FRESES 1’77 CUSHO DTIOTNE SKUFIVOSTI CE BUS & 4 'ÒHOZ POSLOVNO POROČILO PREGLED O POSLOVANJU V LETU 1976 Obračun celotnega poslovanja temeljnih organizacij in delovne organizacije za leto 1976 ima naslednji dve osnovni obeležji: nadaljno rapidno zmanjševanje akumulativne sposobnosti in sestavljanje obračuna po temeljnih organizacijah združenega dela. Pri seštevanju obračuna po temeljnih organizacijah so se pojavile večje težave, ki izvirajo iz nedosledno rešenih odnosov med temeljnimi organizacijami, predvsem pomanjkljivosti pri razdelitvi sredstev in virov sredstev ter nedoslednosti na področju združevanja sredstev. Na kvaliteto samih obračunov, to je na stopnjo realnosti prikaza poslovne uspešnosti posameznih temeljnih organizacij pa so seveda odločilno vplivale planske predpostavke. S samoupravnim sporazumom o temeljih proizvodno-finančnega plana za leto 1976 smo si prizadevali oblikovati take odnose med temeljnimi organizacijami, ki bi zagotavljali enake izhodiščne pogoje za pridobivanje dohodka delavcem v vsaki temeljni organizaciji. Rezultati, ki smo jih dobili z zaključnimi računi, kažejo, da postavljenega cilja nismo dosegli. Ugotoviti moramo, da pri uveljavljenem sistemu planiranja, ki dopušča uveljavljanje različnih teženj planov posameznih TOZD, sestavljeni plani temeljnih organizacij ne morejo biti osnova za oblikovanje tistih odnosov, s katerimi želimo zagotoviti vsaki temeljni organizaciji enake izhodiščne pogoje za pridobivanje dohodka. Primerjava podatkov iz obračuna s podatki plana, predvsem pri TOZD gozdarstvo Bohinj in TOZD Avtoprevozništvo, to nedvoumno dokazuje. S planom in seveda tudi z obračunom tudi nismo rešili vpliv tržnih odnosov na pridobivanje dohodka, glede na to, da so v odnosu na ta činitelj posamezne temeljne organizacije v različnem položaju. Medtem, ko so prednji problemi rešljivi in bomo že v letu 1977 imeli mnogo kvalitetnejši plain in tudi obračun, b'o. problem u-padanja akumulativne sposobnosti zahteval mnogo več naporov vseh zaposlenih in tudi večje or-ganizacijsko-tehnične ukrepe. V letu 1975 smo prvič ugotovili absolutno upadanje akumulativne sposobnosti, letos pa je ta padec tako občuten, da je pojava izgube samo še vprašanje časa. Obračun za leto 1976 in na osnovi rezultatov tega obračuna sestavljen proizvodno finančni plan morata biti osnovni izhodišči, po katerih bodo samoupravni organi, politične organizacije in strokovnjaki predvideli ukrepe za izboljšanje gospodarske situacije, v katero za- hajamo. V pogojih gospodarske stabilizacije in zmanjševanja inflacijske stopnje ne moremo več pričakovati stalnega hitrega porasta cen lesa. Realno pa lahko pričakujemo, da bo cena uslug in živega dela nadalje rastla ob povečanju obveznosti združenega dela do družbenih služb in do gospodarskih dejavnosti, ki so bile v povojnem času zapostavljene. Premagovanje takih gibanj bo omogočeno le s povečano produktivnostjo dela in boljšim izkoriščanjem sredstev. Povečanje produktivnosti v naši delovni organizaciji pa zahteva globoke organizacijske spremembe, ker je v sedanji situaciji omejeno z danim obsegom proizvodnje in preobsežnim administrativno - strokovnim o-sebjem. Prav ta ugotovitev je jasno razvidna iz obračunov za leto 1976. Omejen obseg proizvodnje in minimalno povečanje cen lesa sta omogočila povečanje celotnega dohodka iz eksterne realizacije iz naslova prodaje lesa le za 6,1 %, materialni stroški pa so porasli za 17,7% v primerjavi s preteklim letom. Iz obračunov je tudi razvidno, da smo v nezadostni stopnji izkoristili razpoložljive lastne proizvodne kapacitete. Močan porast zunanjih uslug, ki je bil zabeležen v preteklem letu, je bil prisoten tudi v letu 1976. Del odgovornosti za ta pojav no- 2 sijo tudi organizatorji proizvodnje, ki se raje odločajo za naročilo storitve, kot za boljšo organizacijo dela in ureditev pomanjkljivosti v odnosih med TOZD. Če upoštevamo vrednost vseh proizvodov in storitev in za proizvodnjo teh potrebnih stroškov, za eno in drugo eksternih in internih, ugotovimo, da so skupni stroški porasli sicer le za 3, 591.020, 00 din ali dobre 4 %. Ta podatek potrjuje našo ugotovitev, da ima glavni vpliv na padec akumulativnosti "cena" živega dela in obveznosti do skupnosti. Čeprav je bilo za približno isti obseg dela kot v letu 1975, letos potrebno 28 delavcev manj je skupno izplačana masa osebnih dohodkov, ki se krijejo iz doseženega dohodka porasla za 11,4 % ali 3. 781. 684, 00 din. Približno isto dinamiko rasti beležimo tudi za zakonske obveznosti. Negativno se na finančni rezultat in možnost uspešne sanacije v prihodnje odražajo naša dosedanja vlaganja v razširjeno reprodukcijo. Ta ugotovitev ne more zanikati nujnosti takih dosedanjih vlaganj, kot so pač bila, ampak le poudarja problem, ki zahteva širšo družbeno priznanje. Vlaganja v izgradnjo gozdnih komunikacij, so vlaganja v širšo družbeno infrastrukturo in so sredstva iz dohodka gozdarstva lahko samo en delež v sredstvih, ki jih mora zagotoviti celotno gospodarstvo. V naši delovni organizaciji je bil, sorazmerno z vlaganji v tehnične naložbe, zelo velik delež za izboljšanje delovnih In življenjskih pogojev delavcev. Ta čini-telj, ki je objektivno upravičen iz dejstev, da smo pri tehničnih naložbah premalo upoštevali načelo rentabilnosti in smotrnosti posameznih nabav ali izvedb, povzročata izredno nizko rentabilnost vloženih poslovnih sredstev. Zanimiv je podatek, da so obveznosti do skupnosti, katerim so osnova poprečno uporabljena sredstva, skoraj takšne, kot znaša 50 % akumulacija (del dohodka za rezervne sklade in za poslovni sklad vključno z navedenimi družbenimi obveznostmi). V priloženih tabelarnih pregledih je prikazan poslovni uspeh v letu 1976 za delovno organizacijo in za posamezne temeljne organizacije. Tabele so sestavljene tako, kot se po ustaljenem sistemu ugotavlja celoten dohodek, dohodek, čisti dohodek in ostanek dohodka za sklade. Na koncu pregleda so prikazane tudi obveznosti za obvezna posojila in druge oblike združevanja sredstev z obveznostjo ali brez obveznosti plačila. Obvezna posojila in združevanja sredstev izhajajo iz obvez, danih z zakonskimi predpisi ali iz sprejetih in podpisanih samoupravnih sporazumov. Te obveznosti bomo morali tekom leta 1977 plačati in zaradi tega sredstva, ki jih sicer izločamo v "del poslovnega sklada - za druge namene" ne moremo predvideti za drugačne namene kot za že navedena združevanja. Kot samoupravne obveznosti, ki se krijejo iz dohodka pred ugotovitvijo čistega dohodka, so evidentirane obveznosti za pokrivanje dela stroškov infrastrukture železnic in prispevki za krajevne skupnosti, ljudsko obrambo in požar-no-varstvene skupnosti. Precejšnja sprememba v letošnjih obračunih je tudi izkazovanje prispevkov za biološka vlaganja. Ti prispevki so bili obračunani iz dohodka kot obvez- nosti po zakonu, medtem ko so se v preteklih letih obračunavali iz materialnih stroškov. Zaradi lažje primerjave materialnih stroškov in dohodka so v preglednih tabelah tudi odgovarjajoči podatki za preteklo leto in za letošnji plan. Poleg tega so se v preteklem letu izdatki za regresiranje toplega obroka med delom pokrivali iz materialnih stroškov, letos pa iz čistega dohodka - osebnih prejemkov. Podatki za leto 1975 so v preglednih tabelah za TOZD prirejeni načinu obračuna, ki je veljal za leto 1976, dočim so pa v zbirni tabeli ti izdatki e-videntirani v postavki - drugi materialni stroški. Porast te postavke v odnosu na leto 1975 s 377, 5 % je tudi odraz, da so v letošnjem letu na tej postavki (na kontu 408) evidentirani obračunani prispevki za vzdrževanje potov in cest v Obratu za kooperacijo v skupni višini din 2.097.062,00. Isto namenski prispevki za leto 1975 so izkazani v postavki "proizvodne storitve". V poslovnem poročilu ne moremo dati širšo analizo poslovanja, ker bo naloga za to pristojnih služb v delovni skupnosti skupnih služb in strokovnih delavcev v temeljnih organizacijah. Prikazani podatki in primerjava Del novih prostorov avtomehanične delavnice na Rečici - foto GG le teh z dosežki v preteklih letih in predvidevanji določenih s planom, naj bodo vzpodbuda za kompleksne analize posameznega področja naših dejavnosti. Pojasnilo je potrebno le k obračunu uspeha za TOZD Avtopre-vozništvo z delavnicami. Ta temeljna organizacija je dosegla tako nizek ostanek dohodka, da ni bilo mogoče rezervirati sredstva za plačilo obveznosti iz sprejetih samoupravnih spora -zumov in ne oblikovati sredstev za sklad skupne porabe. Ne glede na verjetno predpostavko, da bi ta temeljna organizacija z aktiviranjem rezerv v organizaciji dela in izkoriščanju svojih kapacitet lahko dosegla boljše rezultate, je slab poslovni uspeh odraz planskih predpostavk. S planom je bila ta temeljna organizacija postavljena v drugačen odnos do pridobivanja celotnega dohodka kot ostali TOZD. Usluge so prodajali skozi vse leto po planskih cenah, material in usluge pa plačevali po tržnih cenah. Poleg tega pa v tej organizaciji združenega dela ni bil dosežen naturalni proizvodni plan v tonskih kilometrih, ker se je zaradi vzrokov na latere delavci niso mogli vplivati, znižala povprečna razdalja ene vožnje, kar bistveno vpliva na oblikovanje tonskih kilometrov in le malenkostno na stroške poslovanja. 1. Oblikovanje in poraba sredstev za biološka vlaganja DO: TOZD Formirano v 1976 14% od realizacije Gojenje Poraba Urejanje Odkazovanje Bohinj Pokljuka Jesenice Radovljica 3, 645. 727,25 4. 205.477, 15 837.634,00 332. 936,85 1, 116. 633,49 1,378.833,45 1, 150.552,71 333.236, 12 409776,00 1,205. 476, 00 1,483. 329, 00 298. 275, 00 107. 057, 00 Skupaj 9,021.775,25 3, 979.255,77 409776,00 3, 094. 137,00 TOZD Raziskovalno delo Poraba skupaj Saldo 31. XII. 1976 Bohinj . . 469. 203, 90 Pokljuka - - 541.243,50 Jesenice - - 107.803,20 Radovljica - ■ 42,848,88 Skupaj 377. 507,00 7,860. 675,77 1,161.099,48 Razlika v znesku din 1, 161.099,48 je preko kontov časovne razmejitve prenešena za porabo v letu 1977. 2. Oblikovanje in poraba sredstev za investicijsko vzdrževanje (brez podatkov za obrat za kooperacijo). Oblikovano Porabljeno Planirano din din din Gozd. Bohinj 1,617. 708, 00 1,219. 903, 00 1,512. 000, 00 Gozd. Pokljuka 902. 700, 00 670.737, 00 770. 000, 00 Gozd. Jesenice 376. 884, 00 1, 116.492, 00 1,495. 000, 00 Gozd. Radovljica 99. 588, 00 198.584, 00 255. 000, 00 Gozd. gradbeništvo 447 .228, 00 47.481, 00 300.000, 00 Avtoprevozništvo 460 . 571, ,00 460.571, 00 388. 000, 00 DS Skupne službe - Poleg obračuna uspeha so v posebni tabeli prikazani pokazatelji, ki jih predvideva Zakon o združenem delu v 140. členu in nekateri drugi pokazatelji, ki so lahko v pomoč pri analizi uspešnosti poslovanja. Tudi iz teh pokazateljev je razvidno upadanje stopnje uspešnosti. Ker so priložene tabele sestavljene na osnovi bilance Uspeha, v nadaljevanju dajemo še nekaj podatkov iz bilance stanja, kateri lahko dopolnjujejo oceno uspešnosti poslovanja, ki smo jo oblikovali na osnovi podatkov o oblikovanju in delitvi dohodka. Skupaj 3,904.679,00 3,713.768,00 4,720.000,00 Razlika neporabljenih sredstev je prenešena preko kontov časovnih razmejitev na leto 1977. 3. Vročena sredstva in dani krediti: Sklad skupne porabe: - Krediti iz SSP za stanovanja delavcem - Vezana sredstva stanovanjskega prispevka - Depoziti in obvezna posojila iz SSP Skupaj iz sklada skupne porabe 7,185. 984,00 1,062. 808,00 167. 807,00 8,416. 599,00 Poslovni sklad: - Krediti za športno središče Kobla - Krediti za ATC Vršič - Deleži v poslovni banki - Združena sredstva za finans. železn. infrastr. - Združena sredstva za izgradnjo avtocest - Razni krediti za energetiko - Obvezni depoziti - Posojilo posl. združenju za osn. sredstva - Posojilo posl. združenju za plantaže 373.411.00 300. 000,00 2,464. 150,00 975. 778,00 967.089.00 4,482. 953,00 32. 065,00 29. 544,00 214. 372,00 4 - Posojilo posl. združenju za obrat, sredstva - Posojilo semenarni Mengeš - Kredit Elektro - Kranj - Kratkoročni kredit AERO Medvode - Blagovni kredit KS Srednja vas - Krediti sklada skupnih rezerv - republ. - Krediti sklada skupnih rezerv - občinskih - Posojila za nerazvite republike Skupaj poslovni sklad 7.429,00 68. 