši gospodinje. 12.15 Cicibanom — 20.00 Tedenski zunanjepolitični ški bi znašali približno 66 mili- ba še ni docela dograjena, bodo trošniku«. Skica je razstavljena lepi deželi — med zagorskimi dober dan! 13. 45 Iz znanosti in pregled. 20.10 Večerni operni jonov dinarjev. Mestna domžal- latos iz občinskega proračuna zato, da si j0 lahko Domžalčani rudarji. 13.30 Pogovor s poslu- tehnike. 16.00 Radijska univerza koncert. 21.00 Iz sodobne knjiška občina bi po letnem prora- porabili za dovršitev najnujnej- ogledajo un da bodo na prihod- šalci. 14.00 Otroška predstava — ~ Ing- Aljoša Pelan: Uporaba ževnosti — W. Worsinsky: čunu.morala prispevati 15 mili- ših del poldrug milijon dinar- njem masovnem sestanku stav- James Kruess: Tri zgodbe o plastičnih mas v medicini. 18.00 Omamna vožnja. 21. 20 Naši an-jonov dinarjev. Domžalčani s0 jev. ljali svoje morebitne izpremi- Alenki. 14.30 V pesmi in plesu Arije iz znanih oper. 18.30 Dru- sambli v plesnem ritmu. mnenja, da bi bilo bolje, da z --- njevalne predloge. Ulice, ceste po Jugoslaviji. 17.00 Družinski žinski pogovori. 20.00 Kulturni V soboto, 3. aprila: 7.20 Za ozirom na stanovanjsko stisko Ciani občinskega odbora so se in trgi bodo preimenovani po pogovori'. 17.10 Želeli ste — po- Pregled. 12.15 Iz Koroške v Belo gospodinje. 12.15 Cicibanom — porabijo to vsoto za popravila odločili, da bodo preimenovali zaslužnih kulturnih In politič- neuporabnih stanovanjskih pro štorov, odnosno kot začetni sklad za gradnjo novega stanovanjskega bloka. Stanovanjski problem je v Domžalah zelo pereč, saj je pri mestni občini vloženih za dodelitev stanovanj KRANJU ulice, ceste in trge v Domžalah. To nalogo sq poverili tov. nih delavcih ter borcih narodnoosvobodilne borbe. Gibanjm prebivalstva slušajte! 19.30 Dr. Danilo Svara: Krajino (pisan spored sloven- dober dan! 13.45 Za pionirje. Slovo od mladosti (Prešeren) — skih narodnih pesmi). 22.15 Ples- 14.20 Slovenske narodne pesmi, opera v treh dejanjih (prenos iz na glasba. 16.00 Kulturni pregled. 17.30 ljubljanske opere). v Petek, 2. aprila: 12.00 Igra Okno v svet. 18.30 Ciril Cvetko: V ponedeljek, 29. marca: 7.20 godba na pinala Ljubljanske Prleško gostiivanje — Poje APZ Za gospodinje. 13.45 Za mlade Sarnizije. 12.20 Kmetijski nasve- pod vodstvom Radovana Gobca. okoli 500 prošenj, ki ne morejo biti rešene. V novo upravno zgradbo v Domžalah se bo v kratkem vselila podružnica socialnega zava- Iz Kamnika V zadnjem času je bilo v Kamniku več zborov volivcev za posamezne volilne enote. Vsi zbori so bili zelo dobro obiskani, zlasti pa v mestu in na Šut- ni. Člani ljud. odbora mestne LU uspelo predavanje s skioptič-občine so poročali o delu obči- nimi slikami. Predaval je tov ne v preteklem proračunskem ing- Marolt. Dober obisk je po- pevce in godce. 14.45 Igra Jože Vokla 2 in tov. Marija Modrijan, Kampič v Veselem triu. 15.30 Rodili so se: Zofija Hafnar, tov. delavka iz Kranja, Cesta na Šolska ura za nižjo i stopnjo. gospodinja iz Kranja, Stražišče Golnik; Bogdan Strah, radioteh- 157 rodila deklico, Marija Zu- nih iz Kranja, Gorenja Sava 5 pančič, gospodinja iz Labor 72 in Miljutina Oblak, krojačica iz rodila deklico. Kranja. Huje 77. Poročili so se: Mihajlo Perišič, Umrli so: Uršula Kuralt. roj. bančni uradnih z Golnika Crni kotiček. 17. 45 Zunanjepolitični feljton. 18.30 Zdravstveni nasveti. 18.40 Pojo zbori »Svobod« 20.00 Radijska univerza — dr. Božo Škerlj: Ali povzroča ti. 12.30 Opoldanski koncert. 