Prebodene uscsa. Xeumno in neusoiiljeno se nam zdi, če slišimo in vidimo, da si divjaki nosnice prebadajo in svoj život kinčajo s takimi rečmi, ktere jim bolečine napravljajo i. t. d. Ravno tako so pri nas ludi prebodene ušesa. Tu pa tam so osnovane družbe zoper terpinčenje žival, in otrokom se zpJo priporoča, kako da naj nobcne naj manjše živalice nepotrebno ne lerpinčijo; to je zarps Ippo in hvalno. Zraven <ega pa vcndar pustimo, da se nježniin deklicam zavoljo same ripčimprnosti prebadajo ušesa in nepotrebne bolečine napravljajo. Večkrat se zgodi, da k prebodenim ušesom pritisne prisad , oteklina in drugi taki budi nasledki, posebno ker to delo opravlja večidel kaka perva prosta ženskav, ki ji ni drugega mar, kakor livala, da zna ušesa prebadati. Cudno je, da je mati, ki sicer svojega Ijubega otročička vsake naj manj škodljive sapice skerbno varuje, tako brpzčutna, da se ji ne smili mali revček, ki se zvija v rabeljnovih rokah. In kaj je tega krivo? Gotovo nič drugega, kakor slepa navada in napčni dkus. Bil sem učitelj v k — šoli, kjer je pnkrat 7 Iet stara pridna deklica ven in ven ilitela in skorej glasno jokala. Ko jo vprašam, kaj ji je, mi pove, da ji jc mati ravnokar že tretjič ušcsa prpbodla, in kcr se je branila, jc bila še po verbu hudo tepena; pri tej prigodbi sein sicer deklico tolažil, da ji bo kniali bolje, sam pa sem si niislil: ko bi nam kdo tako prigodbo pripovedoval od kake divje matcre s Hajli, bi se nani irotovo vbogi otrok v serce smilil. Vpč od te neusnuljene neumnosti govorili bi bilo toliko, kakor vodo v Savo nositi. Le toliko rečem, da gotovo, ako bi kdo iz nied nas čez 100 ali 200 let prišel nazaj na svet s prebodeniuii ušesi, derli bi za niim, kakor dandanes za divjim inožpm, ki ga vodijo in kažejoza denar po svetu. Xaj bi učitplji, posebno pa duhovni gospodje, kolikor bi mogli, z modro besedo odpravljali prebodene ušesa. Jakosiav.