895,00 27.821,00 3,500.000,00 317. 137,00 337. 313,00 807. 142,00 2,339. 141,00 13,760.541,00 Skupni poslovni sklad in S SP 4. Stanje prejetih kreditov in posojil: Sklad skupne porabe: 22, 177. 140,00 - Krediti za stanovanja Jesenice - Krediti za stanovanja Radovljica - Krediti za stanovanja Jarše - Krediti za stanovanja Bohinj Skupaj za sklad skupne porabe 70. 112,00 527.449,00 1,337. 556,00 1.000.000,00 2. 935. 117,00 Poslovni sklad: - Krediti za mehanizirano skladišče Bohinj - Sovlagateljski delež LIP Bled za skl. Bohinj - Kredit za mehanizacijo na TOZD Pokljuka - Kredit za cesto v Belco - Kredit za cesto Petelinjek - Bančni kredit za opremo gradb. - Blagovni kredit ST Trbovlje - Bančni kredit za opremo in meh.v Avtoprev. - Kredit za Petelinjek - obrat za kooperacijo - Kredit za cesto na Voklo (OK) od SIS za gozdarstvo 8,563.712,00 5, 923. 332,00 95. 451,00 80. 910,00 256. 257,00 325. 320,00 232. 575,00 1, 944. 904,00 256. 257,00 480.000,00 Skupaj za poslovne namene 18.158,718,00 Skupaj krediti In sovlag. deleži 21,093.835,00 OBVEŠČANJE GOZDARJEV IN LESARJEV Bled - Na nedavnem sestanku so se uredniki glasil delovnih organizacij, ki so združene v sestavljeno organizacijo združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva, dogovorili za temeljitejše, bolj vsestransko in kvalitetno informiranje delavcev, ki so zaposleni v delovnih organizacijah. Ko so sprejemali vsebinsko zasnovo glasila GLG, ki je prvič izšlo pred leti in katerega osnovni namen je obveščati delavce o delovanju kolegijskega poslovnega organa in o vseh dogodkih, ki so pomembni za vse članice sestavljene organizacije, so poudarili, da bi morali vso skrb posvetiti prav informiranju delavcev, njihovim problemom, željam in interesom. Informacije bodo morale biti kvalitetne, zanimive in privlačne ter izhajati iz vseh sredin. Glasilo naj bi prinašalo novice o pomembnih dosežkih, o problemih in o uspehih medsebojnega povezovanja in sodelovanja, več naj bi pisalo o sodelovanju izven regije, obveščati pa bi moralo tudi o aktualnih družbenopolitičnih dogodkih ter o dejavnosti družbenopolitičnih organizacij v sestavljeni organizaciji združenega dela. Več pozornosti naj bi letos posvetili seznanjanju delavcev z novim zakonom o združenem delu ter z iz njega izhajajočimi novimi družbenoekonomskimi vprašanji, temeljito naj bi obravnavali probleme, ki zavirajo hitrejši napredek in hromijo čvrstost sestavljene organizacije združenega dela. V treh, štirih številkah letošnjega leta naj bi našli prostor tudi humor, novosti in zanimivosti iz drugih sestavljenih organizacij izven regije. Vsekakor pa mora vsebinska zasnova slediti nenehni aktualnosti, glasilo mora dati besedo delavcem ter njihovim željam, interesom in potrebam. Član komisije preverja znanje voznika viličarja - Volvo - foto GG GLG UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA - TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO Celotni prihodki 15. 249. 205 15. 394. 590 21.526.181 141,2 Skupaj porabljena sredstva 8. 868.541 9. 640. 852 15. 102. 484 170, 3 Dohodek 6.380. 664 5. 753. 738 6. 423. 697 100, 7 Čisti dohodek 5. 338.940 4. 921.391 5.492. 512 102,8 Ostanek dohodka za sklade 870. 908 561.411 837.649 96,2 UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA - TOZD AVTOPREVOZNIŠTVO Z DELAVNICAMI Celotni dohodki Skupaj porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Ostanek dohodka za sklade 12. 297. 255 14. 335. 000 13.076.405 106, 3 7.564.472 9. 706. 799 7.651. 840 101,2 4.732.783 4. 628. 201 5.424. 565 114,6 3.840. 922 3. 828. 718 4. 452.955 115, 9 219. 581 445. 428 377. 197 171,8 UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA - OBRAT ZA KOOPERACIJO Celotni prihodki Skupaj porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Ostanek dohodka za sklade UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA Celotni dohodek Skupaj porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Ostanek dohodka za sklade 31.347.132 30. 147. 900 36.132.180 27.168.647 25. 338. 873 30. 677. 067 4. 178.485 4. 809. 027 5.455. 113 464.767 562.957 896. 834 464. 767 420.626 754.011 9KA - POČITNIŠKI DOM PIRAN 219. 475 222. 204 217.264 150. 609 146. 208 141.230 68. 866 75. 996 76. 034 61.701 67.870 66.839 115,3 112, 9 130, 6 192, 9 162,2 98, 9 93,8 110.4 108.4 UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA - STANOVANJSKA ENOTA Celotni dohodek 40. 300 Skupaj porabljena sredstva 40. 300 Dohodek Čisti dohodek Ostanek dohodka za sklade UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA - SKUPAJ GG BLED Kazalec Doseženo v 1. 1975 Planirano v 1. 1976 Doseženo v 1. 1976 Indeks v % 1976/75 Celotni dohodki 152.460. 867 156. 797.740 171.359. 119 112,4 Skupaj porabljena sredstva 86. 289. 993 93. 870. 341 101.597.225 117,7 Dohodek 66. 170. 874 62. 927.399 69.761.894 105,3 Čisti dohodek 44. 298. 079 42.301.218 45. 726. 597 103,2 Ostanek dohodka za sklade 10. 322.484 7. 959. 169 6. 950. 942 67,3 UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA - TOZD GOZDARSTVO BOHINJ Celotni prihodki 32. 548. 453 31.672.832 34. 510. 295 106,0 Skupaj porabljena sredstva 16. 522. 918 17. 574.730 17.504.553 105, 9 Dohodek 16. 025. 535 14.098.102 17.005.742 106, 1 Čisti dohodek 10. 293. 148 8. 474. 878 9. 975. 636 96, 9 Ostanek dohodka za sklade 3. 533. 821 1.461.425 2.413.278 68, 3 UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA - TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA Celotni prihodki 36. 275. 232 34.476.267 35.433.477 97,7 Skupaj porabljena sredstva 16. 117. 309 18.818.446 18.739.597 116,3 Dohodek 20. 157.923 15. 657.821 16.693.880 82,8 Čisti dohodek 12. 229. 074 9.. 616. 126 9. 950. 343 81,4 Ostanek dohodka za sklade 4.874.482 2. 624.759 1. 295. 636 26,6 6 UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA - TOZD GOZDARSTVO JE SENICE Celotni prihodki 12. 102.187 14. 085.401 14.011. 119 115,8 Skupaj porabljena sredstva 5. 472.347 5.637.142 5.815.419 106,2 Dohod ek 6. 629. 840 8. 448. 259 8. 195. 700 123,6 Čisti dohodek 5. 081.901 6. 674. 566 6.130.025 120,6 Ostanek dohodka za sklade 185.873 1.654.334 587. 109 315, 9 UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA - TOZD GOZDARSTVO RADOVLJICA Celotni prihodki 5.740. 524 7. 055. 895 6.883.397 119, 9 Skupaj porabljena sredstva 2.820.858 3. 080.354 2.769.676 98,2 Dohodek 2. 919. 666 3. 975.541 4.113.721 140, 9 Čisti dohodek 2.328.584 3. 195.858 2. 997. 328 128, 7 Ostanek dohodka za sklade 133.054 797.186 547.107 411,2 KADROVSKA IN SPLOŠNA DEJAVNOST Struktura usposobljenosti stalnih je naslednja: delavcev po stanju 31.12. 1976 - dipl. inž. gozdarstva 21 - dipl, ekonomist 1 - dipl. pravnik 1 SKUPAJ 23 - ekonomisti 3 - organizator dela 1 - inž. strojništva 1 SKUPAJ 5 - gozdarski tehniki 44 - ekonomski tehniki 11 - komercialni tehniki 2 - gradbeni tehniki 2 - geometri 2 - administrativni tehniki 2 - druga sred. šol. izobrazba 1 SKUPAJ 64 - nižja strok, izobrazba 49 SKUPAJ 49 - delavci s poklicno šolo 66 - gozdni delavći - priučeni 173 - gradbeni delavci - priučeni 20 - drugi delavci 68 SKUPAJ 327 VSEH DELAVCEV 31.12.1976 468 Pregled o sprejemu delavcev na delo in odhodu v letu 1976 - ekonomisti sprejem odhod 1 - gozd. tehniki 1 1 - ekonom, tehniki - 1 - geometri - 1 - drugi pisar, delavci - 1 Na pripravniški praksi je bilo 8 delavcev. Od teh so 2-letno pripravniško dobo končali 4 pripravniki, 1-letno prakso sta končali 2 pripravnici. En pripravnik pa je odšel na odsluženje vojaškega roka. ČE FMKČIONAZ SKAOE... T Na počitniški obvezni in neobvezni praksi je bilo 14 dijakov in Študentov. V letu 1976 je bilo za Novo leto obdarovanih 203 upokojencev. V letu 1976 je umrlo 7 upokojencev In to: Valentinčič Peter, Bizjak Peter, Gašperin Anton, Glavič Stanko, Tomše Matevž] Jensterle Avgust in Pfajfar Matija st. . Pregled poprečnega stanja zaposlenih v letu 1976 TOZD Delav. Usi. Skupaj Učen. Honor. Sezonci Bohinj 74 23 97 1 _ od 74 = 1 Pokljuka 96 23 119 1 1 od 96 = _ Jesenice 57 23 80 - . od 57 = 8 Radovljica 22 10 32 2 2 od 22 = 4 Avtoprevoz. 44 6 50 6 - od 44 = _ Gradben. 60 6 66 - . od 60 = 27 Skupne službe 5 53 58 - - od 5 = - SKUPAJ 358 144 502 10 3 40 Pregled stanja delavcev iz proizvodnje, dela , sprejema in prenehanje TOZD Stanje 1. 1. 1976 Prišlo Odšlo Stanje 31.12. 1976 Bohinj 74 4 4 74 Pokljuka 101 11 14 98 Jesenice 48 38 29 49 Radovljica 18 10 9 19 Avtoprevozništvo 45 2 3 44 Gradbeništvo 48 57 67 38 Skupne službe 5 - - 5 SKUPAJ 339 114 126 327 Pregled skupnega prihoda in odhoda po mesecih: Mesec Prihod Odhod Mesec Prihod Odhod januar 6 20 julij 18 6 februar 3 3 avgust 16 12 marec - 2 september 4 7 april 12 6 oktober 7 17 maj 43 5 november 3 9 junij 1 december 2 38 SKUPAJ 114 126 Povprečno zaposlenih v letu 1976 - 358 delavcev 144 usi. sku- paj 502. Stanje zaposlenih ha dan 31.12.1976: 468 delavcev in uslužbencev. Varstvo pri delu Varstveni ukrepi so bili izvedeni v predpisanih mejah. Zavzetost za VD se seli na TOZD. Prikaz stanja varstva smo prilagodili zahtevam inšpekcije dela s tem, da nam za prikaz niso več osnova opravljene ure, pač pa število zaposlenih. Resnost pomenijo izgubljeni dnevi na eno nesrečo. Pogostost pa dobimo iz razmerja števila nesreč do števila zaposlenih (na 100 zaposlenih). Oba pokazatelja sta obdelana po TÓZD v naslednji tabeli: 7 TEHNIČNI MUZEJ SLOVENIJE Bled - Velika, najlepša dvorana v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri pri Ljubljani je namenjena lesnemu oddelku za prikaz lesne predelave. Vendar pa je žal še vedno prazna in ta praznina prav neprijetno učinkuje na obiskovalca. Muzej je sicer tako skrbno, strokovno in slikovito urejen, da si ga je vredno ogledati, saj je eden izmed naših zgodovinsko kulturnih biserov. Oddelek žagarstva je na novo urejen, zanimiv in poučen. Z razstavljenimi žagami, panoji in maketami pritegne strokovnjaka in nestrokovnjaka, ki črpata znanje iz zgodovine in iz nakazane prihodnosti. Tudi gozdni in lovski del muzeja je slikovito opremljen in izoblikovan, tako da vzbuja zanimanje mladine in odraslih. Muzej je zares ogleda vreden! Zakaj pa je dvorana lesne predelave tako prazna in to pri tako visoki ravni naše lesne predelave? Prav zato, ker posamezni navdušenci in strokovnjaki, ki jih čut odgovornosti pred družbo sili, da bi muzeju dali čim več, ne zmorejo vsega sami. Največ pa je seveda takih, ki bi mogli in znali sodelovati, pa niso pripravljeni pomagati pri delu. Ob premagovanju težav je vodstvo Tehničnega muzeja predvidelo v načrtu za leto 1977 ob sodelovanju nekaterih proizvodnih sodelavcev iz naše stroke tudi ureditev zbirke lesne predelave. Upamo torej, da bomo čez leto dni lahko s ponosom obiskali tudi ta del muzeja. Za ureditev muzeja pa bo potrebno zbrati precej gradiva, pisanega in risarskega, kot tudi izdelkov in idej za postavitev vernih dokazov naših lesarskih prizadevanj v minulosti in v sedanjosti. Muzejske zbirke naj bi imele po svetovnih merilih takšno vsebino: prikaz preteklosti v 60 odstotkih, prihodnosti v 10 odstotkih in poučnost v 30 odstotkih. GLG 8 Pogostnost In resnost nesreč: TOZD Opravljene Štev. Pogost. Popr. Izgub. Resn. Od vs. delovne ure ne sr. zapos. dnevi na poti Bohinj 222. 778 13 13,4 97 102 7,8 1 Pokljuka 268. 635 11 9, 2 119 172 15,3 2 Jesenice 178. 301 11 1 3,7 80 437 39,7 2 Radovljica 74. 486 2 6,2 32 34 17,0 - Gradben. 145. 335 1 1,5 66 21 21,0 - Avtoprev. 118. 030 9 18,0 50 75 8,3 - Skup. službe 126. 924 - - 58 - - - SKUPAJ 1, 134.489 47 9,4 502 841 17, 9 5 Leto 1975 1,164.756 1Ö0 18,8 530 1 . 