SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 45 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 11 de noviembre - 11. novembra 2010 ZOPET BOMO GLASOVALI ,,Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?", tako se bo glasilo referendumsko vprašanje 12. decembra. Po mnenju profesorja Staneta Grande pomeni zakon korak nazaj v čase, ki naj bi se leta 1990 končali. Poslanke in poslanci so v torek 2. novembra zvečer po velikih težavah s sklepčnostjo obšli predlog Slovenske demokratske stranke, da bi o tem vprašanju odločali aprila, ko naj bi se poleg tega vprašanja opredeljevali tudi do, kot je dejal Jože Tanko SDS, zakona o malem delu. „Predlagam, da glasovanje o odloku prestavimo na kasnejši termin, na čas, ko bo znan zaključek postopka glede Zakona o malem delu. Menim, da lahko ta postopek hitro končamo, zato ker veto lahko obravnavamo tudi na izredni seji Državnega zbora in v tem primeru bi potem po zaključku ponovne obravnave zakona v Državnem zboru lahko odločili tudi o drugačni vsebini odloka," je povedal Tanko. O tem, zakaj se mudi z referendumu, pa je ministrica za kulturo Majda Širca povedala: ,,Odločitev za to, da se ta referendum zgodi v decembru, torej predlaganem datumu 12., podpiramo tudi sami, zaradi tega, ker je v velikem interesu, da začne zakon veljati takrat, ko je napisano kdaj začne veljati - 1. 1. 2011, vezan je na računovodske standar^de in na vso delita, ki opredeljuje nov način poslovanja, nov pregleden, transparenten in dober način poslovanja." Za komentar o referendumu so na radiu Ognjišče vprašali nekdanjega predsednika programskega sveta RTV profesorja Staneta Grando. Ta je pritrdil, da bi bilo predvsem zaradi stroškov, smiselno referendum, če bo teh več imeti prihodnje leto. ,,Bilo bi smiselno, da bi bilo več ref^endumov na en dan. In ker se ta obeta še v zvezi s pokojninsko reformo in malim delom, bi bilo smiselno to izpeljati naslednje leto. Namreč, če ni denarja niti za otroške malice v šolah potem je treba 'šparat' tudi kje drugje." Profesor Granda je pritrdil tistim, ki so v državnem zboru ugotavljali, da si radio in televizijo želijo spolitizirati in ta zakon k temu tudi pomaga. ,,Kot pa vidim vsebino politizacije, ki se pripravlja jih pa pravzaprav najbolj moti govorjenje in predvajanje oddaj o povojnih pobojih. Pri t^ gre torej za veliko hujše stvari, gre za izjemno politizacijo, gre za velik korak nazaj, gre pravzaprav za povratek v čase, ki naj bi se leta 1990 končali," je povedal Granda in dodal, da je sedanji zakon boljši tudi zaradi tega, ker so uredniki po njem 'popolnoma avtonomni'. Kučan se vrača Predsednik republike Danilo Türk je pozdravil imenovanje bivšega predsednika Milana Kučana za posebnega poročevalca premiera Boruta Pahorja za BiH. „Zamisel ni nova, je pa sedaj primeren čas za nov napor pomagati BiH na njeni poti v EU. Za podrobnosti pa bo še dovolj časa," je v izjavi ob novici o imenovanju Kučana dejal predsednik Türk, kot so sporočili iz njegovega urada. Premier Pahor je potrdil, da je vlada sprejela sklep, da bo njegov posebni poročevalec o BiH nekdanji predsednik republike Kučan. Kučan naj bi v tej vlogi preučil možne poti za ustavne spremembe v BiH, tako da bo lahko imela Slovenija med evropskimi partnerji ,,elaborirano" mnenje o napredku te države. Za Pop TV je premier Republike srbske Milorad Dodik menil, da bo Kučan kljub poznavanju razmer težko pripomogel k rešitvi za BiH, saj je za Srbe ,,tudi človek, ki je skupaj z Miloševižem in Tu+manom delal na razbitju bivše Jugoslavije". Po njegovem mnenju BiH ne potrebuje nikakršnih odposlancev, ampak mora konsenz o ključnih vprašanjih najti sama. V Evropski uniji so se na imenovanje Milana Kučana za posebnega poročevalca slovenske vlade o Bosni in Hercegovini odzvali z besedami, da odločitev slovenske vlade „jemljejo na znanje". „EU ni bila vpletena v proces imenovanja," so še pojasnili v tiskovni službi visoke zunanje predstavnice unije Catherine Ashton. Ob tem so v tiskovni službi Ashtonove še poudarili, da so „prizadevanja za pomoč Bosni in Hercegovini pri reševanju odprtih vprašanj in doseganju napredka v procesu evropske integracije vselej dobrodošla". (Po STA) ZAKONODAJNI REFERENDUM (Iz sporočila Veleposlaništva RS v Buenos Airesu) Obveščamo vas, da bo v nedeljo, dne 12. 12. 2010, potekal zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2). Besedilo tega zakona je dosegljivo tudi na spletni strani Državne volilne komisije. Na referendumu lahko glasujejo tisti slovenski državljani, ki imajo pravico voliti poslance v državni zbor (torej vsi tisti, ki bodo do 12. 12. 2010 dopolnili 18 let). Glasovati je možno na več načinov. ^ Če ima slovenski državljan, ki je do 12. 12. 2010 dopolnil 18 let, svoje stalno prebivališče v tujini, so možni naslednji načini glasovanja: 1. glasovanje po pošti iz tujine 2. glasovanje na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu. 3. glasovanje v Republiki Sloveniji (če se v tem času nahaja v Sloveniji). Če želi glasovati po pošti iz tujine, mora izpolniti obrazec REFERENDUM IZSELJENCI in ga posredovati Državni volilni komisiji (po pošti, faksu ali el. pošti) in sicer do 27. 11. 2010. Če tega do navedenega datuma ne bo storil, ne bo mogel glasovati po pošti iz tujine. Tisti, ki se bo 12. 12. 2010 nahajal v Sloveniji in bi želeli glasovati, lahko to naredi na posebnih voliščih v Sloveniji, imenovanih OMNIA. Za to se mora prijaviti Državni volilni komisiji do 9. 12. 2010. Pri glasovanju na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu, ki bo potekalo 12. 12. 2010 med 9.00 in 17.00, se mora volivec identificirati z osebnim dokumentom. Dne 15. 11. 2010 bo Državna volilna komisija poslala na veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu „Posebni volilni imenik za razgrnitev". Vsak državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini ima pravico preveriti pjavilnost vpisanih podatkov in zahtevati popravek vpisa. Če državljan Republike Slovenije nima popolnih podatkov v registru, potem ^v tem imeniku ne bo naveden in ne bo mogel glasovati. Šele ko bodo podatki popolni, bo vpisan v volilni imenik in bo lahko glasoval. Za več informacij za ureditev vseh podatkov se obrnite na Konzularno pisarno Veleposlaništva. Podrobnejše informacije in vse obrazce najdete na spletni strani Državne volilne komisije, za vsa vprašanja v zvezi z izvedbo referenduma pa se vedno lahko obrnete tudi na Konzularno pisarno Veleposlaništva. Znanstveniki o višjem šolstvu V petek, 5. novembra, sta imela minister za Slovence v zamejstvu iji po svetu akad. prof. dr. Boštjan Žekš, in minister za visoko šolstvo Gregor Golobič skupno tiskovno konferenco. Na njej sta spregovorila o pogledih slovenskih znanstvenikov in univerzitetnih profesorjev po svetu na ureditev visokega šolstva v RS in novem Nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2011-2020. Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so namreč pripravili Akcijski načrt sodelovanja s slovenskimi znanstveniki in drugimi vrhunskimi strokovnjaki ter spletni imenik, s katerima želijo okrepiti sodelovanje doma in po svetu ter prispevati k razvoju znanosti v Sloveniji. Zbrali so seznam s 300 imeni in naslovi, objavljen spletni imenik pa vsebuje 150 izmed teh, ki so se z objavo strinjali. Nekaterim izmed njih je minister Žekš pred kratkim poslal dopis, v katerem jih je zaprosil za njihov osebni pogled na ureditev je na na visokega šolstva v Sloveniji. Prejeli so 14 odgovorov, od katerih jih v prilogi objavljajo 10. Minister Gregor Golobič je poudaril, da so informacije, ki so jih podali znanstveniki, ta trenutek, ko je v javni obravnavi Nacionalni program visokega šolstva za obdobje od 2011 do 2020, za Slovenijo zelo pomembne. Slovenske znanstvenike in raziskovalce, ki živijo v tujini in za katere imajo naslove, so zaprosili za njihovo mnenje o slovenski znanosti in slovenskem visokem šolstvu ter za predloge o potrebnih spremembah. Povzetek mnenj, ki jih predstavil minister Žekš tiskovni konferenci, strnemo sedem glavnih točk. Te so:: 1. Nujen je prepih visokošolskega prostora in večja konkurenčnost. 2. Plača in položaj naj temelji na delovnih dosežkih in odličnosti. 3. Ocenjevanje in rotiranje profesorjev 4. Osredotočenje na določena raziskovalna področja. 5. Vračanje slovenskih znanstvenikov v RS 6. Primeri dobrih praks 7. Povezovanje znanosti in gospodarstva Podatke smo povzeli po spletni strani Urada. Prispevki so gotovo zelo bogati, a ob njih tudi lahko steče zanimiva debata. Na te točke se bomo s časom še povrnili. Nov zakon o verski svobodi Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji, ki ga sestavljajo predstavniki Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne Cerkve, je na dopisni seji sprejel izjavo o predlogu novega Zakona o verski svobodi. V izjavi so izrazili zaskrbljenost zaradi načrta Urada za verske skupnosti, ki namerava sprožiti zakonodajni postopek za novi zakon, ki naj bi nadomestil obstoječi Zakon o verski svobodi. Izjavi se je pridružila tudi Islamska skupnost v Sloveniji. Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, protojerej Srbske pravoslavne Cerkve Peran Boškoviž, evangeličanski škof Geza Erniša in mufti Islamske skupnosti Nedžad Grabus so v izjavi poudarili, da je ustavno sodišče presodilo, da je sedanji zakon o verski svobodi skladen z Ustavo, razen v dveh nebistvenih določilih, zato ne vidijo nobenega ustavnopravnega razloga za pisanje novega zakona. ,,Tudi velika večina Cerkva in verskih skupnosti je izrazila svoje zadovoljstvo z obstoječim zakonom, zato ga je neprimerno ukinjati in pisati novega," so zapisali in dodali, da ugotavljajo, da so vse primerljive evropske države v zadovoljstvo Cerkva in verskih skupnosti ter njihovih članov tovrstna vprašanja že zdavnaj uredile. Spomnimo, da je sedaj veljavni zakon bil sprejet komaj februarja 2007, sedanje vodstvo Urada pa ga želi ponovno spremeniti. ,,Po eni strani ni nobene potrebe po novem zakonu in so izhodišča Urada za verske skupnosti za novi zakon mestoma celo v nasprotju z ustavnopravnim konceptom verske svobode, po drugi strani pa ta namera lahko vodi k novi politični instrumentalizaciji religije in Cerkva, zato namero o pripravi novega zakona odločno odklanjamo. Predlagamo, da se obstoječi zakon popravi samo v obsegu in členih, kakor zahteva Ustavno sodišče Republike Slovenije," so jasni v Svetu krščanskih Cerkva v Sloveniji skupaj z Islamsko skupnostjo, kjer dodajajo, da zahtevajo stabilen pravni položaj in uresničitev pravice do pravne varnosti, česar pa nenehno spreminjanje temeljnega zakona, ki opredeljuje izvajanje ene najpomembnejših človekovih pravic, t. j. pravice do verske svobode v vseh njenih štirih razsežnostih: individualni in kolektivni, zasebni in javni nikakor ne zagotavlja. „Odločno odklanjamo politizacijo vere in Cerkva, ki bi jo parlamentarno obravnavanje predvidenega novega zakona dve leti pred državnoz-borskimi volitvami zagotovo vnovič spodbudilo," so izjavo sklenili ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres za Katoliško Cerkev, protojerej Peran Boškoviž za Srbsko pravoslavno Cerkev, škof mag. Geza Erniša za Evangeličansko Cerkev in mufti dr. Nedžad Grabus za Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji. Stran 2 11. novembra 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA vtisi izpod triglava iz življenja v argentini Netradicionalne slike TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Meršolov atrij je prostor, ki ga Zavod sv. Stanislava rad nameni srečanju slovenskih izseljencev. Vsaj enkrat na leto je priložnost, da se v njem predstavi kateri izmed tolikih likovnih ustvarjalcev, ki jih premore izseljenski del slovenskega naroda. Letos je društvo Slovenija v svetu s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravilo razstavo slikarja Jaka Okorna iz ZDA, kamor je prišel kot begunec po drugi svetovni vojni. Kot sam pravi, ne spada med slikarje z akademsko izobrazbo, si je pa pridobil znanje, kako uporabljati materialne pripomočke za izpoved svojih čutenj. Tako je v mladih letih sodeloval še z drugimi slovenskimi slikarji v ZDA. Zdaj pa svoj čas in ustvarjanje deli med ZDA, Jamajko in Slovenijo. To pot se je predstavil z devetnajstimi slikami (akril na p atnu) pod skupnim imenom Netradi-cionalno. Pri odprtju je sam rekel: „V sedanjem času kamere, oziroma digitalni fotoaparati, vse oblike vidnega sveta zasenčijo tradicionalno slikarstvo. Že vsaka le količkaj sposobna oseba lahko posname kvalitetne mojstrovine, in tudi ustvari vrhovno izdelane umetnostne in krasno lepe slike. Kar je težje z aparatom ustvariti in uprizoriti je pa človeško notranjo, zavestno in podzavestno čustvenost. Več ali manj uspešno poskušam z igranjem barv izraziti svoje duševne in čustvene občutke, ki mi jih drugače ni možno uprizoriti. Nekoliko drugače a podobno ustvarja skladatelj, ko mu zaigrajo nevidne čustvene strune njegovega srca." Odprtje so poživeli nastopi nadarjene učenke klavirja zavodske glasbene šole in recitacije dijakinj gimnazije, umetn. zgod. Verena Koršič Zorn pa je zanimivo interpretirala slikarjeva dela: „Izrazito modre kompozicije nas potopijo v viharno razburkan vodni element, ki je morda slikarja nagovoril ali odzrcalil trenutek njegovega notranjega vznemirjenja. V zelenini začutimo poživljajočo moč bujno dehtečega prepletanje pragozdnega rastlinja. Bogati rožnati odtenki božajo naše vidno zaznavanje kot lirične note, nežna modrina pa se razliva po belem ozadju kot neizsanjane podobe. Ponekod se barve v dinamičnih slapovih spuščajo na dno slike, se razlivajo po platnu prav do robov: zdi se, da se barvno vrenje nadaljuje še prek okvirjev. Ponekod pa ustvarjajo z odtekanjem in odcejanjem skoraj grafično učinkujoče fantastične splete. Kompozicije v rdečem nas zvrtinčijo v moč ognja, v čutno bohotnost. ^ V Okornovih delih je zaznaven abstraktni ekspresionizem, v katerega je vloženo slikarjevo čustveno