TRIBUNA SOCIALIZEM S STROJNICAMI Pred mescem dni so s Poljske prihajale čudne novice. Huligani so v severnih mestih povzročali nerede. Delavci so bili vznemirjeni. Deloma upravi-čeno. Prišlo je do krvavih neiedov. V nafem tistku je število mrtvih počasi naraščalo in se ustalilo pri petinštiridesetih. Vodstvo so zamenjali. Gierek bo popeljal, najbiž, Poljake v boljšo bodočnost. Približno tak je bil odmev na poljske dogodke v naših časopisih. Naša oblast ni hoteladati nobenih komentarjev. Previdno kot vedno. Tem informacijam ne verjamem. Ne morem jih popolnoma izpodbiti, ker nimam nobenih potrje-nih dejstev, niti fotografij, niti uradnih doku-mentov. Vse, kar poznam, so izjave prestrašenih Poljakov (objavil jih je zahodnoevropski radikalni levi tisk), ki jim je uspelo pobegniti čez mejo. Pa "e v Jugoslavijo. Z nami so imeli slabe izkušnje v preteklosti že Madžari in Čehi. Nismo bili preveč gostoljubni. Ti Poljaki torej, ki danes najbrž ne verjamejo več preveč v socializem, vsaj v Gomulkin ali Gierekov ne, so razkrili popolnoma drugačno podobo dogodkov v Gdansku, Gdynji, Sczcecinu ltd. Podražitev mesa, kruha itd. je bila seveda samo povod za izbruh napetosti, ki je trajala že leta. Masovna vstaja delavcev. Petje internacionale. Kot odgovor stiojnice, pokol. Mitvih več sto ljudi. O normalizaciji ni govora. Val stavk in demonstracij je zajel celo deželo. Tudi v tem trenutku odpor še traja. Krakovvska univerza je obkoljena s tanki. Teh iniormacij uradno ni moč dokazati. Vendar pavanje verjamem. Toliko za začetek. Pokol delavcev v socialistični družbi najbrž je problem. In prepričan sem, daga tudi menjava ene briokratske oblastvene gamiture z drugo ne more razrešiti. Če pa hočemo te dogodke temeljiteje analiziiati, se moramo obrniti k bistvu vprašanja. Kajti podobno, v različnih obsegih seveda, se do-gaja v vseh socialističnih državah. Osnovni vzrok je seveda nezmožnost graditve so-cializma v eni deželi, torej vedno znova dokaz za nesmisel te teorije, ki jo je iznašel stalinizem v dvajsetih letih in ki sta jo že vnaprej ostro obsodila tako Marx kot Lenin. Ker pa je dandanes ta teorija spet silno domača in popularna, bi bilo o tem naj-brž vredno kdaj obširneje spregovoriti. Ob poljskih dogodkih je znova prišel do izraza določeni aspekt te teorije, namreč vera v refor-mizem in reforme. Vsa zgodovina povojnega sve-tovnega socializma sloni na tej veri. Vse komu-nistične partije so pred vojno rasle pod okriljem Stalina (t. j. ruske birokracije) in so bile seveda nujno stalinistično koncepirane. Po tem vzorcu so tudi zgradile svoje družbe. Jugoslavija se je prva navidezno odcepila od tega modela in postopoma zakorakala po svoji poti. Navidezno, pravim, ker je naša družba delno vseeno ostala v okvirih starega, naše oblastvene strukture pa v okvirih birokiatske družbe. Podrobneje tega tu ne bi razlagal, vendar pa nam že preprost prerez skozi našo petindvajset-Ietno zgodovino to popolnoma potrdi. Podobno se je dogajalo z vsemi reformami v stalinističnih druž-bah, v Vzhodni Nemčiji leta 1953, na Madžar-skem, Poljskem in v Rusiji leta 1956, zopet v Jugo-slaviji leta 1965, na Češkoslovaškem leta 1968 ter spet na Poljskem lani. Reforme, Ijudje so verjeli vanje, tudi vodstvo je bilo sveže, pripravljeno na žrtve, a uspeha ni bilo. Osnovne strukture niso spremenili. Poskusili so graditi novo v starih okvi-rih. Socializem je možen samo v svetovnem okviru, če ne, se spremeni v lastno karikaturo, zgodovina nam je to že neštetokiat dokazala. • Zato nam spremembe na Poljskefff ne prinašajo nič bistveno novega. Morda bo Gierek res gradil nekoliko večja stanovanja (kot smo lahko brali v Delu), tudi plače se bodo najbrž nekoliko dvignile S tem pa socializem ne bo rešen. Tudi francoskim delavcem so oseminšestdesetega leta povišali plače pa niso s tem ničesar pridobili. Ne, v Giereka in njegovo gamituro ne morein verjeti. Če bomo iz socializma hoteli kaj narediti, se bomo morali lotiti stvari z druge plati. Sta'i-nizem je usodno vplival na nas, naše paitije so v njem zrasle in se prekalile, struktura našega mišljenja je okostenela. Zaprti smo vsak v svoje meje, gnijemo v svojih ozkih okvirih, skušamo zgraditi miniaturo socializma. To pa ni mogoče. JAŠA ZLOBEC POZDRAVLJAMO REVOLUCIJO POLJSKIH DELAVCEV DELAVCI IZ GDYNJE OBTOŽUJEJO TAJNO POLICIJO ZA GENOCOID NA ,,KRVAVI ČETRTEK" (Od našega posebnega dopisnika) Ta dokument so napisali delavci ladjedel-nice ,,Pariška komuna" v poljskem prista-nišču Gdynja med decembrskimi nemiri, ki so pripeljali do odstranitve Gomulke z vod-stvenega položaja. Original je v nekoliko okorni in nešolani poljščini in je v prevodu nekoliko popravljen. Zanimivo je, da graja zlasti generala Mieczyslawa Moczarja za brutalnost, s ka-tero je zadušil upore. Moczar je bil odločilen pri odstranitvi Gomulke in ima sedaj precej močnejšo pozicijo v Politbkoju. Sedanji iežim je nekakšna koalicija med njim in Gierekom, novim partijskim vodi-teljem. Ko bi se torej generalova nepopular-nost iz Gdynje prenesla tudi na ostale pre-dele Poljske, bi to lahko pomenilo resno ne-varnost za režim. Dokument ,,Krvavi četrtek v Gdynji", na-slovljen ,,deželam vsega sveta", pravi: Zaposleni v ladjedelnici ,,Pariška komuna", ladjedelniški in umski delavci vseh industrijskih pa-nog na baltiški obali, pozivamo, da obsodite zlo-činski genocid, ki ga je zagrešila poljska N. K. V. D. (pretepači generala Moczarja so se urili v poseb-nih centrih v Slupsku, Pili in drugih poljskih me-stih) nad nedolžnim prebivalstvom tega predela. Zahtevamo, da to pismo rašiiijo po svetu vsa sredstva javnega obveščanja, zahtevamo kazen za tiste, ki so odgovorni za brutalni pokol žena (neka-tere med njimi so bile noseče) in otrok, naših ma-ter, očetov in sinov, ko se je množica, poslušna pozivu Kocioleka (poslanski ministrski predsednik) vračala, da bi spet začela deiati v ladjedelnici, pri-stanišču in v ustanovah, ki so na ulicah Polska in Marchiewski in na Oksywie. 16. decembra 1970 med osmo in deveto uro zvečer je Kociolek po radiu pozval ljudstvo, naj preneha stavkati. V dobri veri in nič hudega sluteč so se delavci vmili na delo. Do pristanišča, ladjedelnice in drugih industrij-skih zgradb, vodi železniški most, ki povezuje ulici Polska in Czerwonyoh Kosynierow (nekoč Morska ulica). Po stopnicah, ki Vodijo k mostu, se je prva spustila noseča ženska, takoj za njo pa štirje de-lavci, verjetno iz ladjedelnice. Nenadoma se je brez kakršnegakoli opozorila za-slišal rafal iz mitraljeza. Ženska je kriknila: ,,Jezus Marija!" in padla po stopnicah na ulico. Ob dru-gem rafalu je eden od delavcev treščil ob ograjo, ostali trije pa so se zgrudili na stopnice. Nastopila sta panika in groza. Nekateri so vpili: ,,To je hladnokrven umor!" V tem hipu sta pri-peljala delavce iz Gdanska in VVejherova dva elek-tx\čna vlaka na Gdynjsko ladjedelniško postajo. Ko so ljudje, ki so izstopali iz vlaka, videli, kaj se do-gaja, so začeli bežati čez tire in poskušali uiti ob peronih do ulice Czerwonyoh Kosynierow. Dva človeka sta obležala med tračnicami. Naj-verjetneje so ju ubili ostrostrelci, saj Moczarjeva milica sem ni mogla streljati, ker je bila na drugi strani vlaka. Medtem se je nabrala na ulici Czer-wonyoh Kosynierow velika množica, ki je kričala: ,,Morilci, Gestapo!" Vladalo je splošno razburjenje in vedno bolj so se razgievala čustva proti tako imenovanim ,,Ljud-skim oblastem", ki so ukazale ta pokol. Vse to se je dogajalo do zore. Takrat pa so se pojavili še helikopterji, iz katerih so metali solzilni plin in z mitralješkim ognjem sejali rane in smrt v množici. Ljudje so begali v vse smeri, da bi se skiiii pred helikopterji. Kljub nevainosti, da jih zadene krogla, so mladi ljudje izpulili s stopnišča vrata in položili nanje truplo decka, ki so ga ubile krogle na poti v šolo. V njegovo kri so pomočili poljsko zastavo in odšli proti mestu. Najmanj dva tisoč Ijud se je pridruzilo skupini in v povorki so šli pred magi-strat, da bi zahtevali razlago dogodkov. Ko so prisli do Swietojanske ulice, so jih tam čakali Moczarjevi biriči. . . (TIMES, 27. 