812 18, 12 28 spevalo k znižanju njihovega števila poleg organiziranih skupnih prevozov na delo. Kolono opravljenih delovnih ur smo še obdržali zaradi primerjave. Stanje varstva se je močno popravilo glede pogostnosti nesreč. Število izgubljenih dni na eno nesrečo (resnost) se ni bistveno spremenilo od preteklega leta. Posebno na TOZD Jesenice povečujejo število izgubljenih dni 3 nesreče iz prejšnjega leta in se bolniški stalež nadaljuje v obravnavano leto. En prifner ima še to posebnost, da se je nesreča zgodila na Pokljuki, a ponesrečeni delavec se je z bolniškim staležem vrnil na TOZD Jesenice. Število nesreč se je najmočneje znižalo na Pokljuki (lani vetrolom), na Jesenicah in v gozdnem gradbeništvu. Pomembno vlogo imata za tako stanje stalnost delavcev in ustaljena tehnika dela. Orga-' nizirani prevozi delavcev na delo in z dela imajo največji vpliv na znižanje nesreč na poti in od 28 na 5 primerov. Resnost nesreč je nižja samo v TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice, na Pokljuki in v Bohinju. Pogostnost je letos nižja za 50 %. Dejansko število je bilo višje. Zajeli smo le primere, ki so imeli za posledico bolniški stalež. Vseh zgubljenih dni zaradi nesreč pri delu in na poti je nižje za 971 dni oz. za 53 %. Samo zaradi nesreč na poti je bilo izgubljenih 86 dni (lani 346 dni). Na eno nesrečo odpade povprečno 17, 9 dni. Do vseh dni bolniškega stoleža je delež zaradi nesreč 10,2 %. Doslednejšo primerjanje vzrokov nesreč na poti po TOZD Je največ pri- Nesreče po fazah dela TOZD Po- sek Spra- vilo - Transport Man. Nakl. Goj. na in g. skl. razk.taks. Grad dela . De- 'Na lavn. poti Sku- paj Bohinj 4 4 1 2 1 - - - . 1 13 Pokljuka 2 4 1 1 - 1 3 11 Jesenice 6 1 1 1 - - 2 11 Radovljica “ “ “ “ l Gradben. “ . - “ 1 “ 1 Avtoprev. “ * “ ■ Skup. služ. - - “ - “ - - - SKUPAJ 13 9 5 5 2 - . 8 5 47 Leto 1975 28 17 - 7 7 3 6 4 28 100 Razmerje nesreč po fazah je o-stalo nespremenjeno. V delavnicah je število nesreč nekoliko višje zaradi slabših pogojev dela, katere je vsiljevala prizidava in selitev v nove prostore. Med vzroki nesreč prevladujejo urezi, pritiski in udarci po o-končinah. Delovno mesto gozdnega delavca - motorista je benificirano. Koncem leta so bila izdana po- trdila posameznim delavcem, kateri so delali z motorno žago več kot 80 % vsega delovnega časa v letu. Zbran je tudi material za traktoriste za katere se bo uvedel postopek za priznanje delovne dobe s povečanjem. Za benlfikacijo voznikov tovornjakov v gozdarstvu pa so prevzeli skrb za uvedbo postopka Zveze šoferjev in mehanikov Slovenije. Bolniški stalež TOZD Število primerov Izgublj. dni Dni na 1 primer Bohinj 70 (123) 1691 (1130) 24,2 ( 9,2) Pokljuka 79 (174) 1861 (5534) 23,6 (32,1) Jesenice 41 ( 92) 1460 (2459) 35,6 (26,7) Radovljica 22 ( 15) 617 ( 184) 28,0 (20,9) Gradbeništvo 30 ( 49) 712 ( 587) 23,7 (11.9) Avtoprevoz. 41 ( 47) 1131 ( 791) 27,6 (18,8) Skupne službe 24 ( 40) 730 ( 684) 30,4 (17,,1) SKUPAJ 307 (540) 8202 (11399) 26,7 (21,1) 9 V oklepaju navedeni podatki veljajo za leto 1975. Bolniški stale ž je višji v vseh TOZD razen na Pokljuki. Celotni stalež pa je nižji za 28 % v primerjavi s preteklim letom zaradi znižanja na TOZD Pokljuka (za 66 %). Povprečna odsotnost z dela za radi bolezni je najvišja v TOZD Jesenice nato sledijo skupne strokovne službe, TOZD Radovljica, TOZD gozd. avtoprevoz . in delavnice. Največja razlika v dolžini staleža, glede na preteklo leto je v TOZD Bohinj. Težji primeri nesreč, ki se s posledicami v odsotnosti z dela nadaljujejo iz prejšnjega leta, močno povečujejo povprečje. Med vzroki za tako stanje ni na zadnjem mestu nedosledno urejeni zdravniški pregledi pri stalnem zdravniku npr. Jesenice, Radovljica in Bohinj in višja starostna struktura zaposlenih. Po mesecih v letu se znižuje stalež od aprila, marca, januarja itd. Sredi leta 1974 ustanovljena obratna ambulanta na Bledu uspešno opravlja delo v kurativi. S kadrovsko okrepitvijo pa načrtneje pristopa k preventivnimi ukrepi tudi v naši OZD. Usklajevanje kriterijev bolniškega staleža bo potrebno razširiti tudi izven območja, katèrega trenutno pokriva zdravstvena enota na Bledu. Zaščitna sredstva Uporabo osebnih zaščitnih sredstev ureja interni pravilnik o varstvu pri delu. Svet delovne organizacije ga je leta 1974 dopolnil. Na uvoz vezana sredstva so že precej uspeli nadomestiti z domačimi. Dražja zaščitna sredstva se običajno delijo v večjem obsegu občasno tako kot je predviden rok obrabe. Od tod izhajajo razlike o višini porabljenih sredstev v posameznih letih. Ne glede na vsakoletne podražitve so porabljena sredstva še najbolj enaka za rokavice in delovne obleke. Vseh 466.290,29 din je bilo porabljenih za: delovne obleke 146.624,20 dežne obleke 10.815,00 rokavice 125. 729, 00 obutev bunde gumi škornji čelade 139. 352,45 8. 865,20 5. 697, 50 4. 488,50 11.549,75 4. 939, 15 8. 230, 04 termos posode švedska vata ostalo (predpas. ipd. ) Skupaj 466. 290,29 Za zadnje triletno obdobje je bila poraba finančnih sredstev naslednja: 1976 1975 1974 466.290, 29 din 825. 125,48 din 457. 172,60 din Poleg glasila smo objavili 7 številk informacij natiskanih doma na ciklostil na 40 straneh in posebej še vse sklepe sveta delovne organizacije. Glasilo "Preseki" izdajamo približno enkrat na dva meseca. Vmes med izdajo glasila je veliko aktualnih dogodkov in zanimivosti, ob katerih bi bilo po trebno sproti obveščati delavce. Vendar nam to ne uspe vselej, kljub temu, da izdajamo tudi interne informacije. Razlog je v tem, da zanimive informacije ne pritekajo redno iz mesta nastajanja oziroma hranjenja. Interno obveščanje Glasilo "Preseki" je izšlo v 6 številkah z naklado 450 do 500 izvodov. Objavljenih je bilo 62 člankov v 15.030 vrsticah ter 42 fotografskih in drugih slikovnih prispevkov. Med tremi križankami sta bili dve nagradni. Skupni stroški so znašali 26.022, 50 din. Od tega je bilo 21.885 din stroškov za pripravo in tisk glasila in 4.137,50 din nagrad avtorjem za prispevke. Zaradi nizke naklade je cena e-nega izvoda 11,31 din dokaj visoka. tečaj za motoriste tečaj iz prve pomoči seminar za revirne gozdarje predavanja o LO tečaj za gasilce obnova in preizkus znanja iz VD tečaj za delo s hidrav. dvigali seminar za izdel. zaklj. računa predavanja za strokovne izpite tečaj za delo s tež. zgibniki tečaj za tajnice seminar o var. gozdov tečaj za delo z lahkimi zgibniki posvet geometrov tečaj za operaterje na Philipsu seminar o salda kontu na RRS tečaj za delovodje obnova znanja s hidravlič. dvigali V šoli za gozdarje - gozdne delavce v Postojni so vpisani 4 vajenci, ki bodo po teoretičnem delu nadaljevali s praktičnim poukom v delovni organizaciji. Šolo za avtomehanike sta kon- Izobraževanje Sprejeti program izobraževanja je bil v glavnem izveden. Tečaj za traktoriste začetnike nismo izvedli, ker je bilo premalo prijav kandidatov. Izobraževalne akcije smo izvedli v podjetju ali pa smo se posluževali drugih izvajalcev. V celotna sredstva za izobraževanje smo vključevali tudi redno in izredno šolanje naših delavcev ter stroške za literaturo. Izvedene so bile naslednje izobraževalne akcije: Štev. Število Čas akcij udelež. trajanja 1 12 9 dni 1 21 3 dni 2 35 3 dni 2 256 6 ur 1 2 80 ur 4 45 1-2 dni 1 2 5 dni 1 2 1 dan 1 8 1 dan 1 4 4 dni 1 1 5 dni 1 6 2 dni I 2 25 dni 1 2 2 dni 1 1 25 dni 1 1 1 dan 1 3 90 dni 1 18 1 dan čala 2 učenca. V šolo so bili sprejeti 3 učenci. Na praktičnem pouku v TOZD avtoprevoz-ništvo je skupno 7 učencev in sicer: I. letnik 3, II. letnik 2 in HI. letnik 2 učenca. 10 Na visokih in srednjih Šolah imamo cer: - na Biotehniški fakulteti - na gozd. tehniški šoli - na ekonomski srednji šoli - na gradbeni srednji šoli b) izredno šolanje - na ekonomski fakulteti III. stop. - na gozdarski fakulteti III. stop. - na ekonomski fakulteti II. stop. - na specializac. za pridob. lesa - na višji šoli za organ, dela - na tehnič. sred. šoli - stroj. odd. - na višji ekonom, komerc. šoli - na GTS dopisno šolanje Na izrednem šolanju je skupno 13 delavcev, od teh 4 diplomirani inženirji, 1 ekonomist, 2 Stanovanjska vprašanja V letu 1976 je bilo odobreno za: - zasebno gradnjo hiš - adaptacijo stanovanjskih hiš -• gradnjo izven območja - obnovo po potresu V družbeno stanovanjsko izgradnjo Bohinj - stolpič (12 stanov.) Ureditev kopalnice v bloku Gorje Popravila v stan. Gregor. 31 Odplačilo anuitet skupno 8 štipendistov in si- absol. 1 III. let. 2 IV. let. 3 III. let. 1 IV. let. 1 1 delavec 2 delavca 1 delavec 1 delavec 2 delavca II. let. 1 delavec 1 delavec 4 delavci gozdarska tehnika, 1 ekonomski tehnik, 3 pomoč. rev. vodij, 1 gozdni delavec in 1 avtomehanik. 680.000 din 120.000 din 214.000 din 30.000 din smo investirali za: 1,001.534, 90 din 131.090,15 din 15. 567, 10 din 155.647,45 din Ljudska obramba in družbena samozaščita Na področju podrhžbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite zapažamo velik napredek. To se odraža v doseženi stopnji pripravljenosti vseh zmogljivosti za obrambo v primeru agresije ali drugih dejanj, ki bi ogrožala nedotakljivost, suverenost, ozemeljsko celovitost in naš socialistični samoupravni razvoj. Poleg materialne pripravljenosti se uspešno in po programu usposabljamo za delo in obrambo v primeru izrednih ali vojnih razmer, skoraj vsi delavci vseh TOZD so se udeležili na dvakrat organiziranem pouku o samozaščiti prebivalstva, o pravicah in dolžnostih delavcev ter o požarnovarnostnih ukrepih in gašenju požara v miru in vojni. Posamezniki so obiskovali 20 do 100 urne tečaje za gasilce, za prvo pomoč in za druge dolžnosti v civilni zaščiti. Poleg tega je aktiv ZRVS vključil v pouk in vaje ves starešinski kader. Izvedene so bile vaje za preizkus kako smo pripravljeni za obrambo. Po izidu republiškega zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti In notranjih zadevah so delavci v temeljnih organizacijah že u-stanovili odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sprejeli programe razvoja ljudske obrambe ter se intenzivno lotili priprav za angažiranje vseh človeških in materialnih zmogljivosti v primeru ogroženosti. V naslednjem letu pa bo potrebno še marsikaj urediti in uskladiti s krajevnimi skupnostmi v duhu ustavnih in zakonskih določil. Obrat za kooperacijo, zasebni sektor gozdarstva Bled Organiziranost obrata za koo-per acijo V letu 1976 v zasebnem sektorju gozdarstva Bled ni bilo organizacijskih sprememb. Kmetje - Nov, prirejen kamion na centralnem skladišču v Bohinju za odvoz lubja - foto GG 11 gozdni posestniki so združeni v en obrat za kooperacijo s 4 organizacijskimi enotami: Bohinj, Pokljuka, Jesenice, Radovljica. Združeni v en OK smo uspeli kmetom zagotoviti v vseh štirih enotah enake pogoje za pridobivanje dohodka od lesa, kljub temu, da so v posameznih enotah prirodni in gospodarsko -ekonomski pogoji različni in da so tudi stroški gospodarjenja objektivno različni. Z združevanjem formiranih sredstev za gojenje in ceste smo se pri koriščenju teh združenih sredstev s kmeti člani OK samoupravno dogovorili za načelo enakomerne intenzivnosti gospodarjenja v vseh delih območja (biološke investicije) in enakomernega odpiranja gozdov (tehnične investiere). Pri gradnji gozdnih cest smo v pogojih združenih sredstev uspeli izvajati tudi načela koncentrirane, gospodarne gradnje. ka OK. Podružbljanje poseka in spravila lesa tistih gozdnih posestnikov, ki iz kakršnih koli razlogov sami ne sekajo, je naša temeljna družbena naloga. Pri tem bo treba izkoristiti vse možnosti in oblike vključevanja kmetov v gozdno proizvodnjo, seveda v okviru njihovega razpoložljivega časa. Problematiki gospodarjenja v zasebnih gozdovih Slovenije so bili posvečeni tudi gozdarski študijski dnevi maja 1976 v Kranju, ki jih je organiziral Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete. Prav tako so proizvodna problematika, organiziranost in ekonomski odnosi v zasebnem sektorju gozdarstva zajeti v širši družbeno-politični akciji, katere pobudnik je bilo predsedstvo CK ZKS, ko je na svoji 25. Poslovanje obrata za kooperacijo seji oktobra 1976 podalo temeljito oceno uresničevanja stališč in sklepov 2. konference ZKS (junij 1970) o samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosih v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi in nakazalo izhodišča za nadaljnji razvoj. Organizirane razprave o dosedanjem razvoju in bodočih nalogah kmetijstva, gozdarstva in vasi potekajo na vseh nivojih ZKS in SZDL, vključno na nivoju krajevnih skupnosti na zborih kmetov. Razprave se bodo nadaljevale tudi v letu 1977. Na podlagi o-cen sedanjega stanja stališč in sklepov o bodočih nalogah bomo na posebni problemski konferenci spomladi 1977 izoblikovali akcijski program bodočega razvoja kmetijstva, gozdarstva in vasi v občinah Radovljica in Jesenice. seji oktobra 1976 podalo ljito oceno uresničevanja in sklepov 2, konferenc (junij 1970) o samouj družbeno-ekonomskih odi kmetijstvu, gozdarstvu vasi in nakazalo izhodi nadaljnji razvoj. Organ razprave o dosedanjem i in bodočih nalogah kmet gozdarstva in vasi pote) vseh nivojih ZKS in vključno na nivoju kr skupnosti na zborih k Razprave se bodo nada tudi v letu 1977. Na pod cen sedanjega stanja sta sklepov o bodočih naloga! na posebni problemski koi ci spomladi 1977 izobl akcijski program bodočeg voja kmetijstva, gozdar! vasi v občinah Radovljica senice. A. Posek in prodaja lesa 1. POSEK Organizac. Plan netto m3 Realizacija Wo R enota iglav. listav. skupaj iglav. Ustav, skupaj kol. _______________ lis. Bohinj 10.400 3.200 13.600 8.700 1. 