doživljanje, ne pa njegovi razumski odgovori na zunanje in notranje impulze. Njegova umetnost je iskrena in širokopotezna kot sta - vsaj tak je prvi vtis - njegov značaj in njegov pogled na svet, vajen širokih obzorij in brezkončne prostosti, ki sveta ne problematizira, ceni pa njegove dobre strani in ob njih tudi uživa." GB i m SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Nova številka Glasa Skupaj z lansko 55-obletnico kulturnega življenja organizacije Slovenska kulturne akcije sta praznovali ta visoki jubilej tudi revija Meddobje in bilten Glas. Izdaja Glasa SKA je bila neprekinjena skozi vsa ta leta, včasih z večjimi ali manjšimi presledki. Izdaje Glasa so bile povezane s številom aktivnih piscev, sodelavcev; drugič pa je bila publikacija vezana na gospodarske težave. Tudi število strani biltena ni bilo vedno enako. Ob pre- _ listavanju preteklih izdanih ■" ' Glasov lahko tudi opazimo, da je vsebina bila tudi precej odvisna od smeri, ki jo je občasno vodstvo organizacije svetu. V zadnjih letih izhaja dvakrat na leto na osmih straneh. Letošnje oblikovanje ohranja novo diagramacijo s spremembo ob zlati obletnici Slovenke kulturne akcije, leta 2004. Glavni urednik Glasa je predsednica SKA dr. Katica Cukjati, s sodelovanjem ibnfn^KE vx'iJüHKi AKCFJ^ bora zav- ali uredniškega od zelo. Tako imamo Glasove, v katerih prevladujejo kulturni članki o kulturnih dogodkih in izjemoma tudi političnih, ki so se odvijali v državah za železno zaveso. Borbe za pridobitev novih družbenih in kulturnih svoboščin v slovanskih državah in predvsem v Sloveniji so bile za bralce izredno zanimivega pomena. Mnogo je bilo izbranega pisanja o sodobnih slovanskih pesnikih in pisateljih; in za časa predsedovanja Ruda Jurčeca so pogoste kritike izstopajočih filmov in gledaliških predstav. Ko je bila SKA v polnem razmahu, je bila izdaja Glasa bolj pogosta. Precej prostora je v vsaki številki zavzemala reklama s članki, ki so predstavljali prihodnje že programirane kulturne večere. V naslednjih številkah Glasa pa so bili objavljeni odmevi in ocene teh večerov izpod različnih peres širom zdomskega sveta. Glas je bilten - glasilo SKA, kot to pove že sam naslov. Izdajo sofinancira Urad za Slovence v zamejstvu in po ■ ^^ 1- NM MH >■ ^ i. J^H HI ^ lUMCn. k- ■» M I rVL t- E4" I Jr^.mmm p - ■ d* nKW^ VIH ■ .v. UF. tbo r Mf i«*?- Kukumi Večeri ti-si akMII "■J "»-F- * wr^pjT^ jt vv^b ^H -M ri, Ui i tajništva. Izdaja se v Tiskarni Editorial Baraga. V zadnjih letih je vsaka številka Biltena precej ilustrirana s fotografijami. Glas se deli zastonj v slovenski skupnosti v Buenos Airesu, Mendozi in Barilochah. Pošilja pa se skupaj z revijo Meddobje na slovenske ustanove in organizacije v domovini in zamejstvu. Vsaka številka Glasa vsebuje gloso, ki je izbran kvaliteten tekst, ki je že bil objavljen pred leti in ki je vreden nove objave po svoji globini, aktualnosti, poetičnosti, filozofiji. V letošnjem Glasu št. 1-2 imamo gloso pod naslovom ,,Alt^ssimo poeta". To je odlomek iz knjige Dante Pekel -prevod dr. Tineta Debeljaka. Sledi kronika vrste kulturnih večerov v lanskem letu: obisk in predavanja Mitja Čander-ja, Aleša Bergerja in dr. Kajetana Gan- tarja; predstavitev knjig Lučke Kralj Jerman o svojem očetu Janku Kralju -zamolčani ^ politik in dr. Marka Kremžarja Časi tesnobe in upanja, knjiga tržaškega javnega delavca Marjana Pertota Gledališka dejavnost v Argentini in književno delo dr. Kristine Toplak Buenas Artes. Poleg tega Glas vsebuje poročanje filmskega večera Skriti spomini o Angeli Vode in likovne razstave Branka Zavrtani-ka v okviru likovna odseka. V tej številki je tudi komentar _ o kvalitetnem in zanimivem predavanju nadškofa dr. Antona Stresa ter poročanje ob obisku članov Slovenskega vojaškega muzeja, v organizaciji Veleposlaništva R. Slovenije, SKA in Zedinjene Slovenije. V publikaciji je tudi zabeležena zahvala sodelavcem pri uspeli številki Medd-obja ob 55-letnici. Glas informira tudi o delovanju naših članov izven naše organizacije v Argentini (razstava Andrejke Dolinar v Centro cultural Recoleta) in po svetu (razstava akvarelov Andreja Makeka v Ljubljani). V Glasu je objavljeno priznanje našemu članu iz Trsta Ivanu Jevnikarju; izdaja nove Simčiče-ve knjige Ob žerjavici in ognju. V tej številki Glasa je spomin na naše pokojne člane režiserja Blaža Mikliča in Miha Gaserja ter na likovno umetnico Alekso Ivanc Olivieri, ki so odšli v večnost. Kot v zadnjih številkah tudi v tej objavljamo seznam naših tiskanih knjig, ki so na razpolago za prodajo. Vse številke Glasa pa so prav tako na razpolago za pregled objavljenega gradiva za morebitne študije in dip-omske naloge. Tine Debeljak Le malo časa je preteklo od smrti bivšega predsednika in vodje uradnega pero-nizma, a že je popolnoma jasno, da se v vladni smeri in strategiji ni nič spremenilo. Tisti, ki so upali na dobo dialoga in boljšega razumevanje so znova ostali opeharjeni. Predvsem, aktivnost. Gospa predsednica je jasno pokazala, da je stvari ne vržejo s tira. Komaj je dobro pokopala pokojnega moža, se je vrnila na svoje mesto in vrgla v delo, kot da se ne bi nič zgodilo. Cordoba, Escobar, Beraza-tegui ^ Kraji in zborovanja so se vrstila in poudarek je bil isti: poglobitev socialno-gospodarskega modela in napad, nenehen in sramotilen napad na opozicijo: ,,So papige, ki ponavljajo vedno isto". Za tem je ta ponedeljek odšla na potovanje na Korejo, na zasedanje skupine G-20, katere članica je Argentina. Tam se bo tudi sestala s predsednikom ZDA. Barack Oba-ma ji je izrekel telefonsko sožalje pretekli teden. Sedaj bo to storil še osebno. Doma pa ostanejo isti problemi. Dokazano je, da vlada nima nobenega namena do soglasij z opozicijo. Vedno bolj dvomljivo je tudi, vabilo, naj se uporni peronisti vrnejo v staro čredo. Le šef vladnega kabineta, sedaj vedno bolj mogočni Anibal Fernandez, še vztraja in vabi ,,Federalni" peronizem k dialogu. A vse je le motenje duhov in zavajanje tistih, ki dvomijo in upajo, da se je kaj spremenilo. Katere spremembe? Pričakovane spremembe v vladni strategiji se ne pojavijo in se ne bodo pojavile. Če je kdo pričakoval, da bo vlada izkoristila „zgodovinski trenutek" smrti bivšega predsednika, se je krepko zmotil. Edino, kar skuša vlada izkoristiti je simpatijo do pokojnika, ki jo je porodila njegova smrt, in meni, da ji bo to koristilo pri naslednjih volitvah. A te so daleč, presneto daleč. Vsak dan pa se ponavljajo iste težave kot prej. Zato ni čudno, da so se že pojavile govorice, da bo vlada skušala sklicati volitve prej, kot pa je bilo napovedano. Politični kapital smrti pokojnega vodje bo kmalu skopnel in vladni strategi si belijo glave; a doslej brez enotnega zaključka. In to je ena glavnih posledic Nes-torjeve smrti. Vsi veljaki, ministri in svetovalci so bili navajeni, da je bivši predsednik vedno imel prvo in zadnjo besedo. Sedaj pa tega manjka. Prazno mesto skuša zasesti ta ali oni veljak, a ni isto. Ena velikih neznank je, kdo bo vodil