1. 1971) Ni naključje, da je uredništvo Timesa pre-kinilo pismo prav ob besedah, ki opisujejo začetek množičnega pokola. Pakt med bur-žoazijo in birokracijo je jasno viden tudi na nivoju obveščanja. Iz vzhodnega in zahodnega tiska smo o krvavih poljskih dogodkih zvedeli bore malo. Ni naključje, da je uradno vladno glasilo Tri-buna Ludu objavila javno zahvalo zahod-nemu časopisju zaradi objektivnega poro-čanja o poljskih dogodkih. Resnico, kolikor je sploh dosegljiva, smo lahko zvedeli samo prek nekonformističnih levih časopisov. Še en dokaz več o paktu med imperializmom in birokracijo, med dvema sistemoma današ-njega sveta, ki se združita, kadar je treba udariti po naprednih silah, ki predstavljajo nevarnost za to grozljivo koalicijo. Da bi lahko vsaj približno zvedeli, kaj se je dogajalo in se še dogaja ob Baltiku, objav-ljamo informativni članek iz francoskega ča-sopisa Obtožujem. UPOR POLJSKIH DELAVCEV Vse se je pričeio v ponedeljek 14. decembra na pristaniških gradbiščih Lonin v Gdansku. Zboro-vanje, na katerem je 17.000 pristaniških delavcev (tretjina zaposlenih) protestiralo proti brutalnemu dvigu cen osnovnih proizvodov, se je spremenilo v protestni pohod po mestu. Napotili so se proti sedežu partije in zahtevali pogovor s partijskimi funkcionarji, da bi jim raz-Iožili svoje zahteve. Toda nihče si ni upal priti na ulico. Ker pa se delavci niso hoteli raziti, se je vmešala policija, aretirala precejšnje število Ijudi in s solzilcem razgnala demostrante. Manifestacija se je razbila, a zbrale so se manjše skupine, ki so se neprestano spopadale s policijo. Po vsem mestu so odmevali streli. Delegacija delavcev je pozvala k demonstracijam tudi študente s politehničnega inštituta, ti pa so svoje sodelovanje v glavnem odklonili in oponesli delavcem, da jih niso podprli med študentskimi manifestacijami marca 1968. Od ponedeljkovega večera naprej so skupine mladih vdirale v trgovine. Zbrala se je maloštevilna skupina in skleniJa zavzeti televizijske studie. Ko pa so dospeli do zgradbe, so jo našli popolnoma prazno. V torek je bilo v mestu popolno brezvladje. Poli-cija ni imela več prav nobene moči. Močne sku-pine delavcev iz vseh mestnih tovarn so se pridru-žile pristaniškim delavcem. Tokiat je bil cilj na-pada pohciiski komisariat, kjer so imeli pridržane delavce, ki so jih aietirali prejšnji veČer. Organi oblasti so morali poklicati na pomoč vojsko. Prvič je bilo uporabljeno avtomatsko orožje. Povsod so vzniknili požari. Na železniški postaji, na sedežu paitije in sindikatov- Delavci so zajeli sedem policistov, da bi jih zamenjali za zaprte de-lavce. Uporniki, ki jih je napadalo vedno vecje stevilo policistov, so se umikali proti pristaniškim delo viščem, kjer so se zabaiikadirali. Začeli so se ostri ^opadi. Priletela je jata helikopteijev, ki so nizko leteč spuščali rafale na neoborožene delavce. Najpomembnejše ta dan pa je bilo to, da je zelo veliko število vojakov zavrnilo, da bi streljali na upornike. Še več, večina vojakov, ki so sodelovali pri pokolu, so bili v resnici preoblečeni policisti. S klanjem ob sončnem zahodu se je oblasti posrečilo vzpostaviti kontrolo nad položajem. Toda upor, zadušen v Gdansku, je izbruhnil naslednjega dne v sosednjem pristanišču Gdinji, od koder so delavci že prej skušali priti v Gdansk, da bi podprli upor-nike, ki so po zadušitvi upora v velikem številu odšli proti Gdinji, da bi tamkajšnjim delavcem spo-ročili, kaj se je zadnja dva dni dogajalo. Ko pa so prišli prav do mestnih vrat, so jih pričakali raf ali iz mitraljezov, in prišlo je do enega najbolj morilskih spopadov tega tedna. Sledil je masovni pohod ljud-stva po aveniji Kosciuszko, ki je v delavski četrti H. L. M. prebil koncentrirane policijske čete. Na-daljeval se je neenaki boj, poln krvavega nasilja, v katerem je bilo na desetine in desetine mrtvih. V četrtek zvečer je ^bilo proglašeno obsedno stanje po vsej Poljski, red je bil znova vzpostav-Ijen. Vendar pa je upor že naslednjega dne izbruh-nil v tretjem mestu - Szczecinu. Nasilni izbruh proletariata je dosegel svojo vrhunsko točko. S tem brezupnim uporom so delavci hoteli izraziti svoj zadnji izziv oblastem po proklamaciji obsed-nega stanja. (J'accuse, 15. 1. 1971) KRI Študentje radi poudarjamo humanost, stalno iz-ražamo svojo solidarnost z zatiranimi, tlačenimi in zapostavljenimi. Pripiavljeni smo se boriti za člo-vekove pravice, kar manifestiramo v bolj ali manj uspelih demonstracijah. Smo proti agresiji, kolo nializmu, imperializmu in vsaka krivica (v velikem ali majhnem merilu) nas globoko prizadane. Seveda bi radi vsem prizadetim tudi pomagali, ampak kaj ko so vse te krivice tako daleč od nas. Podpiramo jih lahko le z globoko čutečim srcem. Ko pa je naš študent pred majhno, res mini-malno humano akcijo, da mu odvzamejo 2 do 3 dcl krvi, ga naenkrat ni. Iz velikega revolu-cionarja, borca, nosilca transparentov se spremeni v navadno milo jero s tisoč izgovori. Dokaz za to smo dobili na zadnji krvodajalski akciji 16. in 17. decembra, ki jo je organiziral Koordinacijski odbor študentov RK. Od približno 10.000 rednih študentov ljubljanskih fakultet se je aTččlje udeležilo le 224, in sicer: PEDAGOSKA AKADEMIJA: rednih slušateljev 648 - krvodajalcev 13; VIŠJA UPRAVNA SOLA: 175 - 3; VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DE-LAVCE: 109 - 21; VIŠJA SOLA ZA ZDRAV-STVENE DELAVCE: 376 - 18; VISOKA SOLA Za TELESNO KULTURO: 147 - 0; FAKUL-TETA ZA SPN: 251 - 14; FILOZOFSKA FA-KULTETA: 1.943 - 7; EKONOMSKA FAKUL-TETA: 846 - 10;PRAVNA FAKULTETA: 652 -14; FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO: 704-11; FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO: 776 -19; FAKULTETA ZA NAROVOSLOVJE IN TEH-NOLOGUO: 1.446 - 47; FAGG: 670 - 8; BIO-TEHNICNA FAKULTETA: 830 - 3; MEDICIN-SKA FAKULTETA: 829 - 35; AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST: 77-0; AKADEMIJA ZA GLASBO: 157 - 1; AGRFT: 59 - 0. svoboda kritike v karanteni ali študentu so znižali kazen Vprašanje tako imenovane svobode pisanja in govora se ponovno postavlja z vso ostrino. Boga-boječi filistri v Izvršnem odboru ljubljanske Skup-nosti študentov so kot prvorazredni oportunisti odklonili ugotovitve in zahteve, ki sem jih navedel ob ,,problemu Mijanovič". Osebno bi jih sicer pod-pisali, a kot člani 10 SS LVZ tega ne morejo na-praviti zaradi odgovomosti, ki jo imajo pred vsemi študenti in pred vso našo skupnostjo. Ceprav sem sam član in podpredsednik 10 SS, se s tako politiko ne rnorem strinjati in bom zato skušal na zgoščen način prikazati problem in sta-lišča, ker sem prepričan, da bo velik del študentov z mano soglašal. Kot osnovo analize primera naj navedem dve osnovni predpostavki: 1. Problem Mijanovič ni naš (študentski, druž-beni) o&rednji problem, toda brez aktivnega od-nosa do takih on podobnih dogodkov, ki pa po svoji notranji logiki zadevajo samo bistvo druž-benih odnosov, ne moremo kvalitetno in dosledno reševati globalnih problemov študentskega gibanja in širše družbene problematike. 