270 9. 970 84 40 Pokljuka 6.000 2.200 8.200 6.740 1.230 7. 970 112 56 Jesenice 12.500 6.200 18. 700 12.350 1. 730 14. 080 99 28 Radov. 15.600 5.800 21.400 12.800 3. 700 16.500 82 64 SKUPAJ OK Plan poseka iglavcev je realiziran 92 %, od planiranih listavcev pa smo posekali le 46 %. S sečnjami listavcev zaostajamo že vsa leta nazaj, zlasti zaradi tržno-ekonomskih pogojev in proizvodnih razmer območja. Če ne bi bilo spomladi ugodne kon-jukture za prodajo plemenitih listavcev, bi biU rezultati sečenj listavcev v letu 1976 še bolj porazni. V letošnjem letu so se vršile sečnje tudi na negozdnih površinah in sicer skupno 3658 m3 iglavcev in 618 m3 listavcev (btto). Vestnemu samotarju dela druž-; .hsÄ’bo človek - foto Veber Za aktivno obvladovanje samih proizvodnih nalog pa je organiziranost zasebnega sektorja še pomanjkljiva. Sečnje zaostajajo za etati. Temu so delno krivi objektivni pogoji zaradi slabe odprtosti gozdov, ki ob nizkih cenah sortimentov v največji meri vpliva na rentabilnost pridobivanja lesa, v veUki meri pa s sečnjami zaostajamo zaradi majhnega interesa po dohodku iz gozda pri srednjih in malih gozdnih posestnikih, pri katerih je glavni oziroma pretežni vir dohodka kmetijska ali druga dejavnost (zaposlitev). V naši izrazito izdrobljeni lastniški strukturi je kategorija majhnih gozdnih posestnikov zastopana z več kot 75% od skupnega števila posestnikov; Ti posestniki sekajo le občasno in to predvsem za lastno porabo, njihova blagovna proizvodnja pa ima zaradi močnega vpliva lastne porabe majhno tržno vrednost. Velik delež majhnih posestnikov pa sploh ne seka. Opisano problematiko bomo obvladali le z aktivnim pristopom pri gospodarjenju v teh razdrobljenih parcelah, za kar bo treba obrat za kooperacijo ustrezno organizirati in ojačati s proizvodnimi sredstvi in kadri, ki bodo dohodkovno odvisni Od rezultatov svojega dela oziroma dohod- 2. ODDAJA (BLAGOVNA PROIZVODNJA) Organiz. enota iglav. P 1 a listav. n skupaj Realizacija iglav. listav. % R-skupaj igl. lis Bohinj 8. 700 600 9. 300 9.294 173 9.467 107 29 Pokljuka 5.200 500 5.700 5. 669 349 6. 018 109 70 Jesenice 10. 800 1.500 12.300 14. 891 957 15. 848 138 84 Radov. 13.500 2.000 15.500 16.341 1.824 18.165 121 91 SKUPAJ _ _ OK 38.200 4. 600 42.800 46. 194 3.304 49.498 121 72 V realizaciji oddaje lesa je zajeto tudi 2.680 m3 iglavcev in 574 m3 listavcev z negozdne površine, tako da je realizacija oddaje samo z gozdne površine dosežena pri iglavcih 114 %, pri listavcih 59 %, oziroma skupaj 108 %. PROIZVODNJA Plan in realizacija gojenja in varstva gozdov V priloženem poročilu o realizaciji gojitvenih del v 1976. letu podajamo izvršitev količinskega in finančnega plana v dveh tabelah. Količinski plan je dosežen 98 %, finančni pa 95 %. Doseganje posameznih dejavnosti je razvidno iz naslednjih tabel. V ločenih tabelah je podan podatek o izvršenih gojitvenih delih skupaj s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, ki jih odobrava SIS za gozdarstvo SR Slovenije. Iz vseh tabel je razvidno, da so opravljena dela v primerjavi s planiranimi prekoračena tako pri obnovi gozdov, ki je dosežena 116 %, finančno pa 109 % kot pri negi gozdov, ki s finančno in količinsko realizacijo dosega 102 %. Presežena je tudi priprava tal s 112 %, dočim so varstvena dela preventivnega značaja in je njihovo doseganje ali preseganje odvisno od dejanskih potreb. Nekoliko več pozornosti moramo v bodoče posvetiti urejanju oziroma vzdrževanju meja, kajti njihova ponovna vzpostavitev je mnogo dražja. Zaradi zadostne količine umetnih gnojil je bilo startno gnojenje sadik izvršeno 107 %. V družbenih gozdovih je bil količinski plan dosežen 95 %, v zasebnih pa 103 %, skupaj z razširjeno reprodukcijo 112 %. V družbenih gozdovih se realizacija giblje približno v planiranih okvirjih, v zasebnih gozdovih pa je nekoliko večja, pri obnovi za cca 4 ha, negi za cca 30 ha, prekoračeni sta pa tudi nega tal in melioracije. Skupno z deli, izvršenimi s sredstvi razširjene reprodukcije, pa so v zasebnih gozdovih razlike še nekoliko večje. Vse podatke pa nazorno podajajo tabele. Količinska realizacija gojitvenih del v letu 1976 je razvidna iz sledeče tabele: GG skupaj Plan Izvršeno % Semenarstvo ur 300 _ 0 Obnova gozdov ha 68,40 71,23 104 Nega gozdov ha 1.586, 70 1.610,32 102 Nega tal ha 29,10 31,75 109 Varstvo gozdov ur 25. 626 21. 790 85 Urejanje gozdov ur 4. 010 1. 858 46 Melioracije ur 3.558 3. 588 100 Solidarnost je sestavina razredne zavesti Solidarnostna akcija za zbiranje materialne in finančne pomoči osvobodilnim gibanjem narodov Zimbabve, Namibije in Južnoafriške republike, Palestine in Čila ter novoosvobojenih dežel Indokine in na jugu Afrike je v polnem teku. Ne glede na to, da so vse osnovne sindikalne organizacije oziroma delovne organizacije dobile ustrezna podrobnejša navodila, navajamo listo proizvodov, ki jih osvobodilna gibanja neprestano potrebujejo: - zdravila: antibiotiki, vitami- ni, antipiretiki, zdravila proti tropskim boleznim, druga zdravila; - sanitetni material: obveze, gaza, sredstva za sterilizacijo; . medicinska oprema: instru- menti za kirurgijo, sterilizacijski in podobni aparati, drugi medicinski instrumenti; - hrana: konzervirana z dolgim rokom uporabe in primerna za afriške razmere (meso, mleko v prahu, ribe, ipd. );" ■ tekstil: metrsko blago, konfekcija, srajce, trikotaža, nogavice, odeje, obutev (tudi gumijasta), dežni plašči iz PVC; - industrijski proizvodi: kolesa, pisalni stroji, šivalni stroji, hladilne naprave - hladilniki. Sindikalne organizacije, ki bodo zbrale pomoč v materialu, naj o tèm obvestijo sektor RS ZSS za mednarodno dejavnost, telefon 316-527, da bodo dobile u-strezna navodila za dostavo materiala (centralno skladišče pri Rdečem križu Slovenije). Objavljamo tudi številko žiro računa, na katerega lahko nakažete finančno pomoč: Koordinafcij-ski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in narodnoosvobodilnim gibanjem pri RK SZDL, št. žiro računa 50101-789-93102-42608. TEHNIČNA GOZDNA PROIZVODNJA 1976 Plan in izvršitev poseka lesa v DS netto m3 Sečnja lesa TOZD Plan - m3 Izvršitev - m3 iglav. listav. skupaj iglav. % listav. % skupaj % Bohinj 28.200 3. 900 32.100 28.488 101 4. 283 110 32.771 102 Pokljuka 33. 500 2. 500 36.000 35. 047 105 2.420 97 37.467 104 Jesenice 6.800 1.200 8. 000 7. 227 106 1. 128 94 8. 355 104 Radovljica 2.600 400 3. 000 2. 659 102 379 95 3.038 101 SKUPAJ 71.100 8.000 79. 100 73.421 103 8. 210 103 81.631 103 od tega: lastna proizvodnja 73.062 7. 968 81.030 prodaja na panju 359 242 601 73.421 8.210 81.631 Sečnja lat Bohinj 1.200 _ 1. 200 1.094 91 . 1.094 91 Pokljuka 200 - 200 263 142 _ 283 142 Jesenice - - _ _ _ Radovljica - - - - - _ _ SKUPAJ 1.400 1.400 1.377 98 1.377 98 Proizvodnja v lastni režiji v zasebnem sektorju Bohinj 500 100 600 382 76 85 85 467 . 78 Pokljuka 500 100 600 910 182 81 81 991 165 Jesenice 1.000 100 1. 100 1.289 129 334 334 1.623 147 Radovljica 1.500 200 1.700 1.213 81 - _ 1.213 71 SKUPAJ 3. 500 500 4. 000 3.794 108 500 100 4.294 107 Odkazilo lesa v zasebnem sektorju bruto m3 na gozdni površini Bohinj 12. 050 3. 580 15. 630 10. 127 84 1.446 40 11.573 74 Pokljuka 7.000 2.450 9. 450 7.840 112 1.402 57 9.242 98 Jesenice 14. 500 7. 000 21.500 14.388 99 1. 964 28 16.352 76 Radovljica 18 100 6.000 24. 700 15.013 83 4. 213 64 19. 22G 78 SKUPAJ 51.650 19. 630 71. 280 47. 368 92 9.025 46 56.393 79 na negozdni površini Bohinj 1.353 43 1. 396 Pokljuka 435 169 604 Jesenice 1.620 106 1.726 Radovljica 250 300 550 SKUPAJ 3. 658 618 4.276 Sečnja in Izdelava lesa Zaradi uspešnega obratovanja mehaniziranega skladišča v Bohinju, je sečnja in izdelava lesa v družbenih gozdovih potekala v okviru terminskih planov zadovoljivo. Prekoračitev plana je največja na Pokljuki in je u-temeljena s pospravljanjem slučajnih pripadkov. Razveseljivo je tudi dejstvo, da smo 73 % sečnje in izdelave lesa v družbenih gozdovih obdelali na mehaniziranem skladišču in tako industrializirali gozdno proizvodnjo. Ta obseg sečnje in izdelave v lubju je narekoval spremembo organizacije dela pri sečnji v tem, da ima sleherni sekač svojo motorno žago in je v glavnem na vseh TOZD organizacija dela (I + 0). Pri sečnji v lubju se je zvečal delež obratovanja motorne žage za določene bolezenske posledice in smo jih omilili z lažjimi motornimi žagami Husquarna 140 S in 240 S in boljšo tehniko dela. Za celotno sečnjo in izdelavo vključno z gojenjem smo uporabljali 272 kom motornih žag različnih tipov pretežno 14 znamke Husquarna. Z večjimi strokovnimi prizadevanji smo obseg podružbljene proizvodnje kijub naraščajočim stroSkom pridobivanja lesa, zvečali za 100 %. Menimo, da moramo sedanji obseg podružbljene proizvodnje povečati v smislu kompleksnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Spravilo lesa V tem letu smo nabavili 2 kmet. kolesnika IMT 556 in zglbnik Timberjack 225 D, in tako zamenjali iztrošena oziroma do- trajana spravllna sredstva. Delež spravila z gozdarsko mehanizacijo smo tudi letos zvečali za 2 % in znaša 78 % vse proizvodnje v DG. Če pa zbiranje v gozdu odštejemo, se ta obseg dvigne na 87 %, ki v sedanjem trenutku mehanizacije še ni optimalen. Menimo, da je sečno-transportno načrtovanje tehnološko pravilno usmerjeno, saj znaša obseg spravila s traktorji 90 %, z žičnimi izvleki 8 % in žič. žerjavi 2 %. Pri spravilu s traktorji se delež spravila z goseničarji zmanjšuje, kljub sodobni opremi in organi- zaciji dela. Zaskrbljujoči pa so trendi pri spravilu z žič. žerjavi. Vsi vemo, da so tovrstni stroški Spravila največji in zato obvladujemo le tiste predele, kjer ni možna uporaba druge mehanizacije. Menimo, da bi lahko v bodoče poiskali posamezne golice, kjer so etati in dodobra izkoristili tovrstno mehanizacijo, ki jo že imamo. Rezultati 1976 nas obvezujejo, da moramo skupno povečevati učinkovitost naše mehanizacije in tako v največji meri racionalizirati gozdno proizvodnjo. IZVRŠITEV PLANA PRODAJE GG BLED V LETU 1976 Sortiment Plan m3 Izvršitev m3 % Dosežena cena 1976 Dosežena Dosež. Vrednost cena 1975 cena % din Hlodov, iglavcev 54. 400 51.855 95 827. 14 820.79 101 42. 891. 370, 25 Cel. les iglavcev 7. 800 14.560 186 511.75 473.23 108 7.451.098,86 Jamski les igl. 100 270 270 450.06 386. 78 116 121. 518 ,00 Ostali tehn. les 13.400 10.372 77 890.85 728.22 122 9.239. 939,84 Skupaj iglavci 75. 700 77.057 102 774,80 758. 94 102 59. 703. 926, 95 Bukova hlodovina 3. 100 3.402 110 654.00 617.57 106 2. 224. 907,45 Hlodovina ost. list. - 54 * ; 1. 012.55 780.59 130 54.678,59 Bukov jamski les 800 937 117 610.96 589.73 104 572. 470, 95 Bukova drva 4. 500 5. 016 111 333.26 278. 17 120 1.671.663,09 Skupaj listavci 8.400 9. 409 112 480. 78 369. 65 130 4. 523. 720,08 Skupaj igl. in list. 84.100 86.466 103 742.80 716. 95 104 64.227.647,03 Les igl. - panj - 359 - 277.02 277.35 100 99. 