pogajanja z guvernerji in župani. Zlasti odkar je vlada ostala v manjšini v parlamentu, je pokojni Nestor pazljivo delil podpore v zameno za glasove. Kdo bo sedaj opravljal to? Popolnoma jasno je, da gospa Cristina sama ne bo zmogla vsega. Dvojice, ki sta jo sestavljala z možen in si smotrno razdelila delo, ni več. Nekateri no menili, da bo tisto mesto zavzel najstarejši sin Maximo, a ne kaže. On hoče zaenkrat ostati v provinci Santa Cruz, kjer skrbi za razvoj družinskega premoženja. Tudi se ne vdaja preveč državni politiki, kljub temu, da je pred časom ustanovil mladinsko skupino ,,La Campora", ki je bila prva, ki je javno napadla Clarin in druge medije. Praznina se bo poznala. Katere težave? Govorili smo o vsakdanjih težavah. Pustimo trenutno ob strani vprašanje varnosti, ki je bistveno za vsakega Argen-tinca in mu ne najdejo odgovora. Obidimo tudi zadevo lokalnega letališča Aero-parque, ki je za mesec zaprto, ker ga večajo in modernizirajo. Začasna selitev na Ezeizo je pokazala, kakšna improvizacija vlada v vodstvu državne letalske družbe in vsega, kar je s tem povezano. Koliko milijonov dolarjev, ki jih plačujemo vsi, pada v ta prazen sod, da se končno izkaže popolno pomanjkanje uspešnosti in odgovornosti. Vrnimo se k inflaciji, ki jo vlada že ne more zanikati, čeprav v številkah še vedno laže neko skoraj idealno stanje. Ker se je ne da zanikati, jo omalovažujejo - kot vse ostalo. Gospodarski minister Ama-do Boudou je izjavil, da je inflacija pač morda skrb „višjih plasti srednjega razreda". Takoj so mu odgovorili časopisi in objavili statistike, da inflacija najbolj vpliva na prehrano (podražila se je 40% v zadnjem letu), in s tem na najnižje predele prebivalstva, ki skoraj ves dohodek nameni živilom. Celo gospodarski minister province Buenos Aires, Alejandro Arl^a je izjavil, da je inflacija stvarnost in da ,,ni nobene možnosti, da ne bi prizadela revnih". Katera opozicija? Stalna konstanta argentinske politike je, da vprašanje ni toliko moč vlade ^kot razpršenost opozicije. Že pod Menem-om je bilo to jasno. Sedaj je še bolj na dlani, da vlada ohranja svojo moč ker opozicija ne najde poti enotnega nastopa in jasnega predloga. Radikali in socialisti se še naprej spotikajo ob lastnih dvomih. Pino Solanas ne ve, ali bi kandidiral za predsednika ali za vodjo prestolnega mesta. Federalni peronizem pa se deli na tiste, ki se hočejo ,,vrniti" in one, ki vztrajajo na lastni poti. Najbolj spoštovan kandidat bi bil Reutemann, ki zvesto molči. Duhalde pa vztraja na svoji kandidaturi in je že izjavil, da jo bo decembra uradno napovedal. slovenci v argentini ZLATI JUBILEJ SSTRMB ... pot, ki se po pol stoletja uspešno nadaljuje" dr. M. Kremžar Sobota, 16. oktobra je bila za marsikoga obkrožena na letnem koledarju s posebno barvo, da ne bi pozabili na snidenje s sošolci Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Zakaj prav to soboto? Ali niste V slovenski cerkvi zahvala Bogu in Mariji prebrali v slovenskem tedniku že maja meseca, ko so vabili naj se pridružimo k pripravi zlatega jubileja, ki da ga bo srednješolski slavil prav 16.10. Eni so se odzvali vabilu in aktivno sodelovali za visoko obletnico, drugi so sklicali sošolce in jih povabili, ter tretji so se odločili nekaj dni preje in se tudi pridružili prazniku. Če pregledamo zgodovino tečaja, lahko rečemo, da ga je uspešno dokončalo 1127 mladih Slovencev in tudi že njihovih potomcev. Ustanovitelj tečaja je dr. Marko Kremžar, ki je po literarnem krožku čutil potrebo po Praznik zahvale in spomina (Iz govora ravnateljice prof. Nede Vesel Dolenc) ... Že več desetletij se razvija bogato življenje na kulturnem, vzgojnem, športnem področju v naših domovih, društvih in organizacijah. Te že obhajajo lepe in visoke obletnice ter jubileje. Tako danes slavi svoj zlati jubilej Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka. To je 50. let obstoja; 50. let zvestobe Bogu in narodnim izročilom, 50. let plodnega dela iz ljubezni do slovenske besede, do slovenstva in še prav posebno iz ljubezni do slovenske mladine. Takšne in drugačne obletnice so priložnost za praznovanje pa tudi za razmislek: opravimo pregled in oceno preteklega življenja in dela; ter sedanjost in prihodnost, uzremo z novimi očmi! Ob spominu na lepe dogodke, uspehe in tudi težave naj bo nocojšnjo slavje praznik zahva e in praznik spomina. Praznik zahvale: Zahvala Bogu za dar, za ta prijeten dar vzgoje, da bi nam bil kažipot tudi v prihodnje. Zahvala Mariji Pomagaj za varstvo in blagoslov, ki polni naša srca in zavest. Zahvala ustanovitelju tečaja, ki z očetovsko ljubeznijo bdi nad njim. Zahvala profesorjem - vzgojiteljem za ves trud, idealizem, požrtvovalnost, ljubezen. Za tiho delo, da tečaj raste in rodi sadove. Zahvala staršem za zaupanje, oporo in sodelovanje. Zahvala dijakom za redno prisotnost na tečaju. Njih prešerna razpoloženost daje smisel življenju ustanovi. Zahvala vsem prijateljem in sodelavcem, ki nas spremljajo z delom, molitvijo in žrtvijo. Praznik spomina: Spomin na brezskrbna otroška in mladostna leta v toplem zavetju družine in naših tečajev. Spomin na lepe uspehe ter prijetna doživetja. Spomin na resnična in globoka prijateljstva. Spomin na profesorje, dijake, starše, sošolce, sodelavce, ki so legli v prerani grob in nam ostali svetal zgled. V veselju in radosti obhajanja zlatega jubileja pa se naš pogled zazre v prihodnost. Velik vprašaj. Včasih celo malodušje. Utrujenost. Zaskrbljenost. Bolečina. Optimizem. Da optimizem in vera v naše poslanstvo, ki ga nam nalaga naš izvor: ostati zvesti idealom za katere so pred 65. leti naši starši, dedje in pradedje zapustili rodni dom. Tako mi, kakor bodoči rodovi bodimo dosledni in vztrajni za dosego tega cilja. Krepijo naj nas besede, ki jih je zapisal naš zavetnik blaženi škof Anton Martin Slomšek: „Ljubimo svojo domovino, ljubimo svojo materino besedo, pa ne le v besedi, ampak v dejanju in resnici, iz čiste ljubezni do Boga in svojega rodu." Bog vas živi! takšnem tečaju za mladino. Prvi letniki so bili maloštevilčni, a pogled v takrat daljno prihodnost (naš dandanes) je bil zadetek za ohranitev slovenske besede, njene zgodovine in navad. Marko Kremžar je vodil tečaj mnogo let in še več je v njem poučeval. Njemu gre največja zahvala za dosego zlatega jubileja, saj je vztrajal z globokim prepričanjem pri tem, da ,,tečaj bo, pa čeprav za enega samega dijaka". Letniki so postopoma prišli do sedanjih pet. Danes je ,,darilo" potovanje v Slovenijo, nekdaj je bilo v Bariloche, še malo prej pa samo dejstvo, da so zaključili pot. Časi se vedno spreminjajo, tako kot število dijakov in profesorjev, ki prostovoljno darujejo ure prostega časa in se lotijo pouka raznovrstnih predmetov, tako kot od vsega začetka. Kako smo slavili? Saj res! Zbrali smo se na istem kraju, kjer smo se učili, to je, na ulici Ramon Falcon ^ensli''hišT' Prva Spominsko ploščo sta odkrila usta- točka slavja je nov'telj 'n sedanja ravnatelj'ca bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj. Daroval jo je msgr. dr. Jure Rode ob somaševanju g. Francija Cukjati-ja. Polna cerkev, ob prisotnosti današnjih in bivših učencev, je bila lepo okrašena. Na ,,koru" so ubrano prepevali letošnji abiturienti pod vodstvom Marte Selan Brula; z orglami je spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar. Med pridigo je g. Jure med drugimi poudaril važnost molitve, tiste, ki smo se je kot otroci naučili, one bolj globlje za razmišljanje, rožni venec, duhovne vaje ... Pozval nas je naj ostanemo zvesti temu, kar smo se naučili in v veri sprejeli, kot je apostol Pavel dejal Timoteju. Po zahvali Bogu za tako plodno delovanje v srednješolskem tečaju, je sledilo odkritje spominske plošče. Izbrano mesto je bilo na stranski steni cerkve, pred stopnicami, ki vodijo v zgornje učilnice. Odkrila sta jo ustanovitelj tečaja dr. Marko Kremžar in današnja ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Blagoslovil pa jo je dr. Jure Rode. ,,Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključa" stoji zapisano Slomškovo navodilo, ki je vodilo vsemu delu na tečaju. Pozdravi tu in še malo tam. Ej, se spomniš tega in onega? ... Ja, res ... pa takrat ko smo ... uf, koliko časa. Kdo pa je ta? ... Si prebral svoj prispevek v almanahu ... Se je že slišalo v pritličju, ko smo si ogledali obširno razstavo slik, ki jo je skrbno pripravila prof. Mirjam Oblak s sodelavci, predvsem dijaki četrtega letnika. Kot prava časovna nit je povezovala generacije v družini. Ne samo spominov na doživetja, pač pa tudi nekaj nasmehov se je slišalo ob Ta si ti ...?, glej kakšno frizuro!, ipd. Končno smo vstopili v dvorano škofa dr. Gregorija Rožmana. Slovenska zastava, podoba ravnatelja po katerem tečaj nosi ime, pripravljen prostor za govornike, stopnišče na desni strani. V sredini odra je bilo slovensko okno okrašeno z rdečimi nageljni; sceno sta pripravila Andrejka Doli-nar Hrovat in Andrej Golob. Kaj nas sedaj čaka? Bo kaj torte? Odgovori so bili na barvitem pro- gramu, a kdo je utegnil še to prebrati. Že sede je bilo lažje. Potek praznovanja je vodil Tone Mizerit. Povabil nas je naj zapojemo himni po vstopu slovenske, argentinske in papeške zastave. Sledili so pozdravi. Kar nekaj jih je bilo. Najprej je spregovorila ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Med drugimi je izročila posebno priznanje dr. Marku Kremžarju, ki je začrtal pot, ki jo sledimo že 50 let, in v njej naredil prve bistvene korake. Takoj za tem pa so v imenu tečaja in profesorskega zbora izročili posebno priznanje tudi sedanji ravnateljici, ki tečaj vodi že 15 let in je gotovo najbolj zaslužna tudi za slavje zlatega jubileja. I Dr. Marko Kremžar se spominja in zahvaljuje Priznanje Urada RS za Slovence po svetu je izročil odpravnik poslov Igor ©ef Sledila sta pozdrava in čestitke predsednice Zedinjene Slovenije, Alenke Jenko Godec in šolske referentke ZS, Alenke Prijatelj Schiffrer. Iz Veleposjaništva je tudi čestital odpravnik poslov, gospod Igor Šef, ki je ravnateljici izročil priznanje Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ob tako visokem jubileju. Ravnatelj bariloškega tečaja Vojkota Arka, dr. Stane Žužek je čestital pred mikrofonom. Ploskanja je bilo na pretek, saj so govorniki izbrali prav lepe besede za takšno slavje. Prav tako pa so prebrali pozdrave, ki so prišli po pošti iz raznih krajev Argentine in širom sveta (Slovenije, Pariza, Italije). Bivša ravnateljica, dr. Katica Cukjati je imela na skrbi slavnostni govor, ki je bil objavljen na uvodnem mestu v številki 42 našega lista. Petdeset let v življenju neke osebe ni majhna številka. Za ustanovo, ki je povezana s poukom slovenske besede na argentinskih tleh, pa je letnica še večja. Zato, in da ostane zgodovina zapisana za prihodnje rodove, so tudi pripravili posebno brošuro-zbornik, v kateri je zgoščena zgodovina Srednješolskega tečaja v statistikah, imenih in besedah bivših dijakov. Predstavitev te brošure je imel na skrbi arh. Jure Vombergar. Nekaj izvodov so podarili ravnateljem, bivšim in sedanjim profesorjem SSTRMB in sodelavcem v zahvalo za delo, ter osnovnim šolam, saj iz teh prihajajo učenci, ki vstopijo v 1. letnik. Ostali pa smo jo lahko kupili na stojnici pri vhodu Slovenske hiše; tudi drugih spominčkov je bilo na razpolago. Prišel je trenutek še za posebna priznanja profesorjem, ki so nesebično posredovali svoje znanje dijakom na tečaju, več kot 25 let. To so: dr. Marko Kremžar, ki je poučeval 50 let in je bil 13 let ravnatelj; prof. Neda Vesel Dolec, ki poučuje 35 let in letos šteje že 15 let kot ravnateljica; Tine Debeljak, ki je poučeval 31 let; ter prof. Metka Mizerit, ki je letos spolnila 27 let poučevanja in je bila 3 leta tudi ravnateljica. Ta je bil moj profesor ... Se spominjaš kako nam je razlagala slovnico ... Koliko dobrega in koristnega za življenje smo se učili pri njegovi uri ... Koliko imen smo slišali, ko so delili razna darila. Za nekatere morda samo imena, za druge navzoče pa prijetna in neprijetna doživetja v tečaju skozi vseh pet letnikov ali malo manj. Kulturni užitek: bivši dijaki, peti letnik in mešani pevski zbor San Justo V kulturnem delu je prišla na vrsto ,,Duma" Otona Župančiča. Podali so jo na odru bivši dijaki in sedanji 5. letnik. Štefan Godec je prevzel režijo, Nevenka Godec Zupanc pa je pripravila petošolce. Odrski poklon se je zaključil s pesmijo ,,Bodi zdrava domovina" v izvedbi Mešanega pevskega zbora San Justa (vodi prof. Andrejka Selan Vombergar). Nato smo vsi navzoči zapeli še ,,Slo-venija v svetu", naša izseljenska himna, po besedilu dr. Kremžarja. Praznovanje je bilo kar dolgo ... ^ svečke? Jih ne bomo ugasnili? Sledila je napitnica in prigrizek. Koliko dobrot! Okusne skušnjave so se med pogovorom lepo prilegle. In čas je tekel naprej ... Že skoraj nedelja in materinski dan. Zlati jubilej Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka je že za nami. Sedaj pa še tako naprej, z božjim blagoslovom, v duhu slovenskih vrednot in materine besede do novih okroglih obletnic. Marta Petelin PRISTAVA 40. mladinski dan Ko sva se z Lukom Kenda pogovarjala, kako napredujejo za mladinski dan, mi je veselo odgovoril, da sami pripravljajo program in vse, kar je s tem v zvezi. Nisem si pa mislila, da me bo Nežka Papež prav isti teden prosila naj malo opišem, kako bo potekala obletnica. Pa sem brez pomisleka rekla: „Seveda!" Spomnila sem se kolikokrat sem morala koga prositi, da bi mi pomagal kaj napisati ali pripraviti. Medtem smo tudi iskali Wallyja, ki je bil med igralci na Japonskem, v Nemčiji in v Mehiki. Športna referentka Nevenka Grohar je podelila pokale zmagovalcem v odbojki in nogometu, ki so tudi tokrat bili iz Našega Doma San Justo. Nato se je kulturna referentka Nežka Papež v imenu mladine zahvalila vsem, ki so pripomogli k uspehu mladinskega dne. Za konec smo še zapeli FANTJE U-18 NAŠEGA DOMA Prvaki v odbojki province Buenos Aires V nedeljo 3. oktobra, ko smo prišli na sončno in toplo Pristavo, so