2. Študenti se v svojih opredelitvah nikoli nismo neposredno opredeljevali do Mijanovičevih idej, kaj šele, da bi odkrito izražali svoje soglasje. Nekaj osnovnih informacij Prv o: Kaj obtožnica (ta je v celoti navpogled na akcij-skem odboru svobodnih študentskih tribun, Trg re-volucije 1 /11) bremeni študenta Mijanoviča: 1. Satiričnih člankov, ki na negativen in žaljiv način, zlonamerno in neresnično prikazujejo druž-beno politične razmere v naši državi kakor tudi politične odnose z drugimi državami. (Pripomba P. R.: ali niso tako imenovana korupcija, naraščajoči kriminal, nepismenost, prostitucija, alkoholizem, stavke in sploh tako zvani ,,negativni" pojavi, ali ni vse to največja satira na vso resničnost naše sociali-stične samoupravne družbe, ki jo podaljšane roke državnih struktur s tako velikodušnostjo toleri-rajo? !) 2. Ob agresiji ameriškega imperializma na Kam-bodžo pisanja in branja letaka, ki prikazuje raz-mere v naši državi tako, kakor da se uvaža ameriški kapital in izvaža delavna sila, ki dela za ameriško fašistično boržuazijo, pri čemer je nosilce vodilnih funkcij v naši državi prikazal kot potencialne po-magače ameriškega fašizma. Zahteval je prekinitev uvoza ameriškega kapitala ne glede na obliko, na-čin in pogoje ter prekinitev izvoza jugoslovanske delovne sile kapitalistom zahodne Evrope, ki de-lajoč za evropsko boržuazijo podpirajo ameriški fa-šizem. 3. Najeneigičneje je protestiraJ proti izrazitim tendencam zatiranja mladinskih in študentskih ča-sopisov, proti napadom na osnovne pravice člo-veka in osnovne pridobitve socializma: na svobodo izražanja in kritike. 4. V znak solidarnosti z lačnimi rudarji iz Kaknja (stavkali so zaradi nemogočnih socialnih razmer, pripomba P. R.) in z ostalimi lačnimi ljud-mi v Jugoslaviji je na Filozofski fakulteti v Beo-gradu organiziral gladovno stavko. Zahteval je tudi, da se ne preprečuje ustanovitev stavkovnega komi-teja v Kaknju. (V opombo, P. R.: po uradnih po-datkih je samo v SR Sloveniji vsak deseti otrok podhranjen!) Dr u g o: Politična tribuna Ijubljanskih študentov se je na zborovanju 7. novembra 1970 opredelila v sle-dečem: 1. Po informacijah, ki so nam bile dostopne, označujemo sojenje študentu beograjske univerze (filozofske fakultete) Vladimiru Mijanoviču kot politični proces, kot sojenje političnim idejam, in menimo, da je v procesu demokratizacije naše družbe nesprejemljivo. 2. Hkrati opozarjamo, da ima sojenje negativne politične posledice za vso jugoslovansko skupnost in tudi v mednarodnem okviru. 3. Ko se izrekamo proti političnim procesom in zahtevamo izpustitev študenta Mijanoviča na svo-bodo do pravnomočnosti sodbe, hkrati podpiiamo zahtevo po javnosti sojenja. Menimo, da bo posto-pek javnega sojenja lahko razkril zakulisne odnose, ki so privedlido te skiajne nedemokratične akcije. 4. Smo proti tendencionizmu in nepopolnemu informiranju javnosti, katerega primer je obvešča-nje o dogodkih na beograjski univerzi in sojenje študentu Mijanoviču še posebej. 5. Ko nasprotujemo nepopolnemu lniormi-ranju, ugotavljamo, da so sredstva javnegaobvešča-nja (Tanjug, Delo itd.) objavljala namesto infor-macij enostranska poročila (dezinformacije). Hkra-ti pa posebej obsojamo urednišvo slovenske izdaje »Komunista ', ki je povsem molčalo o obsodbi štu-denta Mijanoviča in v zvezi s tem zahtevamo pojas-nilo! Pripombe, P. R.: Besedilo izjave sta objavila le dva časopisa, Tribuna in Mladina. Komunist pa je v svoji vnemi s komentarjem beograjskega kolega urednika priobčil kot komentar še eno dezinfor-macijo. Tr e t j e: Delo je 15. januarja 1971 objavilo naslednje Tanjugovo sporočilo: Vrhovno sodišče Srbije je spremenilo prvostopenjsko sodbo Vladimiru Mija-noviču v leto dni strogega zapora (podčrtal P. R.). Ta absolvent filozofske fakultete v Beogiadu in bivši predsednik fakultetnega odbora zveze šuden-tov je bil lansko jesen pred okrožnim sodiščem obsojen na leto in osem mesecev strogega zapora zaiadi kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena kazenskega zakonika. Ceprav je bila kazen znižana, je vrhovno sodišče Srbije v utemeljitvi potrdilo, da je okrožno sodišče v Beogradu pravilno ugotovilo dejansko stanje. Ob-sojeni Mijanovič se je sitematično okoriščal s tre-nutnim položajem in razmerami doma in tujini ter se loteval delovanja in akcij, ki so zlonamerno in neresnično prikazovale družbeno politične raz-mere v Jugoslaviji in vso zunanjo politiko naše države sploh. (Pripomba R. P.: Državni sekretai za zunanje zadeve Mirko Tepavac je v skupščini SR Slovenije na razgovoru izjavil, da DSZZ nima nobe-nega teleprinterja. Dr. Anton Vratuša, pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve, je na raz-govoru s študenti izjavil, da je njegova informira-nost odvisna od stopnje prijateljstva z dežurnim urednikom pri Tanjugu!) Zaradi tega je vrhovno sodišče Srbije potrdilo pravilnost sklepa okrožnega sodišča v Beogradu, da dejanja obsojenega glede na njihovo povezanost vsebujejo vse sestavine kazenskega dejanja sovražne propagande. Kljub temu pa je vrhovno sodišče višino kazni spremenilo oziroma zmanjšalo v prepričanju, da je bila prvostopenjska sodba preostra, ker gre za mla-dega človeka, ki doslej še ni bil obsojen. Vrhovno sodišče je v utemeljitvi opozorilo, da bo s kaznijo, ki jo je izreklo, namen kaznovanja dosežen. (pod-črtal R. P.) Obvsem tem moram ugotoviti: 1. Teoretična predpostavka obsodbe sloni na trdni točki povsem metafizične vsebine: naš sistem je dober. Vse, kar se obrača proti njemu je slabo ali izhaja iz slabega. Torej se je treba proti temu boriti. Kdor se bori proti sistemu, se bori proti dobremu. Za slabe ljudi pa imamo posebne inšti-tucije, ki se jim pravi z lepo kianjsko besedo arest. Tako. 2. Zahteve študentske politične tribune so bile v celoti pravilne, toda neuresničene. 3. Vladimir Mijanovič je še vedno zaprt, čeprav so mu kazen znižali na leto dni strogega zapora. 4. Znižanje kazni pomeni posmeh vsemu na-prednemu študentskemu gibanju in po svoji vsebini spominja na Francovo človekoljubnost do baskov-skih domoljubov in revolucionaijev. 