532,40 Hlodi list. panj « 242 - 277.50 35.62 779 11.985,53 Skodle, nov.jelke, ost. nepl. sortimenti » - - * ' - - 403.220,30 SKUPAJ 64.742.385,26 združujejo vodje TOZD gozdar- i°tö st va - foto Veber 15 Pregled opravljenih in neopravljenih plačanih ur pri GG Bled v letu 1976 po TOZD Bohinj % Pokljuka i % Jesenice % Radovljica % Gradbeništvo % Skupaj ur 222.778 100 268.635 100 178. 3Ó1 100 74.486 100 145.335 100 od tega: opravljenih 166.706 74. 8 191.901 71.4 129. 828 72.8 57.075 76.6 117.792 81.0 proizvodnih 123.335 55.4 147.721 55. 0 83.714 47.0 37.687 50. 6 98. 840 68. 0 režijskih 43.371 19.4 44. 180 16.4 46.114 25. 8 19.388 26. 0 18. 952 13.0 Skupaj nadomestil 54.562 24. 5 75.582 28. 1 45.433 25. 5 17.244 23,2 27.543 19.0 Letni dopust 20. 446 9.2 22.748 8.5 14.340 8. 0 5.805 7. 8 12.424 8.5 Plačani izred. dopust 376 0.2 352 0. 1 736 0. 4 176 0. 2 184 0.1 Državni prazniki 6.840 3.1 8.352 3. 1 5. 180 3.0 2.200 3.0 4.192 3.0 Prekinitev dela-slabo vr. 9.742 4.3 19.680 7. 3 7. 606 4. 3 3.202 4. 3 4.255 3.0 Izredni zimski dopust 5.152 2.3 7.024 2. 6 5. 927 3. 3 640 0. 9 Tečaji, strok, izobraž. 120 0.1 2.496 0. 9 680 0.4 189 0. 2 728 0. 5 Povračila 88 - 456 0.2 240 0. 1 88 0. 1 64 Nadure - . . _ _ Bolovanje do 30 dni 8.440 3.8 10.287 3.8 5. 328 3.0 2.368 3.2 3.200 2.2 Bolovanje nad 30 dni 3.358 1.5 4. 187 1.6 5. 396 3.0 2.576 3. 5 2.496 1.7 Neplačani izostanki 1.510 0.7 1.152 0.5 3.040 1. 7 167 0.2 Transport % Skup. str. sl. % GG Bled % GG Bled 1975 % Skupaj ur 117.238 100 126. 924 100 1. 133.697 100 1.243.848 100 Od tega: opravljenih 94.104 80.3 106.148 83. 6 863.554 76.2 942.170 75. 8 proizvodnih 84.907 72.5 496 0.4 576.700 50. 9 642.568 51.7 režijskih 9.197 7.8 105.652 83.2 286.854 25, 3 299.602 24. 1 Skupaj nadomestil 23.074 19. 7 20.744 16.4 264.182 23.3 301.678 24. 2 Letni dopust 8. 104 6. 9 10.784 8.5 94.651 8.3 101.224 8.1 Plačani izredni dopust 184 0.2 192 0.2 2.200 0. 2 2.084 0. 2 Državni prazniki 3.392 2. 9 4. 048 3.2 34. 204 3.0 35.852 2. 9 Prekinitev dela-slabo vr. 2.782 2.4 47.247 4.2 53.969 4. 3 Izredni zimski dopust - - . 18.743 1.7 18.674 1. 5 Tečaji, strok. Izobraž. 144 0.1 - .. 4.35*7 0.4 3,601 0. 3 Povračila 32 - 136 0. 1 1.104 0. 1 1.974 0. 2 Nadure 268 0.2 - 268 - 3.096 0. 2 Bolovanje do 30 dni 4. 940 4.2 2.584 2.0 37.147 3.3 42.954 3.4 Bolovanje nad 30 dni 3.248 2.8 3.000 2.4 24.261 2. 1 32.605 2.6 Neplačani izostanki 60 - 32 - 5.961 0.5 5.645 0. 5 KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE Pregled investicijskih gradbenih objektov Glavni objekt - ime Izkop km Utrjeno cestiS. km Izdelano cestiS. v km Plan izkopa km Plan u-trjev. km Plan fin. sredstev din Situac. din StroSki din/km G. c. GorjuSe -Za strano 3.946 3. 200 5.000 1.000 2.861.000,00 2.189.536,15 684. 230,04 Ograja ob meh. lesnem skl. Boh. Bistrica - 0.485 - - ; - 410. 000,00 373.676,90 770. 467,80 G. c. Učkova kopiSča 2,107 - 1.200 3.000 - 790.000,00 651.083,30 425. 694, 17 G. c. Voklo 6.739 3. 500 5. 200 6.600 1.000 3. 140. 000,00 3.005.152,40 577. 913, 92 G.c. Krnica-Laze-Pernlki 4.171 - - ' 1.070 400. 000,00 262.507,40 Nasutje obrab. sloja G. c. Križevec-Peči 2.099 1.387 1.720 2 . 000 0.600 1.350. 000,00 1.265.949,80 736.017,40 Logar niča Mojstrana - - - - - 800.000,00 760.490,80 - Kopal, v bloku Zgor. Gorje - - - - - - 150. 000.00 131.090, 15 “ G. c. Medvedova konta . 3.400 0.890 - - 200. 000,00 161.170,20 Nasutje obrab. sloja G.c. Križevec-BuSje 2.948 2.100 - 2.300 1. 150. 000,00 1.149.375,80 547.321,69 Poglobitev tunela - - - • - - 100. 000,00 68. 139, 95 “ G.c. na Dobrčo - 3.400 1.000 - -■ ' 200. 000,00 147.356,45 200.000,00 G. c. Savske jame - Brdo 0. 6?6 0.381 0. 520 -■ - 300. 000,00 299.780,25 576. 500,48 G. c. Gladka dolina . 0. 600 0.400 - . 200.000,00 175.576,85 438.942,13 Obrat tramičev . . - • - - . 110. 000, 00 88.520,30 - G, c. Radovna odd. 112 1.200 . 0.600 - - 123.240,55 205. 400, 92 Obč. c. Jereka - Podjelje 2.344 2.000 2.200 2.500 2.500 - 2.356.481,75 711.280,07 SKUPAJ 19.111 21.787 19.515 19.100 8.470 12.161.000,00 13.209.129,00 601.445,50 16 SODELOVANJE IZVEN REGIJE Bled - Članice sestavljene organizacije združenega dela GLG nenehno utrjujejo notranje medsebojne odnose in sicer s posebnimi sporazumi, skladno s sporazumom o združevanju iz leta 1974. Razvoj odnosov in zakon o združenem delu narekujejo nova izhodišča ter nove skupne cilje. Zato pripravljajo prilagojeni in dopolnjeni samoupravni sporazum in samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1976 do 1980. Med drugimi cilji združevanja bodo posebno skrb posvetili samoupravnemu in poslovnemu združevanju ter utrjevanju odnosov z drugimi regijami in območji. Za uresničitev teh ciljev je sestavljena organizacija združenega dela GLG že sklenila sporazum po pooblastilu Aera, tovarne celuloze Medvode, z organizacijami gozdarstva drugih območij in sicer za zagotavljanje lesne surovine. Decembra minulega leta so sprejeli sporazum Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, Gozdno gospodarstvo Ljubljana in Gozdno gospodarstvo Tolmin za letno oskrbovanje tovarne celuloze s 14.000 kubičnimi metri lesa (za celulozo) iglavcev iz gozdne proizvodnje. Ugotavljajo pa, da je uresničitev samoupravnega sporazuma odvisna tudi od cen in od ustrezno oblikovanih dohodkovnih odnosov. Te odnose bodo podpisniki uravnavali v smislu, določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana, ki je sprejet v Sloveniji in po posebnih dogovorih med podpisniki tega samoupravnega sporazuma. Sporazum upošteva tudi določila o zagotavljanju gradnje gozdnih cest in pa seveda obveznosti do uresničevanja etata in obveznost do prevzemanja dogovorjenih morebitnih večjih količin, ki bi jih nudila gozdna gospodarstva. Zelo pomemben pa je tudi sporazum o sodelovanju s tovarno pohištva Radomlje, ki je v pripravi. Ta sporazum predvideva oskrbovanje te tovarne s surovino - les listavcev - predvsem z bukovino iz blejskega in kranjskega območja. Ob začetnih razgovorih so predstavniki delovnih organizacij želeli širše sodelovanje. Tovarna pohištva Radomlje naj bi delno pokrivala potrebe proizvodnje pohištva tovarne Alples. Alples pa bo del količine decimiranega lesa iz svoje proizvodnje dobavljal tudi Radomljam, ker so določene kvalitete in dimenzije prav posebno primerne za tisto proizvodnjo. Razširjeno sodelovanje bi zajelo tudi tehnične izmenjave in bi dopolnjevalo asortlman pohištva. S povečano aktivnostjo vseh v sestavljeni organizaciji združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva pa se odpirajo Se nove možnosti širšega povezovanja. Pri tem ostaja odprto vprašanje povezave proizvodnje s prodajnimi mrežami in drugimi organizacijami v Sloveniji in v Jugoslaviji. Za uspešno proizvodnjo in pravilno poslovno usmerjenost je treba to vrzel čimprej zapolniti. GLG Vodja računalniške obdelave podatkov pri terminalu - foto GG Temelji plana srednjeročnega programa GLG Bled - Osnutek srednjeročnega programa o temeljih plana srednjeročnega razvojnega obdobja zavezuje vse podpisnike, da u-poštevajo in poglabljajo sodelovanje in usklajevanje razvojnih programov, da urejajo dohodkovne odnose na temelju dohodkovne soodvisnosti ter upoštevajo družbenoekonomsko resolucijo in uresničujejo ukrepe stabilizacijske politike. Sestavni del tega sporazuma so minimalni kazalci za obdobje 1976 do 1980. Sporazum opredeljuje oskrbovanje lesne predelave z žaganim lesom, praviloma iz lastne žagarske proizvodnje, izjema je le Jelovica, ki porabi več žaganega lesa iglavcev, kakor ga proizvede. U-deleženci sporazuma naj bi zatorej oskrbovali Jelovico z žaganim lesom iglavcev redno in po dinamiki letne količine iz obveze za dobavo žaganega lesa iglavcev za predelavo v Jelovici. Poraba žaganega lesa ima tudi prioriteto pred prodajo ali porabo nepredelanega žaganega lesa iglavcev. Za povečanje porabe žaganega lesa iglavcev za predelavo nad planom naj bi se podpisniki sporazuma posebej sporazumeli, pri proizvodnji skoblanih oblog in embala.že pa vzpostavili medsebojne kooperacijske odnose. Kmetijsko gozdarska zadruga Žiri in Gozdno kmetijska zadruga Srednja vas v Bohirtju sta vključeni v delovno oskrbovanje z . žaganim lesom in sta Se po posebnem dogovoru obvezali, da bosta redno letno dobavljali po dnevnih tržnih cenah količine žaganega lesa iglavcev za predelavo v Jelovici Škofja Loka. Tovarno Celuloze Medvode rtaj bi oskrbovali s surovino iz območja gozdnih gospodarstev in deloma tudi z lesnimi ostanki lesne predelave smrekovine. Za dodatno oskrbovanje pa naj bi sklenila posebne sporazume z dobavitelji izven regije. Po sporazumu naj bi tudi vzpostavljali medsebojne kooperantske odnose na vseh področjih, kjer so takšni odnosi možni'in potrebni, jih pospešili in utrjevali. Prav tako naj bi si tudi prizadevali za dosledne dohodkovne odnose. S samoupravnimi sporazumi naj bi vsako leto določali cene za vse proizvode, ki se predelujejo in uporabljajo za nadaljnjo proizvodnjo. Pri tem naj bi upoštevali veljavne cene in druge pogoje na tržiščih doma in v tujini ter nosili skupni rizik nihànja teh cen. Cene naj bi določili iz večih izhodišč. Letne samoupravne sporazume o cenah naj bi sklenili najpozneje do 15. decembra vsakega leta za prodajo proizvodov v naslednjem letu. Pri določanju cen pa naj bi predvsem upoštevali dosežene poslovne rezultate, potrebe gozdarstva itd. Med pomembna določila osnutka samoupravnega sporazuma sodi tudi izgradnja gozdnih cest ter oblikovanje sredstev za izgradnjo. Program določa v naslednjem srednjeročnem obdobju izgradnjo 120 kilometrov cest pri Gozdnem gospodarstvu Bled, pri Gozdnem gospodarstvu Kranj pa 68 kilometrov cest. Predračunska vrednost bi bila za GG Bled 74 milijonov 828.000 dinarjev in za GG Kranj 37 milijonov 210. 000 dinarjev. Gozdni gospodarstvi bosta v petletnem obdobju uresničili planirano izgradnjo cest v enakomerni letni dinamiki. Izkoristili bodo več virov sredstev, vključevali pa bodo tudi bančne kredite. Z vsakoletnimi sporazumi, ki jih bodo morali skleniti do konca marca vsakega leta pa naj bi določili višino sredstev za izgradnjo cest na osnovi letnih programov in predračunov. Ko bodo o osnutku samoupravne- Luknjalnik v okviru računalniške obdelave podatkov zahteva natančno delo - foto GG ga sporazuma razpravljali delavci v temeljnih organizacijah in ko bodo uskladili pripombe, ga bodo s podpisi sprejeli in bo začel veljati tedaj, ko ga bodo vsi pooblaščeni udeleženci podpisali. CENE PROIZVODOV ZA LETO 1977 Bled - Osnutek samoupravnega sporazuma o cenah proizvodov v okviru GLG za leto 1977 predvideva, da se cene gozdnih sor-timentov ugotavljajo iz razmerja do cen lesnih polizdelkov ali končnih izdelkov v odvisnosti od nihanja cen na tržiščih doma in v tujini. Povprečna cena za hlodovino iglavcev naj bi' bila 850 dinarjev in sicer po ustaljenih standardih. Po enakih merilih naj bi se sporazumno določila tudi povprečna izhodiščna cena za bukovo hlodovino v višini 720 dinarjev za kubični meter in 550 dinarjev za kubični meter lesa za celulozo. Podpisniki samoupravnega sporazuma naj bi se tudi opredelili do izhodiščnih osnov za oblikovanje cen žaganega lesa iglavcev za proizvodnjo oken v Jelovici Škofja Loka. cena hlodovine za kubični meter naj bi bila 850 dinarjev, ob pa naj bi upoštevali prispevke samoupravnim interesnim skupnostim za gozdarstvo za izgradnjo gozdnih cest, ki bremene po samoupravnem sporazumu porabnike gozdnih sortimentov v višini 50 dinarjev ter dodatne stroške prevoza in ekonomsko ceno lupljenja lesa v višini 50 dinarjev. Na podlagi teh izhodiščnih osnov znaša cena za kubični meter hlodovine iglavcev 950 dinarjev. Sporazum opredeljuje tudi cene žaganega lesa iglavcev za leto 1977. Ta sporazum bodo sprejeli, ko bo potrjen z večino glasov vseh delavcev na predlog delavskega sveta GLG in hkrati določili tudi pooblaščenega predstavnika delovne organizacije za podpis tega sporazuma. Sporazum naj bi veljal od 1. januarja letošnjega leta. Zadnji dnevi pred upokojitvijo sodelavke v centralnem skladišču Tončke Kapus - foto GG V okviru sestavljene organizacije gorenjskega gozdnega in les-lega gospodarstva tudi že pripravljajo za temeljne organizacije temeljne dokumente po nožem zakonu. Najprej bodo pripravili samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah ter statut ;emeljnih organizacij. Na izhodiščih, ki jih bodo obravnavali samoupravni dokument ;i temeljnih organizacij, bodo naprej izpopolnjevali sistem vsebinskih sprememb ter preobrazbo vse sestavljene organizacije. Pri tem bodo morali sodelovati vsi in se zavzemati za to, da bomo resnično lahko u-resničlll načela novega zakona o združenem delu. GLG URESNIČEVANJE ZAKONA ZDRUŽENEM DELU Bled - Na zadnji seji delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva so obravnavali uresničevanje zakona o združenem delu. Ugotovili so, da zadovoljivo uresničujejo določila zakona o združenem delu na vseh področjih, čeprav je še vedno nemalo težav in problemov za dosledno uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov. Samoupravni sporazum o temeljih plana za naslednje srednjeročno obdobje kot tudi samoupravni sporazum o cenah v sestavljeni organizaciji že utemeljujeta dohodkovne odnose, nadaljnje uveljavljanje pa bo predvsem odvisno od tega, kako intenzivno ju bodo reševali v samih temeljnih organizacijah in delovnih organizacijah. 