se že odvijale tekme v nogometu in odbojki. Ob desetih nas je predsednik mladine Luka Kenda pozdravil in izrekel dobrodošlico. S predsednico mladine Veroniko Kocmur in ob petju obeh himen sta dvignila slovensko in argentinsko zastavo. Nato smo šli v kapelo, kjer smo zbrano prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval naš župnik g. Franci Cukjati. Med pridigo je poudaril, da za vsak praznik potrebujemo veliko truda in dela za uspeh, kar je možno le, če delamo z idealizmom in ljubeznijo do slovenskih korenin in jezika. Pohvaliti moramo petje pri sv. maši, saj so se mladi res potrudili in navdušeno zapeli poleg starih tudi nekaj novih pesmi. Po sv. maši so nam postregli z okusnim kosilom, ki so ga pripravile pridne mamice: Maruška Klemenčič, Kristina Zella, Sandra Skubic in Monika Kenda. Med kosilom smo nazdravili vsem Pristavčanom, ki so v zadnjih mesecih praznovali 50 in tudi 60 let predvsem pa mladinskima organizacijama za 40. letnico, zraven pa obujali spomine na prejšnje obletnice. Popoldan je bil res lep! Na sončku smo se greli, sončili, pili mate, jedli domače pecivo in se pogovarjali z znanci ali prijatelji, medtem ko so mladi še naprej tekmovali. Kako smo želeli tudi mi, ne tako mladi, se vsaj malo poigrati z žogo! Zadovoljili pa smo se z navijanjem za domače ekipe. Proti večeru smo nestrpno čakali začetek kulturnega programa, ki so ga spisali in izvedli naši mladi. Veronika Kocmur nas je pozdravila in uvedla v igro ,,Povsod po svetu srečaš Slovenca". Lordu Očarljivemu je pokojni stric Conde Andrej zapustil zaklad, a ni napisal, kje se nahaja. Zato se je s svojim zvestim služabnikom Paspartujem odpravil v svet. Kamor sta prišla, sta srečala Slovence. Najprej sta šla v Benetke, kjer sta spoznala Barbaro, ki se jima je pridružila. Potem so pa skupaj nadaljevali pot na Japonsko, v Nemčijo, v Mehiko in končno so prispeli v Argentino. V vsaki državi je bilo nekaj posebnega, da smo se smejali. Vsi so zelo dobro igrali! S tehnologijo so pripomogli, da smo se s pesmimi in slikami popeljali v tiste kraje. Ko so končno prišli v Argentino so se znašli med mladimi na Pristavi. Tam je bila škatla, a brez bogatega zaklada. Takrat se je lord zavedel, da so prijatelji, ki so jih po poti srečali največji zaklad. mladinsko himno. Na zaslonu so se vrstila imena nastopajočih in pomočnikov, kot v filmu. Bilo je originalno in zanimivo! Draga mladina, hvala, da ste nas razveselili in, da smo tako vsaj malo pozabili na vse skrbi in težave. Mislim, da se ne zavedate, kakšne talente imate in kakšno bogastvo, da lahko sami pripravite take programe. Čeprav včasih ne teče vse tako kot bi želeli, naj vas to ne moti, saj se človek uči iz napak. Po končanem programu smo posedeli na vrtu. Večer je bil izredno prijeten za pogovor in tudi za ples. Pristavčani smo naslednji dan imeli prost, saj smo praznovali moronski dan in se nam ni nikamor mudilo. Pristavska mladina: Vse najboljše in še na mnoga leta! Maruča Odbojkarji Našega doma tekmujemo že od leta 2006 na turnirju Buenos Aires - La Provincia. Lani nam je uspelo priti v Mar del Plato, na finalah, nas je v prvem krogu premagal Bolivar in vse se je končalo. Letos je bilo vse drugače. Kakor smo v prejšnjem poročilu pisali, so se vršile finale od 20. do 24. oktobra v Mar del Plati. V torek 19. ob polnoči smo se zbrali na trgu pred občino La Matanza in se odpeljali z avtobusi. Še prej smo se v Našem domu, skupina mladih, družine in odborniki doma, pred kipom Marije Pomagaj poslovili in se njej priporočili. V sredo 20. ob 7. uri smo prispeli na kraj stanovanja v hotel Meular. Po razporeditvi po sobah in zajtrku je sledil počitek. Ob 11. uri prvi trening, kratka hoja, raztegnitev mišic, razna gibanja telesa. Nato kosilo, počitek in znova trening: tek, skoki ter tehnika v odbojki. Ob 20.00 uri je bila na igrišču Once Unidos otvoritev, nato pa tekma med ekipama prve lige Buenos Aires Unidos - kjer igra znani od-bojkar Milinko-vič - proti Gi-gantes de Neu-quen. Gledati najboljše je bilo za naše mlade športnike prava učna ura. V četrtek 21. smo pričeli s tekmovanjem. Na igrišču Cef N° 1 smo točno ob 13.30 pričeli s srečanjem z občino Dolores. Po bolj slabem začetku, smo se uredili in pomirili ter zmagali 2-0, in sicer 25-22 in 2521. Prvi tako zaželeni korak je bil napravljen. V petek 22. na igrišču Once Unidos smo igrali proti Pilarju. Bolj urejeni že od vsega začetka, z igralci v dobrem nivoju smo zmagali 2-0 (25-20, 25-21). Zadnja tekma v krogu je bila proti Merlu, ki je na tribuni imela čez sto navijačev. Po zelo dobro odigranem prvem setu za našo skupino (25-15) je sledil nepričakovan ,,bajön". Skoraj dobljena tekma se je tako hitro obrnila in šla v roke Merla. Končni izid 2-1 nas je postavil na drugo mesto kroga in počakati je bilo treba možnost, da bi kvalificirali kot najboljši drugi. In tako je bilo. Med štirimi najboljšimi v provinci smo že bili. V nedeljo 24. so prišli že navsezgodaj prijatelji iz San Justa, da bi navijali za naše fante. Ob 10.30 uri napovedana polfinalna tekma, nas je srečala z lanskim prvakom Guamini. Prvi set je bil za Guamini a se je naša skupina še naprej borila in osvojila drugi set 26-24. Igor je začel krasno podajati in razvrščati žogo tako, da so naši strelci Mati, Marjan, Boris, Andrej in Peter zabijali in branili z navdušenjem. Zadnjega in odločilnega smo odigrali tako kot je bilo treba: odločilno. Zmagali 15-10 ter prispeli na finale. Zmerno veselje smo uživali nekaj trenutkov saj smo uvideli, da smo že med dvema najboljšima ekipama province. A želeli smo prvo mesto. Finalno tekmo smo odigrali ob 15.30. uri. Na drugi strani je bila ekipa iz Merla, edina, MENDOZA Za dan očkov in mamic Kot vsako leto so v nedeljo 24. oktobra požrtvovalne učiteljice osnovnošolskega tečaja sv. Cirila in Metoda s pomočjo mamic pripravile odrski nastop otrok in srednješolcev. Najmlajši so prikazali kratka prizora: Ko fantek vstane in Pri nas pa hišo zidamo. Zanimivo je, da so to skupino tvorili izključno otroci iz mešanih zakonov, ki so podali se tako z ljubeznijo prilagajala novim razmeram. Danes so ti otroci upanje, da bo skupnost še veliko časa služila duhovni in kulturni rasti svojih članov. Višja stopnja tečaja je pripravila kratek prizorček Frana Sal. Finžgar-ja Veljavnost, deklamirala Očetov nauk in prebrala spis Poslanstvo matere. Sledil je nastop srednješolskih učencev. Uprizorili so igrico pisatelja Ksaver Meška svojo vlogo v lepi slovenščini, čeprav to ni njihov vsakdanji jezik. Z veseljem in ponosom so pozdravili in zapustili oder, da so izročili duhovne šopke in nageljne svojim tudi ponosnim slovenskim in argentinskim staršem. Po šestdesetih letih izseljenstva je to tudi uspeh skupnosti, ki je pogumno gledala normalni in neizbežni razvoj naših družin in Materina ljubezen, ki opisuje junaška dejanja matere, kadar se bori za življenje bolnega otroka. Dijaki so prepričljivo igrali in gledalce tako ganili, da je masikateri imel rosne oči. Brez