5. Ko vrhovno sodišče Srbije ugotavlja, da bo ,,s kaznijo, ki jo je izreklo, namen kaznovanja do-sežen", pritrjujem temu mnenju, saj se je tako še enkrat pokazalo, kako visoki krogi državnega in partijskega vodstva niso pripravljeni razkrivati za-kulisnih odnosov, ker se sami skrivajo za temi kuli-sami. 6. Obračun z Mijanovičem je bil planiran obra-čun, ki so ga beograjska politična vodstva in poli-cija pripravila za voditelje revolucionamega gibanja iz leta 1968. Zato kot študent in državljan SFRJ zahtevam: 1. da se Vladimira Mijanoviča takoj izpusti na svobodo, 2. da se razkrije zakulisne odnose, ki so privedli do sojenja političnim idejam, predvsem talco ime-novano ,,neodvisnost" sodišč od političnih struk-tur, predvsem Zveze komunistov, 3. da se dosledno spoštuje ustavna načela. RADIVOJ PAHOR rudi se zopet bori (Prev. llich Bojan) Odločitev razsodišča, ki je razpravlialo .o Dutschkejevi usodi so pričakovali že nekaj dni pred novim letom. Čeprav nekateri porotniki niso videti kot cinični kimavci, bi bilo vseeno mnogo preveč optimistično pričakovanje, da bi se utegnili postaviti po robu uradnim zahtevam in pritiskom. Te pritiske še najbolje pooseblja generalni držav-ni tožilec Ravvlinson, član angleške vlade, ki jc na slabem glasu zavoljo svojih zahtev za ponovno uvedbo vislic. Z Rudijem in Gretchen Dutschke jc ravnal tako, da gaje dopisnik nekega vplivnega (nc levičarskega) časopisa primerjal celo s clovekom iz kamene dobe. Ko se Gretchen, ki je odgovarjala sramežljivo in tiho, ni mogia spomniti na priimek neke družine, pri kateri je z Rudijem in z otroki preživela nekaj dni, ji je hotel vzeti pogum: ,,In vi pravite, da imate fakultetno izobrazbo!" Toda Gretchen ga je pogumno poučila: ,,Nimam fakul-tetne izobrazbe iz priimkov, ampakiz teologije. Vprašajte me kaj o zgodovinskem krščanstvu in vedela vam bom precej povedati!" Porotniki so bili očitno na dekletovi strani. Dutschke je pri križnem zasliševanju večkrat prosil Rawlinsona, naj mu govori bolj na uho, ker da sicer ne čuje njegovih vprašanj. Rawlinson paje samo jezno zamahnil z roko in se še naprej nepre-stano obračal v drugo smer, le da je odtlej vpra-šanja izgovarjal znatno glasneje. V vsebinskem juridičnem in še v maisikakšnem drugem pogledu je bil ta proces pravi mednarodni škandal. Generalni tožilec se je očitno še najbolj zanašal na tajna zasedanja porote, na katerih nihče ni mogel ugovarjati njegovim konstrukcijam, med-tem ko je na javnih razpravah hotel Rudija le za vsako ceno osumljati. Ce bi se tako obnašaJ na kakšni tiskovni razpravi, bi si na ta način verjetno prislužil obtožbo zaradi nesramnega obrekovanja. ,,Skrivnostno" Dutschkejevo potovanje na Lrsko, se je navsezadnje izkazalo,da ga je Rudi mo-ral opraviti zato, ker so mu angleške oblasti zapo-vedale, da mora zapustiti državo. Ko so mu konč-no le podaljšali dovoljenje za bivanje in ko si je našel prebivaJišče (ker se namreč ni hotel dvakrat seliti) se je Rudi z družino vrnil. KJjub temu popol-noma dokumentiranem odgovoru na uganko je ge-neralni državni tožilec potovanje na Irsko v svojem zaključnem govoru omenil še enkrat. Zaman ga je medtem Dutschke večkrat opozarjal: »Zastavljajte mi vendai vsebinska vprašanja in nikar me ne spra-šujte venomer za podatke, ki jih imate zapisane in za katere sami prav dobro veste, da jih ne morem znati na pamet!" Vsebinska plat obtožnice ver-jetno ni bila ravno močna stran generainega držav-nega tožilca, prav tako pa tudi ni bil posebno trden v navajanju imena, ki ga je izgovarjal Mao Tse Jung. Toliko bolj blesteča paje k sreči bila Rudijeva obramba po zaslugi profesorja GoIIwitzerja Ln nek-danjega berlinskega župana Heinricha Albertza. Angleški in prav tako nemški meščanski novi-naiji so bili začudeni nad angleško demokracijo, ki se je sprevrgla v policijsko diktaturo in to jim ni moglo biti posebno všeč. ,,Če Dutschkeju ne dovolijo več dihati, če ga med boleznijo ne sme obiskati noben prijatelj, če se ne sme zanimati za novice in tudi za nič drugega ne, potem res ne moremo več govoriti o demo-kraciji," je odgovoril Rudi Dutschke gospodu gene-ralnemu dižavnemu tožilcu. In eden izmed naj-večjih angleških časopisov je zaključil svoje poro-čilo z ugotovitvijo, da je sedaj javnost imela priliko videti, kako so Dutschkeju napravili veliko kiivico in da je Rudi s svojo ženo vred ves proces častno prestal. To je bila politična borba, h kateri je po čud-nem naključju prisilila Dutschkeja angleška vlada, obenem pa njegova prva bitka po atentatu. Lahko rečemo, da je tudi to bitko kljub svoji bolezni od-lično izbojeval in da mu bo to vlilo več moči za bodočnost. (KONKRET, št. 2, 1971) dobro jutro, Ijudstvo! O VESELJU TOMAŽ SALAMUN sveta veda doktorat man! fukanje vidra: recommended reading fukanje po obalah, po mokri travi fukanje z univerzalnimi doktrinami: štrapac fukanje s parniki, v oblakih fukanje v areni z moby dickom, fukanje s partizani smog: ivje fiikanje na skalah v dubrovniku, patriot fukanje s konteso adriano gardi bondi izginil je in se vrnil z brisačo zaslišal se je strašen pljusk in vpitje froda: auuuu! fukanje s tatrami, z belim vinom z radio antenami, preživljam se z lučmi preživljam se z osvoboditvijo ljubljane m. s., pečat! imprimatur: fukanje z verigami zloženimi na blazini sonce: korint fukanje pot pravim kotom, z njivami s hitro vrtečim se oblakom, s kinom fukanje s kolosalnimi aparaturami: bled hej, hej, kako ste? upam da ste fino upam da se boste dobro počutili, pozdravljeni! bohinj: fukanje z aspirinom baltimore: delegacije barcaiolo sul mare, fukanje z buveurs d'ames da bi cathy berberian zapela black is the color, fukanje muco, volka, pašo ki jezdi slona da bi pili vino, kruh, uživali v travi okrog hiše se i languidi miei sgiiardi uživali borisovo odlično spričevalo s fukanjem kako, s čajern ob petih z rednim življenjem, z veseljem do druščine in potovanj s tem da nisem hudobnih ljudi spuščal čez prag domačije ker sem v samoti vstal, ker me je sonce spralo rad bi umrl nem prijatelj čist kot hrast mrtvi fantje mrtvi fantje! mrtvi fantje! kjer v stepah hušknejo ptice in se razpolovi dan kjer so kocke glav jadrnice za šepetanje in se vozovi dest odbijajo od skal kjer so jutra bleščeča kot oči slovanov kjer se na severu kJoftajo bobri da odmeva kot vabilo k smrti kjer kažejo otroci podplute oči in z besom skačejo po butarah kjer z odtrganimi rokami plašijo sosedom bike kjer čakajo mraz v vrsti kjer smrdi kruh po kisu, ženske po zvereh mrtvi fantje! mrtvi fantje! kjer se čekani zabliskajo in zašumijo pravljice kjer je največja umetnost pribiti sužnja v loku skoka kjer koruzo zažigajo na ogromnih ploskvah da jo zavoha bog mrtvi fantje! mrtvi fantje! kjer so posebne cerkve ptic da se privajajo bremenu duše kjer prebivalci pri vsakem obroku hrane tleskajo z naramnicami in pod mizo teptajo svete tekste kjer so krogljice oranžne, matere pribite v kvadrat kjer so konji črni od saj mrtvi fantje! mrtvi fantje! kjer so keglji orodje velikanov ki si trejo mastne dlani ob hlodih kjer bi šalamuna pozdravili s krikom mrtvi fantje! mrtvi fantje! študij umetnostne zgodovine pri nas Na oddelku za umetnostno zgo-dovino Filozofske fakultete v Ljubljani zaključujejo študij let-niki, ki so poslušali predavanja splošnega pregieda le v prvih dveh letih študija. V drugih dveh letih se je težišče študija preneslo na semi-narsko, to je samostojno delo. Štu-dentom, ki še študirajo in tistim, ki pričakujejo študij, se je splošni pre-gled razširil na vsa štiri leta. To je precej zavrlo proseminarsko m se-minarsko delo, kar seveda ni bil na-men tega ukrepa, je pa žal njegov rezultat. Ta na videz administrativen ukrep je že ob sprejemu naletel na pozitivne in negativne sodbe štu-dentov. Po novem namreč sprem-Ijajo študente ves čas študija sploš-ni pregledi v smislu pojmovanja umetnostne zgodovine kot eksakt-ne zgodovinske znanosti in nudijo študentom osnovno poznavanje zgodovinsko dokumentiranih dej-stev. Ti vsekakor potrebni pregledi so sedaj razširjeni postali predmet edinega zanimanja študentov, če-prav bi morali to zanimanje le spodbujati. Vsak poglobljen, samo-stojen študij je tako postal nehote voden v napačno smer. Stalno pri-sotna metoda splošnega pregleda in njegova pogiobitev v podajanje ne-štetih dejstev je preglasila osnovno zahtevo po predavanjih okvira zgo-dovine umetnosti. Ob