19 Program materialnega poslovanja Pod materialnim poslovanjem razumemo v smislu tega prcr-grama: - nabavo materiala, naročilo in prevzem od dobavitelja, - skladiščenje materiala - prevzem, vskladiščenje, izdajo iz skladišča in vodenje skladiščne evidence, - določanje odgovornosti iri pristojnosti posameznih delavcev v zvezi z nabavo, skladiščenjem, evidenco in porabo materiala, - vodenje knjigovodske materialne in finančne evidence. Z materialom bomo v smislu tega programa izenačevali tudi drobni inventar tako, da bomo za to kategorijo predvideli nekatere druge evidence. S posebnimi predpisi (pravilnikom) pa bomo uredili poslovanje z osnovnimi sredstvi, kjer je potrebno predvsem definirati nabavo osnovnih sredstev, aktiviranje, amortizacijo, odpis, odtujevanje in likvidacijo. V programu ne bomo ponavljali že sprejetih pravil v zvezi s finančnim poslovanjem, kot so zapisana v sprejetem pravilniku o plačevanju obveznosti in vnov-čevanju terjatev, kakor tudi ne določil, ki so že ali še bodo rešena v samoupravnem splošnem aktu o knjigovodstvu. II. Material in drobni inventar na zalogi je samo specifična oblika družbenega premoženja, s katerim gospodari delovna organizacija, da lahko pridobiva dohodek za naše delovne kolektive. Ni razloga, da bi z družbenimi sredstvi v taki obliki gospodarili manj skrbno, kot pa s sredstvi v drugih oblikah reprodukcijskega procesa: denar - material - proizvodnja - gotovi proizvodi - denar. Povsem razumljivo se nam zdi, da moramo za določene zunanje oblike teh sredstev, kot so denar v blagaj-pi, sredstva na žiro računu, kredite, pa tudi za osnovna sredstva voditi točne in ažurne evidence in da moramo vedeti, kdo in kako sme s temi sredstvi razpolagati. Pozabljamo pa, da moramo tudi s sredstvi v obliki repromateriala, zaščitnih sredstev, rezervnih delov ali drobnega inventarja ravnati prav tako kot z denarjem. Že nekaj časa ugotavljamo, da pri nas materialno poslovanje kvalitetno nazaduje in da je predvsem materialna evidenca slaba. Za tako stanje smo odgovorni sami, ker smo temu področju naše dejavnosti posvečali premalo pozornosti in ker so se na tem področju kar razbohotile anarhične lažne samo-upravljavske pravice. Posamezniki si lastijo pravico do nabave in potrošnje materiala na tak način, ki ni predviden in za katerega ni ustrezne evidence. Nered v nabavi je tudi stalna potencialna nevarnost za prekrške in kazniva dejanja po zakonu o zavarovanju plačil. Pri organizaciji materialnega poslovanja moramo poleg reda in ustrezne evidence skrbeti, da z reorganizacijo (če bi že ne mogli trditi, da je to ureditev) ne povzročamo novih stroškov sami materialni službi in da s tem ne bi resneje ovirali proizvodnega procesa ali tehnoloških postopkov. Prepričani pa moramo biti, da se tudi še tako zahtevne stvari lahko uredijo in da se zaradi nekih višjih interesov ni potrebno zatekati k neredu. Pa tudi ne bi smeli iskati rešitev v neredu. III. Z rekonstrukcijo delavnic v TOZDavtoprevozništvo smo pridobili prostore za skupno skladišče materiala za vse temeljne organizacije naše delovne organizacije. To je še bolje, ko se je skladišče TOZD gozdno gradbeništvo preselilo v neposredno soseščino avtoparka. Ker se tudi doslej niso uvelja- vile zamisli o razdeljenosti skladiščne dejavnosti po posameznih TOZD, oziroma se uveljavlja spoznanje, da so bila taka dejanja in poskusi neracionalni, ni potrebno dokazovati kakšne prednosti ima skupna skladiščna služba. Po reorganizaciji naj bi po tem predlogu celotno nabavno in skladiščno službo vodili le v okviru dejavnosti TOZD avtopre-vozništvo: - vse repromateriale, razen za pogonsko gorivo in mazivo za redno oskrbo pogona in vzdrževanja motornih cestnih vozil, motornih delovnih strojev in motornih žag, - vse rezervne dele, razen za rezervne dele manjših vrednosti, ki ne zahtevajo strokovne vgraditve ali namestitve, - vsa sredstva za zaščito pri delu in osebna zaščitna sredstva ter - prav ves drobni inventar. Le-tega ne bo možno dati v uporabo drugače kot preko skupnega skladišča, ker bo uvedena ustrezna evidenca. Skupna skladiščna služba naj bi imela svoje, skladiščne prostore v novourejenih zaprtih in odprtih prostorih v samem avtopar-ku, v prostorih sedanjega Skladišča TOZD gozdno gradbeništvo in po potrebi tudi na drugih mestih, predvsem na mehaniziranem skladišču v Boh. Bistrici in drugih gradbiščih. Imeli naj bi skupno nabavno službo s sedežem v TOZD av-toprevozništvo. Nabavljala naj bi material po planu nabave in po konkretnih potrebah posameznih TOZD. Material naj bi vodili po planskih cenah, ki naj se oblikujejo po dejanskih tržnih cenah. Sprememba tržne cene med letom za več kot dogovorjen odstotek (n. pr; 15 %) povzroči evidentiranje novonabavljenega materiala po višjih planskih cenah. Stroške nabave, skladiščenja in finansiranja zalog materiala je treba v obliki manipulativnih 20 stroškov prišteti k planski ceni v takem odstotku, kot ga ugotovi planski sektor in sprejme s finančnimi piami TOZD. Manipulativni . stroški so celotni dohodek TOZD avtoprevozništvo, ki tudi pokriva navedene potroške. Za finansiranje zalog materiala in drugih potrebnih obratnih sredstev naj bi vse TOZD združevale v TOZD avtoprevozništvo potrebna sredstva. Tista TOZD, ki združi več sredstev, kot pa znaša njen delež v skupnem prometu, naj ima pravico na del dohodka od teh sredstev. TOZD avtoprevozništvo naj bi organizirala nabavno in skladiščno službo z ustreznimi kadri. Predvsem je potreben kvalificiran skladiščnik, ker bo skladiščna evidenca zaradi centralizacije in računalniške obdelave postala mnogo zahtevnejša. Celotno nabavo, zalogo, izdajo, evidentiranje porabe in evidenco drobnega inventarja bomo vodili s pomočjo računalniške službe od 1.1. 1977 dalje. Najpozneje 1.1. 1978 naj bi spremenili vrednotenje in odpis drobnega inventarja. Uvedli naj bi za has verjetno bolj sprejemljiv sistem odpisa 50 % vrednosti drobnega inventarja (prenos v stroške) ob izdaji inventarja v uporabo in 50 % ob odpisu posameznega kosa. IV. TOZD gozdarstva in TOZD gozdno gradbeništvo naj bi še naprej nabavljala tak material za sprotno porabo (ne za zalogo), ki ni predviden za izključno nabavo preko TOZD avtoprevozništvo; morda bi bila taka nabava racionalnejša (hrana, čistilna sredstva v manjši količini, ostali drobni material za vzdrževanje, pisarniški material in podobno). Zavedati se moramo, da pomeni nabava materiala, ki se knjiži kot poraba, pa se dejansko ne porabi v obračunskem obdobju, kršitev materialnih predpisov. Poleg tega naj bi TOZD gozdarstvo in TOZD gozdno gradbeništvo razpolagali tudi z določe -nim materialom v priročnih skladiščih (npr. meči, verige, rokavice in podobno) kot operativno rezervo. Pri prenosu materiala v tako skladišče naj bi evidentirali porabo tega materiala (evidentiranje v stroške), vendar bi odgovorni delavec vodil izvenbilančno evidenco o prevzemu in porabi teh sredstev. Logično je, da take zaloge ne bi smele presegati porabe v enem mesečnem ali trome-sečnem obdobju. Zaloge pisarniškega materiala naj bi vodili v skladišču stavbe skupnih služb. Ker pisarniškega materiala praviloma ne nabavljamo v večjih količinah kot znaša poraba v posameznem obračunskem obdobju, bi se nabavo pisarniškega materiala knjižili direktno kot stroške delovne skupnosti skupnih služb. Izven bilančno naj bi vodili evidenco dejanske porabe. To evidenco bi uporabili tudi za kasnejšo prerazporeditev stroškov, ki se nanašajo na porabo pisarniškega materiala po drugih TOZD. V. S predlagano reorganizacijo naj bi dosegli predvsem naslednje: - zagotovili bi kvalitetno in a-žurno izvajanje nalog pri tem programu, materialno poslovanje pa bodo vodili strokovno usposobljeni sodelavci, - zagotovili racionalizacijo in večjo ekonomičnost nabavne in skladiščne službe, - povečali ažurnost in kvaliteto nabave, - zagotovili racionalno zmanjšanje zalog, zmanjšanje potrebnih finančnih sredstev in preprečevali nastanek nekurant-nih zalog, - upoštevali materialne in finančne predpise, - zagotovili naj bi dobro evidenco drobnega inventarja v upo -rabi. Predloženi program naj bi bila osnova za odločanje o potrebnih spremembah v materialnem poslovanju in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo. Legat Jože BENIFIKACIJE GOZDNEGA DELAVCA Uvajanje motornih žag v gozdno proizvodnjo na blejskem gozdnogospodarskem območju zasledimo že leta 1959. 10 motornih žag je bilo večinoma razdeljenih med delavce na Pokljuki in Jelovici. Po letu 1964 nas zdravniki, ki so pregledovali naše delavce, vse resneje opozarjajo na posledice dela z žago, tj. na bledenje prstov na rokah. Slabši sluh še ni tako očiten. Analize starostne strukture delavcev v gozdarstvu so kazale na nižjo starostno mejo za redno upokojitev. Vrsta takih dejavnikov je privedla zdravnike in gozdarske strokovnjake do tega, da so zbrali podatke kot dokazni material za benifikacijo gozdnega delavca - sekača. Z urejanjem pravnih formalnosti z dodatnimi pojasnili in menjavanjem pristojnosti za reševanje vloge se je rešitev zavlekla za najmanj 2 leti. V letu 1975 je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani končno na eni od skupščinskih sej sprejela sklep o povečanju zavarovalne dobe za gozdnega delavca - sekača (o benificiranju) od 12 na 15 mesecev v letu. Delavec mora opraviti v letu vsaj 80 % pri poseku in drugih manjših 21 opravilih., povezanih z uporabo motorne žage ter delati tako vsaj 5 let (invalidi 3 leta) od 1960 leta dalje. Po skopih določilih sklepa smo tudi v naši delovni organizaciji poskusno popisali delavce, ki so sekali v obdobju od 1970 do 1975. Rezultati so bili skromni. Tudi pri drugih gozdnih gospodarstvih je kazalo, da zbiranje podatkov za 16 letno obdobje nima prave vrednosti. Zato so se predstavniki koncem leta 1975 in v januarju 1976. posvetovali s predstavniki Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS, republiškega sindikata in zbornice. Sklep se sicer ni spremenil, pač pa so enotno opredelili njegovo tolmačenje. To je pomenilo širše vključevanje delovnih faz v zvezi s posekom (redčenje, čiščenje, izdelava drv, ročno spravilo ipd.). Po podjetjih so bile takoj imenovane komisije za ocenjevanje delovnih mest gozdnih delavcev - sekačev. Po obračunskih listih so delavke v TOZD gozdarstvo najprej zbrale delavce sekače (motoriste) od 1960. leta dalje do vključno leta 1975. Zbrani material je nato preverila imenovana komisija. Za izločene delavce so začele delavke seštevati ure po delovnih fazah, kot so bile navedene v sklepu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nato sp sešteli opravljene ure in nadomestila (dopusti, bolniška, ipd.), dobili 80 % delež ur od vseh; priznanih ur na zaposlene -ga v letu (2.191 ur). V seznam delavcev, ki so izpolnjevali ta pogoj, so vnesli tudi tiste, ki so do leta 1975 že zapustili podjetje (šli v