20.00 Pisan sobotni večer. Kino sporedi Golnika; Franc Kalan, tesar iz umrla dne 21. marca 1954. Iz Žirovnice Pretekli teden je imelo DPD Svoboda v Žirovnici v okviru NA JESENICAH Rojenih je bilo od 15. do 22. marca 21 otrok. letu in podrobno analizirali proračun dohodkov in izdatkov. Pretresali so tudi predlog novega proračuna. Volivci so živahno segali v debato, ki je trajala po več ur. Seveda je bilo v ospredju vprašanje preskrbe šali so tudi, da življenjski stan mesta z zdravo pitno vodo, nato gradbene zadeve, šolstvo, stanovanjska stiska, dograditev zapuščenega Kulturnega doma itd. Kino »Radio«, Jesenice: od 25. deljo ob 16., 18. in 20. uri. — do 27. marca avstrijski film Vsako nedeljo dopoldan mati- »Veruj v mene«; od 28. do 30. neja ob 10. uri. Cena 'za odra- m Rihteršič, roj. 21. 10. 1886 v Vir- tesno sorodstvo degeneracijo. marca ameriški kovbojski film sle din 20 za otroke 10 din — Marija 'Močnik, gospodinja z masah, stan. Kranj, CirČe 116, 20.15 Osmi abonmajski simfonič- >>Poštna postaja«. Predstave Opozarjamo obiskovalce, da'ne ni koncert orkestra Slovenske Vsak dan ob 18. in 20. ^ri, v ne- pripeljejo 'otrok k večernim filharmonije. deljo ob 16., 18. in 20. uri. Vsa- predstavam in k tistim, ki so V torek, 30. marca: 11.00 Šol- ko nedeljo dopoldan je matineja mladini prepovedane, i ska ura za nižjo stopnjo. 11.30 ob 10. uri, cena za odrasle 20 Kino Koroška Bela - Javornik: Šolska ura za višjo stopnjo. 12.20 din, za otroke 10 din. Opozarja- Qd 26. do 28 marca 'amer glas- Umrli so: Nežika Jane, rojena Kmetijski nasveti. 13.45 Novi fil- mo obiskovalce, da ne pripelje- beni film »Šeherezada«. Pred- 13. marca 1954, Anton Posušen, mi. 15.30 Koncertni valčki. 17.15 jo otrok k večernim predstavam stave v petek in soboto ob 18 in rojen 24. maja 1953 in Janez Pisan spored slovenskih narod- in k tistim, ki so mladini prepo- 20 uri v nedeljo 'ob 10 18 in Iskra, rojen 19. 11. 1894. nih pesmi. 18.00 Športni tednik, vedane. 2o! uri.' Cene za mladinske pred- Poročili so se: Nikolaj Viš- 20.00 Tedenski notranjepolitični Kino »Plavž«, Jesenice: od 26. stave za odrasle 20 din za mla- nar, drž. uslužbenec in usluž- pregled. 21.00 Literarna oddaja do 29. marca jugoslovanski film dino 10 din. Opozarjamo 'obisko- benka Sabina Kalan, Nazif Lju- — V. V. Majakovski. 21.30 Slo- »Sinji galeb«. Od 30. marca do Valce, da ne pripeljejo otrok k ta, met. tehnik in nanieščenka venske narodne in umetne pe- 1. aprila francoski vzgojni film večernim predstavam in k ti- Marija Zidar, Cvetko Bratina, srni poje zbor Slovenske filhar- »Šola na prostem«. Predstave stim, ki so mladini prepovedane, tov. delavec in gospdinjska po- monije. vsak dan ob 18. uri, sreda in močnica Marija Kohne. V sredo, 31. marca: 12.30 Na- robota ob 18. in 20. uri, v ne- kazal, da so taka predavanja priljubljena. Poslušalci so se seznanili z nekaterimi kraji v Franciji, posebno z onimi, v katerih je razvita železarska industrija. Sli- dart francoskega delavca v pri meri z našim ni zavidanja vre den. S Trstenika Končno so našli odgovorni ljudje tudi v Žirovnici primeren prostor za kino dvorano in sicer v domu TD Partizan. Vsi Ob cesti pri Zadružnem domu težko pričakuiem0i da se bod0 je že pripravljenih 80.000 pokri- ZH£eie predstave. tih zidakov, okrog 1200 kg apna, pesek, kamenje in trije veliki Protekli teden se je zgodila v kupi hlodov fca zidavo nove šo- Mostah huda