očitni nede-lavnosti je sicer opaziti prizade-vanja posameznikov, ki pa se ne manifestirajo izven oddelka, kar je bila vedno običajna praksa, bodisi na področju umetnostne zgodo-vine, ali iikovne kritike. Posledica te pasivizacije študentov je ob-časno iskanje nepravih rešitev. Znanstvena metoda, ki jo razisko-valec sprejme, se lahko že njemu samem izrodi in odtuji, zato ne more in ne bi smela biti nekritično vodilo študentom. Pri sedanjih oblikah seminar-skega dela, kjer se nujno že v štu-dijski fazi razideta zanimanje za občo in domačo umetnost (zani« rtvivo: ne pa tudi za klasično m^ moderno) in to zaradi pomanj-kanja časa, so možnosti za rešitev skromne. Poglavitna pomanjklji-vost je siabo poznavanje literature in to od kJasične do sodobne, Tu seveda ni opravičilo pomanjkanje literature, saj tudi za dosegljivo ni zanimanja. Ob skromnem sprem-Ijanju tuje literature se pokaže, da je zanimanje enostransko in kot tako škodljivo, saj je študentu ob nepoznavanju drugih mnenj težko ustvariti zadovoljujočo sintezo. Pri branju tekstov iz domače umet-nostne zgodovine pa si je v š dijski dobi težko ustvariti mer po katerih vrednotiti našo lik no-kulturno preteklost. Ob stra puščam nekatere s strani študentov že večkrat nakazane probleme in želje (občasna predavanja tujih in naših strokovnjakov itd.), nujno pa se je, da se dotaknem problema, ki očitno zavira delovanje študentov •umetnostne zgodovine. Situacijo je nakazal že dr. Stele, ki je zapisal, da se „ . . . dejavnost (umetnostno zgodovinskih institucij, torej tudi in predvsem katedre za umet-nostno zgodovino) opira na zgodo-vino in njene dokumente in da de-lokrog nobene od teh ustanov tak, da bi lahko zadovoljil sodobi kritike in propagande živih um nišklh tokov. Take šole pri nas in jo verjetno še kmalu ne bo . . ." (Fr. Stele, Slovenska zgodovina umetnosti v sodobnem zrcalu. NR 5. junija 1970, str. 332) Zaradi t: kega stanja hi bodoči zgodovinarj umetnosti morali delati tudi n tem področju. Vendar je tu tre-nutni dosežek le interna, resda vča-sih celo v okvirju seminarja, kritika pisanja o umetnostt pri nas. Ta kri-tika je destruktivna in obenem ne-zmožna ustvariti kakšne nove, bolj-še prijeme, misli itd., ki bi pripo-mogli k razjasnitvi tega stanja. V takem položaju je seveda raz-umljivo, da gleda del študentov z očitnim nerazumevanjem in nespo-znavanjem na novejše tokove v umetnosti pri nas in po svetu. Tem slabše, ker je to le del, večina osta-ja ob takih gibanjih pasivna in ne-prizadeta in se ji sploh ne zdi vred-no, da bi jih spremljala, kaj šele, da bi se ob njih oziroma v njih anga-žirala. Ni bil moj namen očrniti sedanji sistem študija umetnostne zgodo-vine pri nas, saj puščam ob strani vse tehnične prepreke. ki največ-krat narekujejo tako stanje (fi-nance, pomanjkanje kadrov itd.). Hote! sem le nakazati tiste mo-mente, ki povzročajo, da so štu-dentje umetnostne zgodovine ved-no bolj neupoštevani in to celo na račun pogosto nestrokovnega delo-vanje. To pa znižuje vrednost na-raščajočemu števUu diplom tega oddelka. JURE MIKUŽ pojasnjevanje »subkulture« Uporabljali smo pojem ,,subkultura" in želeli z njim pojasnjevati neko te-ženje, za katero se zdi, da je skupno našim prizadevanjem: dati dokaj praz-nemu pojmu ,,študentska kultura" neko usmerjenost, določnejšo vsebino. Zgodilo pa se je, da srno z izbiro be-sede ,,subkultura" le še razširili prostor nenehno obdajajočega nas nesporaz-umevanja. Uporabljali smo tradicio-nalno. vsebinsko že opredeljeno besedo, ki ima v obstoječem kulturnem pro-storu značaj povsem določenega ,,ter-minus technikus", čeprav smo jo sanii uvajali kot pojem, ki naj bi pojasnil neki obstoječi kulturi v osnovi različen od-nos. Prav ta različnost pa je bila prc-malo poudarjena. Ostala je nerazvidna, uporabljeni pojem ,,subkultura" pa je v takcm kontekstu različnost med obema konceptoma razumevanja prej brisal, kot pa poudarjal. Preostaja nam, da skušamo to različ-nost pojasnjevati. POJEM ,,KULTURA" Ne mislimo iskati obstoječih ali ko-vati novih definicij. V začetku želimo dati temu pojmu kar najširši domet zato naj kot edina omcjitev zadošča za-hteva po prisotnosti človckovega dela. V tcm smislu se s pojmom ,,kultura" vračamo v čas ko se je vse človekovo delovanje dogajalo kot enotna potreba zadovoljevaftja osnovnih, eksistenčnih potreb. Izraz ,,kultura" nam v ^tem smislu pomeni predvsem način organi-ziranja rcševanja eksistenčnih pro-blemov. Sevcda jc jasno, da dancs pojma ,.kul-tura" nc uporabljamo v tcm smislu. Ne označuje nam cnotnosti vsch dejav-nosti. tcmveč želimo z njim opredeliti lc cno in to povscm določcno področje njegovega delovanja. Pod pojmom ,,kul-tura" razumemo danes ncko specifično dejavnost sam tcrmin pa uporabljamo, da to aktivnost razmejimo od ostalih področij človekovega delovanja ( na pri-mer gospodarstva, politike itd.). Imenu-jemo tak pbložaj kulturc ,,obstoječa kultura". S tem izrazom smo poimenovali kul-turo, kakršno poznamo danes. Taka kultura je rezultat procesa družbene de-litve dela, nastajala je v postopni dife-renciaciji človekovih aktivnosti. Znotraj tega procesa pa se stopnuje neka za samo ..kulturo" usodnejša ločitev lo-čitev na proizvajalca in potrošnika kul-turnih dobrin; na subjekt in objekt kul-turne akcije, pri čemer le neznaten od-stotek udeležencev ohranja avtentič-nejše razmerje ustvarjalca, proizvajalca kulturnih dobrin, medtem ko se večina giblje v sferi potrošnje. Iz te delitve iz-vira druga značilnost obstoječe kulture - institucionalizirani značaj njenega de-lovanja. Kultura se zapira v institucije, se znotraj njih proizvaja, podlega zako-nom tržnega mehanizma, postaja sko-mercializirana, privilegij in ekskluziv-nost. V tcm smislu ocenjujemo institucio-naliziranost kot poglavitno slabost ob-stoječe kulture. Institucionaliziranosti * pa seveda ni mogoče odpraviti, ni je mogoče ukiniti in hkrati ostajati znotraj obstoječega stanja državnosti kot ene od oblik institucionalizirene družbe. Po-buda, impulz v smeri preseganja obsto-ječega stanja lahko izvira le iz skupine, ki je po svojcm bistvu neinstitucioni-zirana m ker ta ltnpulz pnhaja u strani študentov, je treba vsaj v grobem pre-veriti položaj, ki ga v razmeiju do druž-be zavzemamo. Dejansko bi študente težko opredelili z eno od obstoječih so-cioloških klasifikacij, saj ne tvorimo ne razreda ne kakšnekoli po načelu social-nih ali profesionalnih interesov formi-rane sociološke grupe. V okviru obsto-ječe družbe predstavljamo le neko za-časno zaposleno skupino, ki ima v raz-merju do družbe nek poseben položaj. Zivi neprofesionalno (študij ni poklic) in neinstitucionalizirano (čeprav v okvi- ru univerze) v prostoru neke začasne preokupacije mladih ljudi ki se priprav-liajo za določene življenjske funkcije. Živi v nekem stalnem razmerju do druž-be, je znotraj nje, a hkrati v nenehno obnavljajoči se distanci do njenega insti-tucionaliziranega značaja. Studentje ne živimo ne v kulturni ne v politični in nc v gospodarski sferi. Študentsko življenje je nenehno obnavljajoče se gibanje. Kakršnokoli uvrščanje tega gibanja v eno od obstoječih panog človekove družbene aktivnosti je neustrezno. Ce kljub temu uporabljamo izraz , študent-ska kultura" to pomeni, da v študent-sko pojmovanje kulture vključujemo tudi vse študijske in socialne probleme, kv se danes pred študenta postavljajo in ki bi pri tradicionalni delitvi med