drugo podjetje, upokojeni ipd.). Zastopniki Skupnosti so v decembru lanskega leta preverili te podatke za vsakega delavca posebej in popravili sezname. Na osnovi teh korektur smo takoj tudi izdali potrdila v dveh izvodih, od katerega je dobil enega delavec. S tem potrdilom bo delavec uveljavljal pravico do benifikacije takrat, ko bo zbiral delovna leta za u-pokojitev. Te podatke bo delavec lahko združeval tudi s po- datki drugih podjetij, kjer je delal na benificiranih delovnih mestih (železarstvo, ladjedelništvo ipd, ). TOZD gozdarstvo izdalo 242 potrdil: - v Bohinju - na Pokljuki - na Jesenicah - v Radovljici Številke v oklepaju pomenijo število izdanih potrdil tistim delavcem, ki so že zapustili podjetje. Od leta 1976 dalje bomo vodili že tekočo evidenco o zaposlitvi na delovnem mestu sekača - motorista. Končano je obsežno delo, katerega naša širša gozdarska javnost komaj pozna. Zahvaliti se moramo delavkam po TOZD gozdarstvo, ki so pregledale vse obračunske liste vseh delavcev motoristov po mesecih za 16 let nazaj poleg svojega rednega dela. Nadurnega dela ni bilo obračunanega. Na še nerešena vprašanja, zakaj nimajo priznanega staža vsi delavci, smo delno že odgovorili v prvem delu tega prispevka. Vznemirjenje so najpreje sprožili motoristi z okvarami rok in sluha. Dokumentacija k prošnji je bila sestavljena zato samo za motoriste. Sklep skupnosti o priznani benifikaciji velja samo za motoriste. V ilustracijo navajamo tudi priloge, ki jih je morala dati DO, da je komisija sploh lahko začela delo: - pregled zaposlenih (po TOZD) po letih - pregled poseka do 1960 leta -po letih - dokazilo, od kdaj so pri nas motorne žage - pregled števila motornih žag po letih - prepis akta o ustanovitvi podjetja - prepis akta o registraciji pod-jetja - opis delovnega mesta gozdne *• ga delavca - sekača - pregled varnostnih ukrepov v preteklosti in predvidenih vnaprej GG Bled je 37 ( 3) 87 (24) 102 (63) 16 ( 6) - prepis akta o prehodu na 42 urni tednik iz leta 1964. Benifikacljo za neko delovno mesto je vse teže doseči. V bistvu pomeni to zasilno rešitev za posledice, ki jih ni bilo mogoče rešiti na drug način. Koliko časa bo sklep o benifikaciji še veljal, ne vemo. Življenjski in delovni pogoji se močno izboljšujejo. Benifikacija ni privilegij skupine delavcev, pač pa žalostno priznanje neugodnih razmer, ki jih moramo povsem odpraviti. Trenutno zbiramo dokazni material za prošnjo traktoristov in šoferjev tovornjakov (preko njihovega združenja). Koliko bomo uspeli, je danes težko oceniti. Vsem sekačem motoristom sporočamo da v 3 mesecih lahko vložijo ugovor, če menijo, da jim po sklepu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni bila pravilno rešena doba za benifikacijo. Vsekakor naj v tem primeru najpreje preverijo podatke o zaposlitvi v TOZD, kjer delajo oz. so dela- Glede na število benificiranih delovnih mest že obračunavamo višjo prispevno stopnjo za socialno zavarovanje od leta 1970 dalje. Evidenco in nakazilo prispevka bo usmerjal po TOZD v skladu z navodili finančno-ko-merčialni sektor naše delovne organizacije. H. Z. JELKA NA MARTINČKU V novoletni Številki Presekov, ki Jih redno in z zanimanjem prebiram, sem se ustavil na strani 16 pri sliki avtorja I. Vebra, ki kaže podrto velikanko z Martinčka in ob nji za primerjavo dimenzij oba sekača Miroslava in Cvetka Pejiča. Nehote sem se spomnil podobne slike v postojnskem Gozdnem gospodarju, ki je pred leti prikazovala podrto najdebelejšo jelko na postojnskem območju in ob nji s Štefanom vina v roki njene "zmagovalce". Takrat sem se ob to obregnil, pa naj se še ob primeru z Martinčka. Ob sprejemanju zadnjega zakona o gozdovih smo se gozdarji trudili, da bi z njim zavarovali drevje največjih dimenzij in častitljive starosti kot naravne spomenike. Žal nam je to uspelo samo delno: v družbenih gozdovih naj bi ostalo nedotaknjeno drevje debelejše kot en meter. Na Martinčku torej ni bilo nobenega formalnega "greha" saj je manjkalo jelki do polne mere še celih 10 cm. Najbrž pa bo držalo, da. je 90 cm premera in 40 m višine na Martinčku nekaj drugega kot, denimo, na Kočevskem ali na Snežniku; o-strejše podnebne razmere se v alpskem predelu kažejo v počasnejši rasti. Velikanke na Jelovici ne bi smeli torej meriti po istem kopitu. Tega seveda ni mogoče zapisati v predpisih, lahko pa bi bilo zapisano v gozdarski zavesti in v občutku za varstvo narave. Po sliki in njenem opisu sodeč bi sklepal, da ni šlo za posek bolnega ali celo mrtvega drevesa. Najbrže bi lahko častivredno starost 190 let naša jelka še močno presegla in že v prihodnjih 40-50 letih, po dosedanjem prirastku sodeč, presegla ono "grešno" mero 100 cm. Spominjam se razprave, ki smo jo imeli tedaj, ko smo predlagali zavarovanje drevja izjemnih dimenzij. Nekdo je menil, da je nevarno postavljati mejo pri 90 cm, ker bodo nekateri gozdarji pri 80 cm debelem drevju pohiteli s posekom, s čimer se bo število izjemnega drevja bistveno zmanjšalo, zato naj postavimo kritično mejo nekoliko višje. Kaže, da v primeru na Martinčku to mnenje ni rodilo sadov. Dejal bo kdo: kaj pa pomladek, ali ga ni škoda? Tudi o tem je tekla tedaj razprava, vendar je prevladalo mnenje, da je velikank v naših gozdovih že tako malo, posebno še v alpskih predelih, da takšna "škoda" za celoto ne pomeni prav nobene o-membevredne cene. Bolj tehtna je bila pripomba, da je posamično drevje velikih dimenzij na posekah težko obdržati. Izpostavljeno je vplivom vetra in snega bolj kot drevje v sklenjenem sestoju. Seveda je to res, a gozdar, ki bi računal s tem, da ima v svojem gozdu tudi izjemne primerke, bi se v svojem gojitvenem načrtovanju ravnal tudi po tem vodilu in ustrezno ukrepal pri odkazovanju. Sicer pa sem videl že sam tudi drevesa izrednih velikosti in debelin rasti na samem. Morda bi rasla tako tudi naša velikanka z Martinčka. Najbrže bomo našli na Jelovici in Pokljuki še drevje posebnih odlik in časti-vrednosti. Preden ga odkažemo za posek raje pomislimo, ali ga ne bi kazalo v pouk in občudovanje ohraniti še kasnejšim rodovom. Pri tem pa ni treba, da smo s svojo mero tako "natančni" in se do pike ravnamo po predpisu. Ukrepajmo raje po svoji zavesti! Prav zaradi tega sem sklenil napisati za Preseke teh nekaj vrstic. Milan Ciglar Gozdarski inštitut, Ljubljana Milan Ciglar "Z velikim zanimanjem sem ppebral vaš prispevek v Presekih o gozdni učni poti v Pred-trškem gozdu. . . ", je začel svoje pismo v lanskem avgustu preminuli Milan Ciglar. Že u-vodoma sem začutil, da ga piše človek, ki ima namen hrabriti, bodriti in ceniti druge. Bil je borec v revoluciji in graditvi, sedaj je bil eden vodilnih borcev za ohranitev krajine in prostora. Saj je vse poznal: triglavski ledenik in naše morske čeri, barje in kras. Gorice in pokljuške gozdove. Njegova pešpot je bila še mnogo daljša: širom domovine, po dolgem in povprek. Potem je obstal pod enim izmed vrhov, kritim z ledom in snegom, v senci nehanja. Grintave c, v vsej svoji veličastnosti in lepoti, je postal spomenik velikemu možu. Milan Ciglar je bil v velikem vzponu svoje smeri. Tiste, ki je tako redka, skoraj edina. Hotel je mnogo, ker je bilo tudi mnogo izgubljenega. Tisto izgubljeno je hotel nazaj in tudi še v naprej izgubljati ni več dovolil. Vedel je, da je na svetu le en sam prostor, stkan iz mozaika neštetih prostorčkov; in da je vsak od teh drugačen; pestrejši, sončen, senčen, ka-menit, gozdnat, lepši. Kot prt lepote, pogrnjen pred nami. Zato je hotel, da ga ne umaže -mo, da bi bil vedno čist. Čist za vse. Danes in jutri. Še bolj jutri. Pred seboj imam njegovo pismo. Večkrat ga prečitam: jedro vzpodbud, navdušenja, nasvetov. Skoraj otroško zanesenjaštvo, prav gotovo pa veselje po nečem; po tistem, kar je hotel, kar je želel, česar je hotel veliko. Kot tisto veliko si predstavljam njegov neutrudni zagon, neizrabljen, vedno svež in vedno večji. Vedel je, da mora biti vedno večji, če je hotel reševati noro uničevanje vsega ži- 23 Ob tednu boja proti raku ve ga, ki je kar kipelo in kipi č,ez rob nagega izginotja. Zato je, ko je prenehal biti, počil tisti člen verige, ki ga je težko zvariti, ki pozneje vedno manjka. "Ko bo pot otvorjena, si jo bom z radovednostjo in zanimanjem ogledal", je končal svoje pismo. Ta zaključek mi je vlil poleta in hkrati bojazni, kakšna bo ta pot, ko si jo bo ogledal. Pa sem ga nameraval še zgodaj pred otvoritvijo povabiti, da bi že preje šla po njej. Ob tisti priložnosti bi ga bil tudi poprosil, da bi zbranim, ki jim je mar varstvo in ki preganjajo stihijsko klatenje po gozdovih, spregovoril, in končno, da bi odprl našo učno pot. Pa je obstal sredi svoje poti. Edine, ki je ni prehodil do konca; kljub tolikim prehojenim. Težjim. Med sencami Velikanov je obstal. Med tistimi, ki jim nikdar tudi ne bi zameril krivde svojega nehanja. Kar vedel je, da bodo prav ti že jutri, kljub bolečinam v toplih človeških srcih, ožarjeni z zoro in zarjo, opominjali, da so del nepopisne lepote Narave, ki jemlje in daje. . . Skrbno sem zložil njegovo pismo. Shranil sem ga med vse tisto, kar spada k učni poti. Pa mi je takrat vzniknila čista misel, naj v spomin nanj, ki je postal pojem zanesenjaštva in vzpona na novi poti ohranitve prostora in krajine - poimenujemo našo pot po njem GOZDNA UČNA POT MILANA CIGLARJA. Nikolaj Lapuh 1976 (1.-8.3. 1976) Božena Ravnihar Mednarodna zveza za boj proti raku - ki združuje strokovna in laična društva ter tudi ustanove, katerih dejavnost je posvečena problemom te bolezni - je že pred leti dala pobudo, da naj bi v vseh deželah po svetu en teden v letu proglasili za "Teden boja proti raku", nosilci in organizatorji akcij pa naj bi bila predvsem društva za boj proti raku. V Jugoslaviji smo vsako leto prvi teden v marcu izbrali za Teden boja. proti raku, program in obeležje tega Tedna pa mu dajejo društva za boj proti raku. Namen Tedna je predvsem spomniti javnost na probleme in potrebe boja proti rakavim boleznim in jo pridobiti za pomoč zdravstveni službi pri reševanju teh problemov. Potrebe« namreč tudi pri nas daleč presegajo doseg ter zmogljivosti zdravstvene službe same. Rak je - kot bolezen današnjega časa - splošen družbeni problem, zadeva posameznike, družine in vse družbene dejavnike j ne le zdravstvo. Boj proti raku pomeni izkoristiti vsa sodobna dognanja medicinske znanosti na področju preprečevanja, odkrivanja, ugotavljanja in zdravljenja raka ter tudi na področju rehabilitacije in druge oskrbe rakavih bolnikov. Namen teh prizadevanj je znižati število zbolelih, zvišati število ozdravelih, da bi bolnike, bodisi ozdravljene ali le začasno zazdravljene čim bolj uspešno rehabilitirali telesno, duševno in socialno, ter ne nazadnje, zagotoviti bolnikom z napredovalo boleznijo ustrezno medicinsko oskrbo in vso potrebno drugo nego. Da bi bil boj proti raku uspešen na vseh naštetih področjih, sta sodelovanje in pomoč ljudstva zdravstveni službi nujno potrebna. To bomo dosegli le z ustrezno zdravstveno vzgojo prebivalstva, ko bodo ljudje razumeli značaj raka, ko bodo vedeli, v koliko in na kakšen način se ga je moč obvarovati, ko bodo vedeli, da je bolezen po večini moč ozdraviti, če je zgodaj odkrita in zdravljena, ter da je moč preprečiti ali olajša- Pogoji za novo drsališče. Dostop zagotovljen - foto GG 24 ti mnoge njene nevšečne posledice. Teden boja proti raku ima predvsem zdravstveno vzgojni značaj, ni pa namenjen samo občanom, marveč vsem družbenim organom in organizacijam, ki jih zadeva vprašanje raka. Če začnemo pri možnostih, ki jih imamo za preprečevanje zbolevanja za rakom, gre predvsem za odstranjevanje že znanih, raka povzročujočih ali pospešujočih dejavnikov iz našega življenjskega in delovnega okolja, oziroma za varstvo človeka pred njimi. Po ocenah mnogih znanstvenikov bi bilo moč preprečiti pretežno število rakov, če bi uspeli odstraniti ali preprečiti škodljivi vpliv kancerogenih dejavnikov, ki so prisotni v onesnaženem ozračju, prehrambenih artiklih, pri proizvodnih postopkih v industrijskih obratih in še drugod, ali pa se jim izpostavlja človek