nesreča. Zemelj-le. Poleg tega je na dveh žagah ski plaz je podsul hišo tov. Tri-že razžagan les. Razen zidakov plata. Ponoči se je utrgala de-in nekaj apna je vse prosto- bela masa prsti, poškodovala voljni prispevek vaščanov, vre- streho in zidovje ter prevrnila Izven In za podeželje, den okoli 2,000.000 din. Prebi- pohištvo v notranjosti zgradbe, valci zaslužijo vso pohvalo, ker V hiši 5e prenočevalo sedem so se z najboljšo voljo odzvali, ljudi in samo slučaju se morajo Komaj čakamo dneva, ko se bo zahvaliti, da niso bili vsi mrtvi, začelo delo. Upamo, da bo go- Tudi niže od hiše, tik ob mo-spodarski svet na okraju pri stu pri mlinu so skale, ki se razpravi o investicijah upošte- bodo verjetno prej ali slej po-val tudi naše potrebe. drle na mlin. objave • oglasi GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Torek, 30. marca ob 20. uri: Lope de Vega — »Ljubavni vozel«. Red Torek in izven. Četrtek, 1. aprila ob 20. uri: Lope de Vega — »Ljubavni vozel«. Red A in izven. Nedelja, 4. aprila ob 16. uri: Lope de Vega in občasnih študentskih podpor Prodam 2000 kg pri OLO in LOMO Kranj I. gim- Stražišče 42, Kranj. nazija. PREKLIC Podpisani Valentin Arneš, Vi-soče št. 10, preklicujem besede, ki sem jih govoril o Francu Va-ljavec, Hud graben ^55. Vse te govorice so neresnične. Obenem svetu P°djetja »Kovinar«, Kranj Kino »Storžič«, Kranj: od 26. do 28; marca ameriški kovbojski film »Rdečelaska in kovboj«. — _ 27. marca ob 20. uri dvojni pro- "~ gram: «Macao« in »Rdečelaska in kovboj«. Matineja 28. marca repe. Anže, ob 8 30 »Nevidni človek«, ob 10. uri »Grenki riž«. Od 29. do 31. Ker bo naslednja premiera v PG »Grlice glas« že prve dni v aprilu, je uprava gledališča izdala za premiero »Ljubavnega vozla« dvojno številko gledališkega lista. Cena je ostala ista. »Ljubavni vo- se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopka. Arneš Valentin Visoče 'št. 10. Prodam 5 kom. novih oken marca ameriški film »Poročil 140 x 120. Naslov v upravi. sem čarovnico«. Prodam prvovrstno seno in Kino »Svoboda«, Stražišče: od otavo. Naslov v upravi lista. 27. do 28. marca ameriški film Preklicujem žaljive besede, ki »Nevidni človek«. Predstave v sem jih izrekel o delavskem soboto 'ob 17. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Matineja 28. marca ob 10. uri »Macao«. Kino »Zadružnik«, Primskovo: 27. marca ob 19. uri "dvojni pro~ gram »Grenki riž« in »Nevidni Krašovec Alojz, Kranj, Stra žišče. i Splošno gradbeno podjetje »Primorje« gradbišče Jesenice na Gorenjskem rabi za službo človek«. 28. marca ob 15., 17. in GASILSKI KOTIČEK OBVESTILO Komisija za podeljevanje šti- na 'gradbišču dve pisarniški moči, po možnosti moški in sicer: administratorja, ki je vešč administracije in strojepisja in mezdnega knjigovodjo, ki je vešč obračunavanja mezd v gradbeništvu Ponudbe je poslati na gradbi- 19. uri »Grenki riž«. Kino »Tiiglav«, Cerklje: 27. in 28. marca ameriški film »Viva Zapata«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob in 20. uri. OBJAVA št. 2 Vsem prostovoljnim gasilskim društvom okraja Kranj! Pregled upravnega, nadzornega odbora in delegatov! Pozivamo vsa PGD in PIGD, da nam po navodilih GZ LRS pošljejo skupno s tromesečnimi poročili do 5. aprila sledeče podatke članov upravnega in nadzornega odbora ter delegatov OGZ. 1. Priimek, očetovo ime in ime; 2. Dan, mesec in leto rojstva; 3. Poklic; MALI OGLASI Kegljaški klub Kranj išče po-stavljača