dvoma je naš režiser z zanimanjem opazoval nove igralske talente. Res lepa prireditev naše mladine! mb ki nas je v prvem krogu premagala. Dobro smo jih poznali in vedeli, da bo zmaga bolj odvisna od nas kot pa od njihovega nivoja. Od vsega začetka smo vodili tekmo tako, da nam je vse uspelo. Zaključili smo jo 2-0 z odličnim zabijanjem po sredini našega najboljšega igralca na finali Borisa Malovrha. Po skupnem objemu na sredi igrišča, skokih, petju ,,dale Campeön" in čestitkah je sledila razdelitev medalj in trofeja. Organizator se je zahvalil igralcem za obnašanje, športnikom za gojitev športa ter staršem za podporo, saj vsi vemo kako koristna je športna vzgoja za človeka. Tretje mesto - Guamini, drugo mesto -Merlo. Prišel je zaželeni trenutek. Prvo mesto skupina Našega doma, občine La Matanza. Urejeni v vrsti s slovensko zastavo v ospredju smo prejeli medalje in sledil je pomembni trenutek, ko je naš kapetan Marjan Kržišnik dobil pokal. ,,Vuelta ol^mpica" s pokalom okrog igrišča in skupno slikanje z navijači je bil nepozaben trenutek. Praznovanje smo nadaljevali na obali, se slikali ter v športni opremi vsi skupaj skočili v morje. Edinstveno. Odhod v San Justo je bil ob eni uri dne 25. 10. Ob prihodu na trg, ob 7. uri, smo se srečali s starši in prijatelji, kar nas je ganilo do solz. Vsi igralci - Tomaž Grilj, Mati Oblak, Tomaž Erjavec, Ivo Smrdelj, Maksi Trpin, Igor, Boris in Peter Malovrh, Marjan Kržišnik in Andrej Vombergar pod vodstvom Jureta Urbančiča ter s pomočnikom trenerja Maksi-jem Malovrhom, bi se radi zahvalili staršem za podporo, mladini doma ter odboru in prav posebno naši vestni spremljevalki Materi Mariji za njeno varstvo. Skupina U-18 se bo, kot prvak Province Buenos Aires, udeležila ,,Torneos Nacionales Evita", ki se bodo vršili od 31.10 do 4.11 znova v Mar del Plati. O tem drugič. Sedaj še naprej uživajmo, kar pred kratkim sploh ni bilo v naših mislih in bo ostalo v dolgotrajnem spominu. Iskrene čestitke in še naprej s ponosom ohranjajmo, tudi v športu, korenine slovenske kulture in vere. J-e U-č novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti KITAJSKA ISTRA Iskra Suzhou, ki jo je šempetrska Iskra Avtoelektrika leta 2005 ustanovila na Kitajskem, je doslej delovala v najetih prostorih, zaradi širitve proizvodnje in novih poslov pa bo kmalu začela graditi lastne proizvodne prostore. Vrednost investicije, ki predstavlja največjo slovensko naložbo na Kitajskem, je dva milijona dolarjev. KAKOVOST SE NI SPREMENILA Kakovost življenja je najboljša na Norveškem, izhaja iz letošnjega Indeksa človekovega razvoja, ki ga pripravljajo ZN. Norveška je na čelu držav glede na pričakovano življenjsko dobo, stopnjo pismenosti in izobrazbe ter življenjsko ravnijo že rekordno osmo leto zapored. Slovenija je na 29. mestu, med državami z zelo visokim človekovim razvojem. Na tem mestu je bila Slovenija tudi lani. Pred Slovenijo sta se letos uvrstili njeni sosedi Italija (23. mesto) in Avstrija (25. mesto). Madžarska je medtem zasedla 36. mesto in se še vedno uvršča med države z zelo visokim človekovim razvojem, medtem ko je Hrvaška na 51. mestu, med državami z nižjo, to je visoko ravnijo človekovega razvoja. BREZPOSELNOST Število brezposelnih se je oktobra povzpelo nad 100.000. Na zavodu je bilo prijavljenih 102.683 brezposelnih oseb, kar je 4,9 odstotka več kot septembra in 8,6 odstotka več kot oktobra lani. Na ministrstvu za delo so porast pričakovali zaradi sezonskega priliva novih oseb na trg dela po zaključku izobraževanja, hkrati pa so število brezposelnih povečali tudi stečaji večjih podjetij. POPIS BREZ POPISOVANJA Slovenijo prihodnje leto čaka popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki bo hkrati prvi popis, ki ga državni statistični urad ne bo izvedel s terenskim zbiranjem podatkov, temveč registrsko s povezovanjem podatkov in administrativnih ter statističnih virov. Prebivalcem Slovenije tako ne bo več potrebno odgovarjati na popisna vprašanja. po svetu VIZUMSKA LIBERACIJA Državljani Bosne in Hercegovine ter Albanije bodo od srede 1. decembra lahko v države schengenskega prostora potovali brez vizumov. To odločitev so v Bruslju sprejeli notranji ministri članice unije. Vizumska liberalizacija velja za imetnike biometričnih potnih listov in za potovanja do 90 dni. Evropska komisija je sporočila, da bo proces vizumske liberalizacije pozorno spremljala tudi po uveljavitvi tega ukrepa. OBAMA V INDIJI Ameriški predsednik Barack Obama v sklopu turneje po Aziji je končal svoj obisk v Indiji. V New Delhiju se je srečal z indijskim premierjem Manmohanom Sing-hom. Zavzela sta se za okrepitev gospodarske menjave ter za sodelovanje v boju proti terorizmu. Ameriški predsednik je vez med Indijo in ZDA označil za trdno in močno kot še nikoli prej. Med drugim je pohvalil indijski vojaški prispevek, na primer v vojni v Afganistanu in pri prizadevanju za pregon teroristov. Po Obamovi oceni bodo možnosti za dvostransko sodelovanje z vzponom indijskega gospodarstva samo še narašča e. VULKAN Indonezijski vulkan Merapi je v nedeljo znova bruhal pepel in dim skoraj šest kilometrov visoko ter povzročil kaos v letalskem prometu. Številni letalski prevozniki so morali odpovedati lete v prestolnico Džakarta ali iz nje. Od izbruha vulkana 26. oktobra je umrlo 138 ljudi, vsaj 500 ljudi je ranjenih, na desettisoče ljudi pa so morali evakuirati. Indonezijski reševalci so medtem ustavili iskanje morebitnih žrtev zadnjega od silovitih izbruhov okoli gore Merapi. VEČ GLASOV ZA KITAJSKO Mednarodni denarni sklad je sprejel sklep, s katerim je Kitajski povečal glasovalne pravice. Gre za zgodovinsko odločitev, saj bo tako Kitajska postala tretja najmočnejša članica sklada. Prve so ZDA, druga pa je Japonska. V skladu se bo zato zmanjšal vpliv razvitih evropskih držav. hrvaSka zaprla tri poglavja Hrvaška z optimizmom upa, da bo pristopna pogajanja z Evropsko unijo končala že v prvi polovici prihodnjega leta. Začasno je namreč zaprla še tri poglavja, odprtih jih ostaja še deset. Vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak upa, da bo ta zaprla do konca madžarskega predsedovanja. Poglavja, ki jih je Hrvaška zaprla, so poglavje o prostem pretoku kapitala, OSMI MLADINSKI DAN SFZ IN SDO Slovenska mladina Velikega Buenos Airesa je imela 6. novembra, na slovenski Pristavi svoj osmi mladinski dan. Začela ga je s sv. mašo ob desetih dopoldne, ki jo je daroval g. dr. Alojzij Starc. ... Po svetem opravilu je bilo pod senčnim ombujem mladinsko zborovanje, ki ga je zaradi odsotnosti predsednika SFZ Vodnika začel podpredsednik Franc Vester. ... Telovadni nastop je obstajal iz prostih vaj štirih skupin: naraščajnic in članic ter naraščajnikov in članov. Prve so nastopile deklice šolskih tečajev iz San Justa, Morona in Ramos Mejia. Vodila jih je Mehle Anica ... Nato so strumno prikorakali na igrišče pod vodstvom g. A. Čopa naši dečki iz Morona ... Dekleta iz Lanusa so se postavile s simbolično vajo „Kuharice" ... Kot zadnji so nastopili člani SFZ pod strumnim vodstvom neumornega telovadnega delavca g. Avgusta Čopa ... SLOVENCI V ARGENTINI SAN MARTIN Pod okriljem Pripravljalnega odbora za Slovenski dom v San Martinu je bilo v nedeljo dne 6. novembra t.l. po slovenski maši v župnijski dvorani prosvetno predavanje dr. Ivana Pavlovčiča o življenju Cleve-landskih Slovencev. ... OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto 5. novembra t.l. zvečer sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Palomarju Janez Bitenc in gdč. Lojzka Šonc. Mladi par je poročil g. Marko Mavrič, za priči sta bila: nevesti njen brat Marijan Šonc, ženinu pa ga. Ana Jakolin. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova. Družinska sreča. Družino Janka Dimnika in ge. Ane roj. Marolt v Billinghurst je razveselil sin in v družini Janeza Jereba in ge. Lojzke roj. Urbančič v San Justu je družinsko srečo povečal tudi sinček. V župni cerkvi v San Martinu je krstil 5. nov. g. Jože Jurak Silvo Beatriz Filipič, hčerko Bogomirja in Marije Pogačnik iz Jose L. Suareza. Za botra sta bila Martin Duh in njegova soproga Ivana roj. Marinšek. V nedeljo 6. novembra je bil krščen v župni cerkvi v Munru Tomaž Bujas, sin Draga in Mihaele Prelog. Krstne obrede je opravil g. Jože Jurak, botrovala sta ga g. Roman Bat in njegova žena ga. Danila roj. Rutar. V Billinghurst je ob priliki misijona krstil misijonar Rudolfa Antona Dimnika, sina Janka in Ane roj. Marolt. V Slovenski kapeli je pa krstil 5. novembra g. direktor Anton Orehar Roberta Alojzija, sina Alojzija Bučarja in Alme Antonič. Botra sta bila Ciril Bučar in Ivana Antonič. Srečnim družinam naše čestitke. Svobodna Slovenija, 10. novembra 1960 - št. 45 RESUMEN DE ESTA EDICION pri katerem je imela pridržke Slovenija, poglavje o prometu in poglavje o ustanovah. MEDNARODNI POSVET Kristjani v Iraku živijo v vse večjem strahu pred napadi islamskih skrajnežev. Pred tednom dni je bila njihova tarča sirsko katoliška cerkev v Bagdadu. Vernike, ki so se zbrali pri nedeljski maši, so zajeli za talce, v reševalni akciji varnostnih sil, ki je sledila, je življenje izgubilo več kot 50 ljudi. Dva dni po tragičnem dogodku je iraška veja Al Kaide sporočila, da so kristjani legitimna tarča, kjerkoli so, skupina, ki se imenuje Islamska država v Iraku, pa je svoje žaljivke usmerila tudi v papeža. A posvet, ki ga je minuli teden gostila Ženeva, je dokaz, da lahko kristjani in muslimani gradijo skupno prihodnost. Na mednarodnem posvetu v ekumenskem središču v Ženevi se je zbralo 60 predstavnikov krščanske in islamske veroizpovedi. V izjavi ob sklepu srečanja so obsodili vsakršne napade na svetišča in vernike. ACUERDOS EN LA EDUCACIÖN SUPERIOR El pasado 5 de noviembre los ministros, Prof. Boštjan Žekš de la Oficina de Eslovenos por el mundo y Gregor Golobič ministro de Educacion Superior, Ciencia y Tecni-ca, brindaron una conferencia de prensa. En ella, se refirieron a las consideraciones de los cient^ficos eslovenos y profesores universitarios de todo el mundo en la organizacion de la Educacion Superior en Eslovenia y el nuevo Programa Nacional de Educacion Superior para el per^odo 2011-2020. Desde la Oficina de eslovenos en el extranjero, prepararon un Plan de accion de cooperacion entre los cient^ficos eslovenos y otros profesionales y un directorio, con el cual desean fortalecer la participacion entre el pa^s y el extranjero para contribuir al desarrollo de la ciencia en Eslovenia. (Pag. 1) NUEVO NÜMERO DEL VOCERO La Accion cultural eslovena (SKA) publico un nuevo numero de su bolet^n "Glas" (El vocero de la Accion cultural eslovena). Recordemos, que el pasado ano SKA alcanzo el 55° aniversario y junto con esta organizacion estan celebrando el aniversario la revista Meddobje (Entre siglos) y el bolet^n Glas, ambas publicaciones de la Accion cultural. El bolet^n consta de 8 paginas con variada informacion cultural de la Argentina y del trabajo de los socios, en el pa^s y el mundo. (Pag. 2) 50 ANOS EN LA EDUCACIÖN Como informamos con anterioridad, el pasado sabado 16 de octubre, el curso de idioma esloveno Srednješolski tečaj alcanzo el aniversario de oro con sus 50 anos en la educacion de los adolescentes en la cultura y los valores eslovenos. En los festejos estuvo presente el fundador del "tečaj", el Dr. Marko Kremžar. Todo comenzo a las 18 horas con la misa en la iglesia Marija Pomagaj, presidida por el msgr. Jure Rode con la asistencia del parroco Franci Cukjati. Finalizada la misa, el Dr. Kremžar y la actual directora Prof. Neda Vesel Dolenc, descubrieron la placa conmemorativa. En el salon principal del Centro esloveno capitalino, donde se dictan las clases del curso de idioma, no faltaron los saludos, las felicitaciones y los reconocimientos a la trayectoria de los profesores. Hubo tambien una extensa exposicion de fotograf^as con los retratos del grupo de egresados de cada ano, ademas de otros importantes momentos en la historia del tečaj. Para la ocasion, se edito una publicacion que incluye un racconto de los 50 anos, narrada por los ex alumnos. (Pag. 3) LOS JÖVENES EN CASTELAR El 3 de octubre fue el d^a elegido para el 40° D^a de los jovenes de Pristava. Desde temprano los equipos de los centros eslovenos estuvieron jugando al voley; torneo que duro todo el d^a, como ya es costumbre en estos encuentros. Los presidentes de las organizaciones juveniles, Luka Kenda y Veronika Kocmur, junto con los presentes entonaron los himnos e izaron las banderas. El parroco Franci Cukjati oficio la misa, tras la cual llego el almuerzo. Por la tarde: ja alentar a los equipos! El programa cultural se desarrollo en forma de un viaje en busqueda de un tesoro que un t^o dejo de herencia. La obra la llamaron: En todo el mundo, encuentras a un esloveno. Finalmente, la caja estaba vac^a... El heredero descubrio que los amigos, que encontro por el camino, son el mayor tesoro. (Pag. 4) SUB 18 El equipo "Naš dom" participo del Torneo "Bs. As. -La provincia" en la categor^a voley masculino, no federados, sub 18 y logro el primer puesto. Para participar del torneo viajo a Mar del Plata, representando a La Matanza. El 21 de octubre jugaron frente a Dolores y vencieron 20. Al d^a siguiente, contra Pilar repitieron el resultado. El partido con Merlo termino con una derrota por 2-1. As^, se cerraba la primera ronda. Quedaba esperar los resul-tados y ser el mejor segundo... La semifinal fue frente al equipo de Guamin^; 2-1 a favor. En la final esperaba Merlo, que ya hab^a vencido al equipo de La Matanza. La "revancha" llego con un contundente 2-0. Medallas, el trofeo en manos del capitan del equipo Marjan Kržišnik, y la alegr^a de los jugadores y familiares. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158-C1407GSR BUENOS AIRES-ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Tine Debeljak, Marko Vombergar, Maruča Čeč, Miha Bajda, Jure Urbančič in Maksi Malovrh. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O