kul-turo, gospodarstvom in politiko vcr-jetno ne sodili v območjc kulturc. Izha-janje iz socialnih problemov nam ne po-mcni politiziranje kulturne akcije. V na-ših akcijah smo spoznali, da je ločitev kulturnih od političnih akcij nesmisel. Studentsko kulturo smo zasnovali kot možnost takega delovanja, v katerem naj bi postala kultura integralni del štu-dentskega življenja, to je studijskega in socialnega življenja študentov, to živ-ljenje pa bi hkrati postalo integralni del, osnova študentske kulture. Študentska kultura je poizkus, ki skuša zajeti in iz-raziti to dogajanje kot enotno. Ta po-izkus pa Iahko izhaja samo iz študent-skegagibanja. ,JSUBKULTURA" Kot temeljno značilnost obstoječe kulture razpoznavamo dejstvo, da se od-vija v neki za današnji dan značilni de-litvi na proizvajalca in potrošnika, na subjekt in objekt kakršnekoli, torej tudi kulturne akcije. V okviru te obstoječe ali institucionalizirane kulture, je štu-dent lahko njen potrošnik, aJi pa mu je celo dana možnost, da kot ustvarjalec sodeluje v sleherni kulturni inštituciji, ne da bi zato potreboval posredovanje študentske kulture. Bistvo študentske kulture ni v tem, da tvori most, ki naj študentu omogoči vključevanje v insti-tucionalizirani značaj obstoječe kul-ture. Funkcija študentske kulture ni, da vsklajuje vrednote in interese študentov z vrednotami in interesi obstoječe kul-ture. Vloga študentske kulture ni v nje-nem postopnem in učinkovitem vklju-čevanju v obstoječo kultumo dejavnost. Tudi ni poskus negiranja vrednot ter oblik funkcioniranja obstoječe kulture. Na kiatko-. študentska kultuia nima na-mena delovati v sklopu obstoječe kul-ture kot njen sestavni ali ,,dopolnilni" del. Termina ,,subkultura" torej ne upo-rabljamo v klasičnem (veljavnem) po-menu. Ne pomeni nam podkulture v smislu, ene od oblik ali sestavin obsto-ječe nacionalne ali obče človeške kul-ture. Ko smo pojem ,,subkultura" uporab-ljali, smo želeli z njim poudariti nek se-stop, vračanje k nekemu izhodiščnemu položaju. Cemu to vračanje? Današnjo, obstoječo kulturo razumemo kot neko v razvoju doseženo stopnjo. Poglavitno slabost doseženega nivoja pa odkrivamo v razpetosti kulturne dejavnosti med proizvodnjo in potrošnjo. Delitev na proizvajalca in potrošnika je za nas brezperspektivna in nesprejemljiva, zato jo skušamo preseči. In če je današnja kultuia resnično Ie neka v razvoju dose-žena stopnja, to pomeni, da obstoječe stanje ni edina in nespodbitna možnost. Studentska kultura, ki naj bi se dogajala kot kulturna akcija, kotgibanje in ama-terizem, nam pomeni novo možnost, alternativo obstoječih, institucionalizi-rani kulturi. Tako gibanje pa v svetu, katerega bistveno značilnost je razbitost sleherne akcije na njen subjekt in objekt, ni mogoče. Potreben je sestop iz tega sveta, vrnitev v položaj pred to raz-delitvijo, ki nas onemogoča. V tem smislu smo tudi uporabljali termin ,,subkultura". Označeval naj bi sestop in vračanje v izhodiščni položaj razslojevanje prvotno enotnega člove-kovega delovanja na posamezne speciali-ziiane dejavnosti. Seveda pa je vprašanje kakšne možnosti imamo za tak sestop kot študentje. Je naš status res tako samosvoj in toliko neodvisen od ustroja obstoječe družbe, da nam je tak sestop onemogočen? JERNEJ NOVAK kjer so vsi vratarji rumenokožci da porabijo manj časa za zapiranje oči kjer prodajalce mesa potolčejo z loparji in jih ne pokopljejo kjer teče donava v kino iz kina v morje kjer je vojaška trobenta znak za pomlad kjer delajo duše visoke loke in šepetajo v zboru zveri mrtvi fantje! mrtvi fantje! kjer je branje utrjeno z gramozom da se sliši če se udari obenj kjer so drevesa na navoj, drevoredi na sklepe kjer otrokom že prvi dan po rojstvu zarežejo kožo kot plutovcem kjer točijo alkohol starkam kjer si mladina grebe po ustih kot bager po dnu reke mrtvi fantje! mrtvi fantje! kjer so matere ponosne in rujejo iz sinov vlakna kjer so lokomotive polite z lososovo krvjo mrtvi fantje! mrtvi fantje! kjer luč zgnije in poči kjer so ministri oblečeni v granit kjer so čarovniki začarali da so živali padle v košare šakali stojijo na očeh vider mrtvi fantje! mrtvi fantje! kjer s križi označujejo strani neba kjer je žito hrapavo in lica zabuhla od požarov kjer imajo črede usnjene oči kjer so vsi slapovi iz testa, vežejo jih s črnimi trakovi mladih bitij kjer genijem razbijejo nartne kosti s kavlji za transportiranje lesa mrtvi fantje! mrtvi fantje! kjer je fotografiranje omejeno na rastlinah ki potem rascjo naprej in razženejo papir kjer se na podstrešjih sušijo slive in kapljajo v stare pesmi kjer matere vojakov pakete s hrano navijajo na kolo kjer so čaplje stesane kot atletske postave argonavtov mrtvi fantje! mrtvi fantje! kjer pridejo mornarji na obisk kjer v vilah rezgečejo konji, dišijo popotniki kjer so kahlice po kopalnicah prelepljene z risbami irisovih semen kjer ljudožree hranijo s skodlami kjer so trte /avite v sive pajčolane da se naredi mrena na očeh ljubosumnih mrtvi fantje! mrtvi fantje! trdim trdim daje nositi kamenje logično, da je leteti logično da je logično z nohti grebsti po tenorju, vreči v peč dim trdim da so logične košare, da so logične dinje trdim da vsaka logična družba je kruh trdim da so logični swift, zdravniki in kavalirji dekandente ovijalke kot lijane, ime psa trdim da je logično potovanje z vlakom, akcesionarji zid med numizmatiki trdim da je logično streljati v usta otrok z avtomatom da so logičnc likovne vrednote, saje kretnje padalca, ki se mu padalo ne odpre trdim da je logična panika, woodstock, prozeliti logičen samomor, spanje na pernicah, marmor da je logično mumificiranje metuljev, vlak osaka-tokio tone zavrženegajekla, da je logično število tri trdim da je logična mistika, vrt posut z jaguarji da je logično poreklo italijanov, ruskih step trdim da je logično če bog skozi usta prska slano morje kot vidimo razigrane kopalce na plaži, če vidimo drevo logično je obrati koruzo, nasekati treske logično griče naslikati z lučjo logično je odpiranje ust žab, sejanje s helikopterjem logične so potice, lustri iz pergamenta kivi ptiči so logični, pesek v sandalih kraljice iz sabe logične so abreviature v paleografiji, grede v telovadnici logično je kristusovo telo logično je da se policaji pozdravljajo tako da jim ni treba dvigati kap logični so tolmuni, da ljudje v sibiriji zmrznejo če so na prostem logični so akant, vitice logično da zgori človek če mu z bencinom poliješ meso logične so krilate živali, gangsterji v vežah smrdečih po smeteh logičen je stabat mater, magnificat, logične so barve mnemoniti so logični, ure s steklom logične so njive, hruške, personal ki pobira račun za plin logičen je proces ko se peče kostanj, ko igrajo karte igralci kart logičen je plosk, plosk, logično da se mumij ne sme brcati logični so ušesa, uhani, golobi, potice logično je da se bo indija potopila in da jo bomo videli samo z masko logičen je zoom SLOVENSKI SO ANGELI LJUBEZNI IVO SVETINA šel bom na savo in se prijavil med julijske utopljence čakaJ bom da bo mimo prineslo matijo čopa da se bo sava napolnila še z enim slovenskim angelom v koži bom švignil ob polju brodarji me bodo potegnili iz matere brez rokavic in kisika odtrgal sem poslednjo jagodo v juniju rdečo zrelo bunko po moško scm jo odtrgal z dvema prstoma iz globoke postelje od matere konja v robec zavežem borovnico zacveti na razkoračenem ustju nožnice