ali postavljalko za postavljanje kegljev na kegljišču tovarne Inteks. Plača 34 dinarjev na uro. Prijave sprejema Anton Vreček, šef kegljišča KK pendij in občasnih študentskih Kranj. podpor pri OLO in LOMO Kranj Prodam rabljen ženski šivalni sče z navedbo dosedanje prakse obvešča vse visokošolce in di- stroj. Minka Burgar, Zalog 1, p. in šolske izobrazbe. Plača po jake ki so sedaj prejemali štl- Komenda. tarifnem pravilniku. Hrana in pendije, odnosno podpore, da do Prodam plug obračalnik. Na- samsko stanovanje na gradbišču. 31. t. m. predložijo potrdila o slov v upravi lista. Nastop službe tako]! opravljenih izpitih v zimskem Zamenjam stanovanje na Ble- Sobna oprava, trd les, skoraj zni električni material ter počel 7. Koliko let deluje v gasilstvu; izpitnem roku odnosno prepis du, dve sobi, kabinet, veranda, nova zaradi selitve zelo ugodno to vse do novembra 1953, ko je 8. Funkcije v društvu; spričevala o polletnem šolskem vrt — za odgovarjajoče drugo, naprodaj. Naslov v upravi lista, bil zasačen pri tatvini. V tem 9. Funkcije v OGZ; ' uspehu. Potrdila morajo biti po- Ponudbe: Peternel, Ljubljana, Zdravniška spričevala za šo- času je odnesel precej razno- Cernetova ulica 36. ferje se izdajajo vsak torek in vrstnega električnega materia- Prodam dobro, brejo kozo — četrtek od 7. do 8. ure v ordi- la. Vrednost vsega ukradenega Stražišče 1, Kranj. naciji dr. Hribernika v ^Splošni materiala so strokovnjaki oce- Naprodaj hiša, Kalvarija 58. ambulanti na Stari cesti 11 in nili na 81.070. din. Ob upo- Poizve se na Kalvariji '58. ne več na Kalvariji št. 21. Spri- števanju že neke prejšnje tro- Zelezobetonske stebre za ogra- čevalo je podvrženo taksi in 'si- mesečne zaporne kazni zaradi 4. Kakšno delo opravlja v službi; 5. Stalno bivališče, ulica, hišna štev. in pošta; 6. Cin v gasilstvu; 10. Član drugih organizacij in trjena od dekanata ali ravna-funkcije; teljstva šole. Visokošolci, ki xnl- 11. Kakšno ima lastno prevozno so mogli iz katerih koli vzro-sredstvo (kolo, motor, avto kov položiti nobenega izpita, pa ali voz). morajo predložiti pismeno izja- S sodišča S. H. je bil zaposlen v tovarni »Iskra« v Kranju kot električar. Ze od leta 1949. dalje je začel postopoma odnašati ra- Na pomoč! vo zakaj niso opravili ^nobenega Sekretar: Predsednik: izpita. Pošiljajte na naslov Ko- jo ugodno prodamo. Roleta — cer kolek za 100 din na potrdilo tatvine mu je sodišče odmerilo Rotar Metod Makso Tvrdy misija za podeljevanje štipendij mizarstvo Kranj. in 250 din za izstavitev potrdila, enotno kazen 7 mesecev zapora. ArielKassak: 26 — Imate res grdo navado, gospod Gass-mann, je rekel Bert in pomolil nalivno oro de Huentasu pred oči. — Je vaše? De Huentas je s tresočimi prsti otipal držalo, na katerem so bile otisnjene tri majhne zlate črke P. d. H. — Mislim, da je čas, gospod Gassmann, je povzel Bert ledeno, da priznate, da ste vi ustrelili Ano Potter. i ;fln * , . XXIII. Inšpektor King in okrajni sodnik Jack-son sta skočila pokonci. Tudi poročnik Park je zapustil svoje mesto ob vratih. Gassmann je strmel v Berta. Končno je zmajal z glavo, vzel pipo iz ust in se široko zasmejal. — Neverjetno ste zabavni, gospod King. Vaše šale so sicer precej neobičajne, toda duhovitosti so mi všeč. Ko je pa opazil, da se vsi ostali odmi-kajo od njega in ga nezaupno motre, je izbruhnil. — Saj ste znoreli! Pazite, kaj delate! Presneto vas bo drago stalo. Bert je vzdihnil in nadaljeval: — Gospod de Huentas, ali lahko prisežete, da je nalivno pero, ki je bilo v Gass-mannovem žepu, res vaše? — Da, da! je vzkliknil de Huentas. Tedaj, ko ste poslali pero na ladjo, ker sem ga pri vas pozabil, sem takoj opazil, da ni moje. Toda bilo je že prepozno, da bi ga vrnil. Pozneje sem pa na to pozabil. — Isto se je zgodilo Gassmannu, je povzel Bert. — To je bila vaša prva napaka, gospod notar. Morali bi pero uničiti. Seveda si niste predstavljali pomena odtisov vaših zob na držalu. Ogrizli ste tudi de Huentasovo pero. Prosim, pokažite mi svojo pipo! I Z lahko gesto mu je vzel pipo iz ust. Preden je notar spoznal nevarnost, jo je Bert že natančno /Ogledoval. Potem je bilo prepozno, ker so se ga oklenile železne roke poročnika Parka. — Dokaz številka dve, je rekel Bert zadovoljno. — Na ustniku vaše pipe so isti odtisi kot na obeh peresih in svinčniku. Harry mi je povedal, da ni gospoda notarja nikdar videl brez pipe. Imate grdo navado, da morate vedno nekaj gristi. Izvedenci bodo seveda ugotovili ina vseh omenjenih predmetih iste odtise. Kaj boste pripomnili na to, gospod Gassmann? — Izpustite me, poročnik! Držite me, kot da bi bil kak zločinec! reče Gassmann mirno. i Na inšpektorjev mig ga je poročnik izpustil in mu vešče otipal vse žepe. Ko se je prepričal, da ni oborožen, je spet stopil k vratom. Nato se je notar obrnil k inšpektorju, i — Smešno! Menda ne boste posvečali nobene pozornosti temle čenčam. Bodite prepričani, da bom iskal in tudi prejel zadoščenje za žalitve. i V sobo se je zaslišal hrup s hodnika. Park je odprl vrata. — Poročnik, recite vendar temu cepcu, da sem tudi jaz povabljen. Pozdravljeni vsi! I — O pravem času si prišel, je vzkliknil Bert. — Kar naprej! Harry je ves razgret planil v sobo, /a je obstal, ko je videl, da stoji sredi nje notar Gassmann, bled in strašno 'razburjen. — O, ali je že tretje dejanje? se je zasmejal. Tu je pa zaključek komedije. Odprl je aktovko, vzel iz nje nek dokument in ga izročil Bertu, ki ga je bliskoma preletel z očmi. Bertov obraz je postal bla- žen. — Čas je, da končate s tem cirkusom, je vzkliknil notar. Prepričan sem, da bi nobeno sodišče na svetu ne maralo sprejeti vaših — tako imenovanih — dokazov. — Točno, je odvrnil Bert. — Toda tale dokaz, ki ga je prinesel moj tovariš, bi pa priznalo vsako sodišče. Tu je namreč dokaz, da ste imeli vzrok za umor, da ste imeli vi in samo vi izredno važen nagib, da spravite Ano Potter s sveta. Potrjuje nam, da ste bili njen tajni sokrivec in pomagač. Tu je dokaz, da ste vi vse zasnovali. Lahko vam dokažem zakaj in kda; ste si izmislili prevaro. Domislili ste si tedaj, ko vam je (M Huentas, igrajoč milijonarja, prinesel „svojo" oporoko. Ko je odšel, ste jo odprli, Vi že veste zakaj. Oporoka vam je nudil.i izredno priliko. Odpotovali ste „po opravkih" v Evropo. Zakaj ste odpotovali tja? Ker ste vedeli, da je Marga Bolle živela v Franciji. Zato je bilo treba lažno dedinjo piipe.ljati od tam. Ne vem kje ste iztaknUi Ano Potter. T'da bila je nadvse pripravna za uresničitev vaših naklepov. Postali sto zaveznika. Gassnunn si je grize! ustnice. Njegova bledica je postajala kar ?elena. — Vi ste imeli vse originalne dokumente resnične Marge Bolle. Izročili ste jih Ani Potter tedaj, ko ste jo šli ob njenem prihodu pozdravit na parnik. Edino vi ste stopili na Normandijo. S seboj ste imeli aktovko... Iz nje so dokumenti prešli v Anino torbico. ' g flMa GORENJSKE