sam s svojimi razvadami, kot je npr. kajenje cigaret. Očitno sodi ta vidik boja proti raku med prizadevanja proti onesnaževanju človekovega okolja; zadeva pa zakonodajo, higiensko -tehnične ukrepe in ustrezen nadzor v obratih ter še druge poklicane družbene dejavnike. Več kot polovico rakov bi se dalo danes že odkriti v zgodnjem stanju razvoja - tedaj, ko jih je še možno dokončno ozdraviti. Da pride danes le ena tretjina takih bolnikov na zdravljenje, je razlogov več. Predvsem gre za splošno brezbrižnost ljudi do svojega zdravja, zlasti do ne posebno hudih in neznačilnih bolezenskih tegob, s katerimi se prav začetni rak najpogosteje oglaša, po drugi strani pa tudi pretiran strah pred to boleznijo zadržuje bolnike, da bi šli pravočasno k zdravniku. Zato je bil zelo u-mesten poziv dr. Pierra Deno-ixa, predsednika Mednarodne u-nije za boj proti raku, na zadnjem mednarodnem kancerološ-kem kongresu v Firencah, ki je veljal predvsem novinarjem, naj opustijo obeleževanje "raka" z grozljivimi pridevki (npr. "kuga" današnjega časa ipd.J, ki vzbujajo strah in predstavo o neizogibni tragični usodnosti te bolezni. Prav je poudaril, da bi z opustitvijo teh pridevkov dali boju proti raku neprecenljiv prispevek, saj bi mnogim bolnikom pomagali, da bi pravočasno prišli na zdravljenje. Vzroki za nezadovoljivo stanje glede zgodnjega odkrivanja raka so seveda tudi v sami zdravstveni službi: pomanjkanje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, nezadovoljiva izobrazba teh kadrov, pomanjkljiva opremljenost ordinacij, odsotnost smotrne organizacije te dejavnosti, dane omenim Še pomanjkljivost detekcijskih metod samih po sebi, kar zahteva še mnogo raziskovalnega dela. Za odpravo teh pomanjkljivosti je predvsem potrebno veliko sredstev, veliko več kot jih zdravstveni službi odmerjajo dogovorjeni prispevki. Vsak rakav bolnik naj bi bil čimprej deležen najboljšega možnega ugotavljanja in zdravljenja, ker gre pri tem vedno za življenje. Današnja medicina ima v tem pogledu velike možnosti, zahteva pa visoko specializirane in izkušene strokovnjake, pa tudi zelo drago opremo in draga zdravila. Vse to narekuje koncentracijo teh zmogljivosti v visoko speciali- ziranih centrih, katerih obstoj je osnovni predpogoj, da se akcije zà zgodnejše odkrivanje raka ne! bodo izjalovile. S tem je utemeljeno, da smo si v naši strategiji boja proti raku v SR Sloveniji postavili kot prvo nalogo rešitev, skrajno nezadovoljivih 1 prostorskih razmer in nezadovoljive materialne opremljenosti - zlasti Onkološkega inštituta v Ljubljani. Pri tem moramo upoštevati še zlasti njegovo vlogo kot jedra klinične onkološke službe v okviru Kliničnega centra, kot baze za onkološko izobraževanje zdravstvenih kadrov raznih profilov in baze znanstvenih raziskovanj na področju raka in kot organizacije združenega dela, ki ji je prvenstvena skrb uspešen boj proti raku v naši republiki! Pomen Onkološkega instituta je naša javnost - žal bolj kot pa odgovorni družbeni organi - o-čitno pravilno dojela. Odtod tudi njena stalna materialna in moralna pomoč vsem našim prizadevanjem za rešitev inšti-tutovih težavnih razmer, da bi lahko ùstrezneje razvijal svojo dejavnost. Tako je tudi našemu Društvu SR Slovenije za boj proti raku, že od njegove ustanovitve v letu 1971, ena glavnih skrbi: po- Skupna vratarnica tudi za centralno mehanizirano skladišče v Bohinju - foto GG 25 magati inštitutu do takega stanca, da bo mogel zadovoljivo opravljati svoje poslanstvo in naloge, ki jih potrebe terjajo. Zelo malo smo pri nas naredili tudi za ustreznejšo rehabilitacijo rakavih bolnikov - fizično, psihično in socialno. Mnogi bolniki, ki so bili sicer uspešno zdravljeni, so potem oslabljeni ali delno prizadeti prepuščeni sami sebi. V nemajhni meri gre pri tem tudi za vprašanje odnosa človeške okolice do takega bolnika - odnosa svojcev, delovnih kolektivov in drugih; namesto, da bi mu vsestransko pomagali, da bi se vključil v normalno življenje in delo, ga neredko osamijo s slabo prikritim ožigosanjem obsojenca na smrt. Še celo hudo pa je mnogim bolnikom, ki so zaradi hujše invalidnosti ali napredovale bolezni navezani na tujo pomoč in stalno medicinsko nego. Potrebna nega takih bolnikov na domu , povečini ni zagotovljena, družini so v breme, domovi za o, -=mogle jih neradi sprejemajo, K-ilnišnice jih odklanjajo. S to stiske- se srečujemo vsak dan in tu smo roet pri začetku. Ali ne daje prav t«. bedni konec življenju mnogih rakavih bolnikov vtis grozljivosti bolezni, ki vzbuja v ljudeh upravičen strah pretj njo? Zato nimajo prizadevanja za zboljšanje teh razmer nič manjše teže kot prizadevanja zà zgodnejše odkrivanje raka: tudi vsa ta prizadevanja pomenijo boj proti raku! Ne moremo biti brezbrižni do tega, kako neozdravljeni bolniki živijo s svojim rakom in kako za njim umirajo. Na koncu naj le še omenim, da sta važni področji dejavnosti boja proti raku tudi nenehno izobraževanje zdravstvenih kadrov in pa raziskovanje na vseh področjih, ki smo jih omenili. Le od slednjega lahko pričakujemo novih, učinkovitejših orožij za boj proti tej bolezni in zmago nad njo. Iz teh, bežno nakazanih vidikov boja proti raku in našega programa, se nam kaže tudi vloga našega Društva za boj proti raku, ki je prostovoljno združenje laikov in strokovnjakov, ki želijo pomagati zdravstveni službi pri zatiranju te bolezni. Akcija Društva se začenja tam, kjer se konča njena zmogljivost in pristojnost onkološke zdravstvene službe same, da bi mogla uveljavljati potrebne ukrepe ter tedaj, ko po uradni poti zbrana sredstva ne zadoščajo več za kritje potreb posameznih področij dejavnosti v boju proti raku. Društvo naj bi bilo posrednik med onkološko zdravstveno službo in javnostjo ter zadevnimi družbenimi dejavniki, posredovalo naj bi jim strokovno načrtovane programe posameznih dejavnosti v boju proti raku in j;. potrebe za njihovo izvajanje ter : jih hkrati mobiliziralo k sode k f' lovanju in pomoči. Zato naj bi j' ta Teden veljal tudi kot spodbu- | da občanom in delovnim orgi ni-zacijam tako za včlanjenje v Društvo SR Slovenije za boj proti raku, kot tudi za pomoč pri njegovem delu, saj se bo s tem njihovo hotenje - sodelovati in pomagati pri premagovanju raka - lahko najbolj učinkovito uveljavilo. prof. dr. Božena Ravnihar, direktor, Onkološki inštitut, 60105 Ljubljana, p. p. 17 Opomba: Gradivo je posredovalo in financiralo Društvo SRS za boj proti raku 26 SINDIKALNA TEKMOVANJA 1977 Program občinskih sindikalnih tekmovanj v letu 1977 1. Smučarski teki 27.2. 1977 -Kranjska dolina (že izvedeno) 2. Veleslalom 19.3.1977 Kobla 3. Kegljanje - ekipno 19.-27. 3.1977 - Radovljica 4. Balinanje 23.4.1977 - Lesce Izvedene bodo tudi množične trim akcije. 1. Kolesarjenje pod geslom "Vsi na kolo za zdravo tello" v maju in septembru 1977 (Radovljica, Bled, Kropa, Bohinj). 2. Plavanje pod geslom "Za vitko postavo je plavanje pra- vo" v juliju in avgustu 1977 (Radovljica, Bled, Kropa). Najboljše ekipe občinskih prvenstev bodo prejele diplome in po-kale, najboljši posamezniki medalje, udeleženci množičnih TRIM akcij pa posebne TRIM značke. Zaključna slovesnost delavskih športnih iger za leto 1976 je bila 18. decembra 1976 v Festivalni dvorani na Bledu. Na tekmovanjih je nastopilo 1918 tekmovalcev iz 96 OOS. Izvedeno je bilo tekmovanje v desetih športnih panogah. Ker smo rezultate objavili že med letom, navajamo sedaj le ‘končno uvrstitev. 5. Šah 22. 5. 1977 - Radovljica 6. Mali nogomet 18.6. 1977 -Radovljica 7. Streljanje 13.8.1977 - Podnart 8. Plavanje 19.8.1977 - Radovljica 9. Avtorelly 4. 9. 1977 - Radovljica 10. Namizni tenis 17.9.1977 -Lesce 11. Odbojka 15.10.1977 - Radovljica 12. Kegljanje - ekipno in posamezno 13. - 21.11. 1977 -Bled 1. mesto OOS Iskra Otoče 2. mesto KOOS Elan Begunje 3. mesto KOOS Veriga Lesce 4. mesto KOOS Vezenina Bled 5. mesto KOOS Sukno Zapuže 6. mesto KOOS GG Bled 7. mesto KOOS LIP Bled 8. mesto KOOS Almira Radov. 9. mesto OOS Špecerija Bled JO. mesto Zdrav, dom Radov. 818 točk 283 udeležencev 518 točk 135 udeležencev 517 točk 167 udeležencev 463 točk 169 udeležencev 369 točk 123 udeležencev 305 točk 112 udeležencev 183 točk 87 udeležencev 153 točk 33 udeležencev 138 točk 44 udeležencev 100 točk 14 udeležencev IV. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE DELAVCEV V GOZDARSTVU IN LESNI INDUSTRIJI JUGOSLAVIJE V dneh od 17. do 19. februarja 1977 so bile v Delnicah IV. zimske igre gozdarjev in lesarjev Jugoslavije. Ker smo dobili razpis le nekaj dni pred tekmovanjem, je bila na hitro sestavljena ekipa treh tekmovalcev za tekmovanje v tekih in treh za veleslalom. Rezultati: Člani do 35 let 1. Klinar Andrej GG Bled 35,1 2. Srebre Ivan Lesna 36,0 3. Stintar Jože Lesna 36, 8 4. Gramzov Radivoje Jahorina 36,8 5. Plešec Franc Lesna 38,0 6. Smolej Jernej GG Bled 38,8 Člani nad 35 let 1. Lakota Peter GG Bled 34,8 2. Gramzov Miladin Jahorina 37,8 3. Kolenc Rajmund Meblo 39, 6 Ekipno: 1. GG Bled 2. Jahorina 3. Lesna 27 1. Kobilica Pavel 2. Čečar Branko 3. Bogkovski Drago 4. Rekar Boštjan 5. Blagoje Pajo GG Bled Šipad Jahorina GG Bled GG Bled Šipad Sarajevo 12.27,3 12. 59,2 13. 51,2 15. 02,0 15. 10,6 Ekipno veleslalom in teki: 1. šipad jahorina 2. GG Bled 3. Brest Cerknica SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU GG BLED ZA LE TO 1977 : V V Po močnem dežju in dvomih, kaj bo z vremenom in nas je v soboto 26,2.1977 na Zatrniku presenetilo res lepo vre me in nam tako omogočilo izvedbo V. že tradicionalnega veleslaloma. Izvedbo in organizacijo sta prevzela TOZD Gozdarstvo Radovljica in TOZD Avtoprevozništvo. Prijavljenih je bilo okrog 60 članov in članic in 60 otrok nagih članov. Tudi gledalcev je bilo letos več, tako da je bilo okrog 190 udeležencev. Razen zlomljene smučke in nekaj lažjih padcev ni bilo nesreč. Rezultati so pa delno odvisni od znanja, precej pa tudi od športne sreče, ki ni vsem enako naklonjena. Rezultati: članice: 1., Ažman Vida 2. Urh Alenka 3. Osterman Ana Bohinj Pokljuka Skupne službe Člani nad 40 let: 1. 2. -4. 2.-4. 2. -4. 5. Vodnov Pavel Remec Franc Zupan Tone Strgar Anton Rožič Jaka Avtopark Skupne službe Bohinj Gradbena Jesenice 1.00,0 1.03, 5 1.03.5 1.03.5 1.03.6 Ekipno: 1. GG Bled 2. Šipad Sarajevo 3. Brest Cerknica 28 člani 30 do 40 let: 1. Silič Zdravko Gradbena 0,52,3 2. Veber Ivan Bohinj 0,54,0 3. Kunstelj Štefan Bohinj 0,57, 0 4. Soklič Darko Avtopark 0.59,7 5. Gartnar Franc Jesenice 1,01,0 Člani do 30 let: 1. Cesar Zdravko Bohinj 0.52, 9 2. Mulej Iztok Skupne službe 0.53,5 3. Bernik Štefan Avtopark 0. 54, 5 4. Jerovšek Kost ja Jesenice 0.55.0 5. Korošec Jaka Pokljuka 0.56, 1 Tekmovalni razred: 1. Klinar Andrej Skupne službe 0.47,2 2. Lakota Peter Gradbena 0.49, 1 3. Ogris Kr iste 1 Pokljuka 0.49,9 4. Šolar Zvone Skupne službe 0. 50, 9 5. Gor zeti Slavko Gradbena 0. 54,5 6. Smolej Jernej Jesenice 0.57,4 Ekipna uvrstitev: 1. TOZD Pokljuka 346 točk 2. Skupne službe 337 točk 3. TOZD Bohinj 298 točk 4. TOZD Avtopark 213 točk 5. TOZD Jesenice 164 točk 6. TOZD Gradbeništvo 156 točk 7. TOZD Radovljica 99 točk Marjan Por SšSEi 1 L” ' Pri kategoriziranih tekmovalcih je prvo mesto zasedel Kobilica Pavel. Moški 27 - 35 let 2. mesto Boškovski Drago 5. mesto Rakar Boštjan članice 7. mesto Osterman Ana Ekipno smo zasedli 6. mesto, Združeno žično spravilo in izdelava drv na spodnji postaji iško sindikalno prvenstvo v arskih tekih Pokljuki so bile izvedene pr-letofenje sindikalne tekme v smučarskih tekih in sicer v nedeljo 27.2.1977. Imeli smo le 4 udeležence,, kar je v znatni n^eri'Vplivalo na rezultat. Manj -ka najm tekačev nad 35, 40 in 4$ let, prav tako pa tudi članic, sij se je udeležila tekmovanja pdmo ena, t^ko da smo se lahko ekipno uvrstili prav z njeno pomočjo. Izdaja delavski svet GG Bled, ureja uredniški odbor: urednik Konc Janez, dipl. pravnik, tehnični urednik Lakota Franc ter člani: Veber Ivan, dipl. ing., Podlogar Jože, Golob Emil, dipl. ing., Lapuh Nikolaj, Zupan Metka, Reš Janez, ing., Cvetek Franc. TiBk Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 450 izvodih. KRIŽANKA