slekla si čipkaste hlačke te opojne španske zavese sem rabarbara v kratkih hlačah maja čepim v kotu tople grede in čakam ust razmočenega jezika in sladke smetahe navsezgodaj globoko diham in tekmujem z brivci v postopanju in dišečih Iaskih opoldan sem utrujen in se umikam muham proti večeru pa me primc da bi zrasel preko vsega da bi bil ves svet rabarbara in bi prišle ženske usta simfonično počasi bi izginjal in se manjšal do dolžine moškega uda tedaj bi postal kompot____________________ kralj matjaž spi v slovenski lipovini alenčica se drsti v perilu na vrtu cveti ilovina ob treh prileti z britvijo vešča v moje uho z glavo pod pazduho v masleni svet krevsam k tebi odpnem usnjeno nogo hlače zavihtim čez konja svetovnega prvaka pes je gonič srednjeveške nedolžnosti poljubim sobo na tla vpnem nogo kolo se vrti v češnji porcelanasti angel kadi armade drogiranih puntarjev pijani prihajajo na kosilnicah kri žene dizlovke odpni železne prsi nakrmi kosmatega lintverna gola Iezi na viteško omizje štejem komaije v letu pogumni letalci brnijo skozi nebo gradu pojdiva na izlet z nahrbtnikom polnim stoletij pojdiva pa pustiva zgodovini kar je njenega______________________________ nežnost je brez imena zapestna ura z rubini rabinskinri očmi polnimi močmi noči ko je sveta družina do vratu v hladni vodi arheološki listi v blazini oves pod ovcami grčija vstopa v avtobus med invalide kolajna je triangel angelov zmage moje ime je v zraku Iežem na skalo odprem oči milijon stopinj v očeh plavži videnja vohuni na prečo ob transsibirski progi smrtna misel hobotnica polna spiritualističnega črnila zapiski samojedov na vogalu stične ploskve evrope so ploska stopala bosonogih misijonaijev s termometrom sredi noci na blazini dve Ijubeči odsekani glavi________________________________ zapeljem volksvagen v odisejevo strugo v vrtu bele hiše rase trebuh avgustovskemu večeru spomin zavarujem z varnostnim pasom ko se poženem iz suhe oblike reke že dorašča laž stoletja čiste misli segrete furije kompresijskih motorjev pod giadom zajoka jetrna princeska v prvi svetinovi noČi se je rodil poskus šolskega sadizma v mlaki poklanih otrok je utonil stavek miza po kosilu je maketa vaterlojske bitke milost za lovca ki je zagrizel v umetnost ni je na tem svetu steklenih otrok fašističnih strank rododendrona težko mi je mama po ljubezni ki ječi in stoka težko mi je zaradi tvojega zlatega srca v hipu orgazma sedem in pljunem odsev v mojem očesu zlepil bom raztigano raso alpe z brazilijo mieko z zamorsko k.rvjo ______ __________^^^ zapuščam kolektiv ustvarjalcev nagnjen h kroničnemu poležavanju udarniško prekoračena mera običajnega spanja tisočletje bi bilo prekratko za mojo utrujenost preozko posteljo počitka globina sani nadzvočni izliv ko je telo mirno in tke tkanine golemu dekletu toplote še in še hočem toplote vroče sledi v uležani otroški strugi življenje v oknu pije kavo notorični agenti prisluškujejo moji odločitvi rojstvu kurbiiskega intelektualca ki lega na oprane rjuhe vodno gospodarstvo in hladna ofelijina smrt dremavo spati v dimu umitega telesa debeli stric oblomov v odprtem očesu se blešči črna glava ekskluzivni šampon poklicanega mešalca kart pribit bojler je odrešenik umazancev sedim sredi svojega telesa dopoldanski sezonec ki buta s kladivom po ohišju mešalca betona da se lomi mir sveta in se hude klici neslišnega atavizma samoupravljalcev na zadnjem sedežu kraljevsko sedi košček naše domovine vedno lepi bohinj________________ nagi prsti hodijo v napihnjenem steldu pristriiene divjine goreči mikado letam med vodo pijem tekoče zavese pretirana všečnost spi v odprtih konjih kjei v tišini razmišlja sladkor izbrana snov okusa na dolgi progi vadijo plastična pljuča večer zakrijem z blago kamelo z levjo pisavo prišita zvezda zapne ovratnik noči čopič in vzigalica goreča baiva manekenke iznenada odzadaj sunkoma gluho uho petletnega spomina_________________________________ tvoje spolovilo se je izoblikovalo po moji podobi duletič na klancu Patetične besede: Ivan Cankar na Slovenskem platnu se širijo pod nebo izza okioglih miz slavnostnih zborov občudovalcev velike Besede. Srce Ivana Cankarja, ki ga je doberšen del ostalo Na klancu, ta muzika za kulturno dušo slovenskih učiteljev, ta hrana, s katero napolnjujemo slovenske pionirje, je tako zdaj v zvestobi in pieteti poslikana v belo in rdeče in zavrtena v naš zma-goviti čas, ko se je pravzaprav vse hrepe-nenje Francke že uresničilo. Pri tem sploh ne gre več za film ampak za naj-čistejše vrednote naše kulturne zgodo-vine, spet in spet ponovljene, nikoli utrujene. Gre za Ivana Cankarja Ln nje-gov KJanec in za to, koliko je Iahko uspešen skozi film, koliko je film lahko uspešen v službi nacionalnih vrednot. Zato je primerjava seveda nujna, saj je ravno to tisto, kar lahko Duletiču pri-nese uspeh. Film je v socialni dimenziji najpre-prostejša in trivialna razdelitev na ne-srečne, ki so revni in nosijo kos kiuha pod suknjo in, če so moški, še cankar-janske brke, in pa tiste, ki so bogati in srebajo govejo juho z rezanci. Ti imajo večkrat bele klobuke in so zapeljivi in hudobni prevaranti in seksualni ne-čistuni. Nedolžni pa itnajo poleg ne-sreče še hrepenenje, ki je pri Duletiču tako jasno in nedvoumno, da bi Cankar najbrž hudo osupnil, če bi tako na-nagloma razrešil nekaj, kar je cden con-tralnih ključev njegove literature. VSc hrepenenje revnih je v tcm, da bi bili bogati. Mati bi rada videla sina in očeta v sivih telovnikih stopiti \z kočije. Rev-ni hrepenijo biti bogati in tu je jedro Cankarja na filmskem platnu. Tako tan-tastično in spretno zoževanje temclnih dimenzij Cankarjevega Klanca bi tcžko uspelo celo v 15 minutnem filmu, pri celovečernem fiJmu pa pomeni najbrž hud napor. Kadar se kdo na platnu za-hrepeni, se oglasi tovarna gramotonskih plošč Helidon \n po malem se raz-jokamo nad samim kruhom brez sa-lame. Precoj ostuden je tudi venček ne-dolžnosti, vsaj kolikor se senilnega sim-bola tiče, ki ga pijani krojač raztrga na štengah, ker je puritansko trivialno mo-ralizatorski kakor vsi eskotični prizori. Vendar jc bistvena napaka drugjc. Praz-nega prostora med sliko in dialogom. med dialogom in dialogom, med filmom in gledalcem namreč nc zapolnjuje tiJm-ska komunikacija, ne zapolnjuje Dulc-tičev film ampak Slovenec, ki bore Can-karja - Na kJancu, tako da je vprašanje D vrednosti filma pravzaprav vprašanje o tem, koliko je ostaJo Cankarjevega v fil-mu. Vse ostalo je odveč in to je scveda bistvena napaka. Film jc pravzaprav nc-potreben. A. Z. komu se sanja? Što je tu sve pomiješano i s kojim nakanama. više je nego očitno. I tako, eto, ,,Student" obavlja svoju ulogu vjernog ,,tumača" hrvatskih prilika. A kad ponestane inspiracije, onda se ispomaže ,,Tri-bunom", Ijubljanskim studentskim listom, koji je u posljedne doba, slično ,,Studentu" takoder postao tumač ,Jirvatskih dogadaja". Darko Stuparič. O ČEMU SANJA (,STUDENT". VUS, 3. II. 1971 Tribuna se je proti svoji volji znašla v preime-nitni družbi na straneh Jugoslovanskega informa-tivnega tjednika (VUS), saj je treba odkrito pri-znati, da se naša misel in način pisanja v marsičem razlikujeta od urejevanja in ustvarjanja beograjskih kolegov okrog ,,Studenta" in zasledujoč isto lo-giko moram priznati, da so naši novinaiski ideali daleč, daleč od uspešne VUS-ove prakse, ki se nas je izpod peresa tovariša Darka Stupariča nečedno izposodila. Neobveščeni bralec je imel po citiiani trditvi Darka Stupariča na izbiro samo eno infor-macijo in še to brez možnosti preverjanja. Zvedel je tole: tudi Tribuna se ukvarja s hrvaškim vpra-sanjem (? ) na podoben način kot beograjski viso-košolci. Ker pa je beograjsko pisanje predstavljeno popolnoma nedvoumno in tudi primerno okaiakte-rizirano (le kako? ), bralcu ne preostane nič dru-gega, kot da misli o ljubljanskih študentih po pred-logi, ki jo Darko Stuparič predlaga za beograjski Student. POJASNILO. Darko Stuparič je popolnoma za-vestno enačil pisanje v Jugoslovanskem informa-tivnem tjedniku (VUS) s ,,hrvatskimi dogadaji". Kako? V svoji osmi številki je Tribuna na 8. in 16. strani objavila članek in kolaž, ki bi ju, če posku-simo razmišljati s simplifikatorsko pametjo Darka Stupariča, Iahko dolocili za tisto, česar vusov novi-nar ni mogel prebaviti. Članek na 8. strani govori o Tovičevem čfanku (iz VUS), v katerem piše o za-stavah in himnah itd. Mislim, da je problematika Tovičevega članka ravnotako slovensko ,,pitanje", saj gre za jugoslovansko himno vn v tem delu Tri-buninega pisanja res ne bi mogli odkriti nikakega 5kodljivega tolmačenja ,,hrvatskih dogadaja". Res pa je, da so rias zanlmali ,,vusovski dogadaji", ki jih za nobeno ceno ne bi hoteli enačiti s hrvaškimi dogodki (t. j. dogodki hrvaškega naroda). Mislimo, da ima tudi zadnja stran Tribune (Ajde, da malo frikujemo!) kaj malo opraviti s hrvaškimi, slovenskimi, jugoslovanskimi, srbskimi, makedonskimi, muslimanskimi, črnogorskimi. . . vprašanji, saj nam je tudi v tem kolažu šlo le za eno. Za razkrivanje vusovske mentalitete, za raz-mišljanje o načinu pisanja Krmpotičeve, Mandiča itd., h katerim lahko danes zaradi vsega pove-danega priključimo tovariša Darka Stupariča. Upam, da cenjeni zagiebški novinar v mojem pi-sanju ne bi skušal odkrivati cinizma, saj mu je v članku O CEMU SANJA ,,STUDENT" na voljo parada ciničnih floskul. M. SLODNJAK KLADIVO CAJTENGE ZA KOROŠKE SLOVENCE Letnik II, številka 1 Gorenje 10. oktober VSM Policijsko zasledovanje Heimatdienst Ruf der Heimat Maier-Kaibitsch Posebno v zodnjlh mesedh smo jasno spomorii, da ega Izkorličanja naJlh Ijudl, ki doma nimojo dcta In se morofo odsefjevati. Vse to potrjuje, da de4u]e|o v naii av-strt|skl družbl pagojl, ki ustvar)ajo na-ciooolrvo JovroJtvo tn ki privedejo do FA.SIZMA, de se proft temu ne bomo borlli. LADIVO, caJUng« za koroik« Slovenc« ailnlk, Izdajateij, založnllc: Sloventka kultorno-olltiena organlzocija Odgovornl ur«dnik: Mlrko M»m*' lf»]a urednlikl kolsktlv. Vil: 1080 Wl»n, Skodagast* 20/413. lolttat j« todelovolo pr«cej l)udl Dunaj. januarja 1971 V NOCI OD 18. NA 19. DECEMBER 1970 SO NAŠI SLOVENSKI AKTIVISTI SPET OBISKALI NEMŠKE KRAJEVNE NAPISE, IN SICER KAR NA 22-IH MESTIH OD PLIBERKA PREKO BISTRICE V RO2U DO ŠENTILJA. TOKRAT NISO DODALI SLOVENSKIH IMEN, TEMVEC SO NEM-ŠKA IMENA ENOSTAVNO PREČRTALI. VZPOREDNO S TEM SO TROSILI PO VA-SEH IN V OKOLICI NAPISNIH DESK LETAKE. nUpamo, da bodo v kratkem tudi ostali kra-jevni napisi na južnem Koro^kem dvojezični. Sicer se bo naš konstruktivni odnos do oblasti občutno spremenil." Tako je »komite za raz-krivanje zakritih konfliktov" zaključil svoj letak, ki je talmacil prvo akcijo z dne 26. oktobra 1970 (o njej smo poročali v zadnji številki naših cajiteng). Koroška deželna oblast ni nadomestila enojezičnih napisov z dvojezič-nimi, temveč je poskrbela za to, da so po-licaji in gasilci v jutranjih urah dvojezične na-pise odstranili. Ta provokacija oblasti je po* vzročila, da se je odnos slovenskih aktivistov do oblasti spremenil. Sledila je akcija 19. de-cembra, ki je uresničila enakopravnost slo-venskega in nemškega jezika na teni področju: če slovenskih napisov ni več ali še ni, potem pa naj tudi nems>ki napisi ne bodo več. Zato so aktivisti z nitrolakom prečrtah nemska krajevna imena. Druga akcija je torej dosledno nadaljevanje (prve. Resna tamokritika — to je ie «na bisivena značil-nost, ki nas railikuje od drugih ttrank. Mao ce tung Uiinek akcije je bil velik. V radiu so prebrali ce lotno nemško besedilo letaka, v televiziji pa so prinesli vsebino letaka. Nekaten nemško pisani listi so prvič objavili letak slovenskih aktivistov in si s tem sami podkopali ostali del poročila, v kalerem so skušali očrniti slovensko delavce za enakoprav-nost kot teroriste in ekstremiste — čeprav točno ve-do, da akcije komiteja niso naperjene proti nem-Sko govorečemu delu prebivalstva, temveč proti oblastem, ki desetletja i ogromno nesramnostjo in z duhovnim, včasih tudi fizičnim terorjem ponemčuje jo slovenske dele Koroške. Najslabše in najbolj ne slano poročilo pa smo tokrat brali v Ijubljanskem DELU Dopisnik je Ijudi napačno informiral (poročal je, da so aktivisti nemško ime prečrtaii in ga nado meslili s slovenskim) in sploh dokazal, da ne zna misliti v vzročni zvezi, se pravi logično To poročilo v DELJ pa je omogočilo vsem koroškim listom, da so se i velikimi črkami na prvi strani zlagali: LAIBACH DISTAN2IERT SICH VON DEN SCHMIERAKTIONEN! Zla-gali so se, ker točno vedo, da je bilo poročilo v DELU podpisano z imenom poročevalca Podpisani članki pa nikakor niso uradna stališča. Sicer :a nas sploh ni važno, ali je uradna tjubljana za akcije ali ne, vaino je samo, da vidimo, kako spretno znajo na4i koroški listi izkoristiti nepremišljene, nedono-šene članke in kako se v svojih manipuiacijskih stremljcnjih poslužujejo tudi laži, samo da bi slo-vensko aktiviste, se pravi slovensko Ijudstvo na Ko-roškem, izolirali in onemogodili. Ob tej priliki pa je tudi treba pnznati, da so bili letaki malo prepovrčno napi*ani, posebno slovenski del Čeprav je bilo več kot jasn^ da je bila akcija dosledno nadaljevanje prve, dopolnilne akcije, bi vendar morali to omeniti tudi v letakih. To pa je tudi edina in nebistvena šibka točka te akcije. Kajti po svojem obsagu in učinku je bila EDINI PRAVILNI IN DEMOKRATIČNI ODGOVOR NA NE-ZNOSNE MINISTRSKE CENČE, logom, psihologom^ literarnim teoretikomrteoretikom ifftgodo-vinarjem umetnosti, jezik&lovcem; vsem, ki hočejo opraviti zahtevnoflMo: bibliografija" koprolaličnega pisanja na Slovenskem,anto-logija slovenske koprolafočne književnosti, etimološke raziskave in spffeialni leksikon (ki zajame tudi žargone). Prav b^bilo, da bi pri-hajajoča generacija znanstvenffl>v začela to delo že na univerzi: treba bi bilg^tudente navdušiti za diplTJIII^ke naloge s tega pod-ročja. Današnja zadoja stran naj vas kot rahel, ljubezniv sunek «^wnni na del življenja, ki ga vse preveč površno pgzjiamo in ki ga res preveč zanemarjamo6! 1 - Gotovo ni naMjučje, TRHn5aRR»BKi tudi barva fekalij. Poleg tega ima zlato z izločkiilfei to skupno točke, da bojo^ymJjftdBOSti stranišča iz zlata, saj zlato ne bo p<*Kraoin ne bo imelo no-bene vrednosti. Mogoče zaključek, da ravno zato govorimo o prihodnosti pogosto uporabljajoč adjektiv zlat, ne bo preuranjen. 2 - Koprolalija (starogrško: *Co3TOld^^ V.čjxp(.o\>, Ko'JlfOL J blato, nesnaga, smeti, gnoj; gnojišče ^ govorica, jezik, narečje): govpjčnje besed, ki so v zvezi s fekalijami, anusom itd., pogosto štejemo sem tudi tako imenovane ntHiVllTflS brotolalične_ izraze (opomba4) ^^^*a0 3 - koprolalični besednjak vsebujeTfflBMct na primer: srati (in izpeljanke), drek (injBpe^ ljanke), scati (in izpeljanke) itd. ^^ 4 - ^rotolalija (starogrško: ljubezen, posebno spolna in čutna ljubezen Xt