LETQsJjgSXttl, ŠTEVILKA 5, 2. MAREC 2001, CENA 289,00 SIT KN4IZf^&Ä--------- i i ERVJU ©MSteKEfi [»XSlfSMlS a§n taD® s&eDSte massaite categpargfe teto EEgaöjsrsfi^oiEüiDa^ GHeE (ojs^pi© CsiS^SC OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 000 CELJE SN00032 Zadruga mozirje proštfet Ijferijšitfa /« Olje za cvrtje Frivita 2 litra Namenska moka za krofe 1kg Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Pivo Pils pločevinka 0,5 litra Sladkor v prahu 500g Jupi pomaranča 1,5 litra Mortadela Primorka s pršutom in pistacijo 1 kg “ If? Toaletni papir Jogurt LCA 180g Carlina 10 kosov naradni^^ p/ Pralni prašek Ariel 6 kg Tirolska salama mini in normal 1 kg Marelična marmelada Mercator 840g 159 SIT 579 SIT 3.399 SIT 1.329 SIT 940 SIT 339 SIT Darilo za vsako priložnost Želite svojim najdražjim ob posebnih trenutkih podariti nekaj izvirnega? Ponujamo Vam rešitev v obliki DARILNEGA ČEKA, ki ga lahko kupite v katerikoli,-poslovni enoti naše banke. Poskusite enkrat malo drugače. /O j banka velenje s SALON POHIŠTVA Šolska ul. 10, Mozirje ^ Tel.: 03 839 46 54, 03 58 33 455 faks: 03 839 46 55 PRAVU ORTOPEDSKA VZMETNICA BREZ VZMETI ZA PRAVO CENO. ZIMSKO-IETNA Z VŠIT0 MERINO VOLNO. Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke c HfcW DELIE TRETJA STRAN D IZ VSEBINE: Elkroj Nazarje: Radi bi zaposlovali vendar ni interesa...................4 Ljubljana: Menina še vedno najprimernejša za radar dolgega dosega......6 Zgornjesavinjska čebelarska zveza: Na prvem mestu zdravje čebel...................... 11 Pust Mozirski: 110 let pustnih norčij.......13 Tomo Križnar, svetovni popotnik: Popolna svoboda brez zavezane kravate.............14 Zgodovina in narodopisje: Kaj so učili pred šeldesetimi leti.............19 Tema meseca: Računalništvo in komunikacije.................20 Državno prvenstvo v atletiki: Urban Acman državni prvak v teku na 60 metrov..........28 Policijska uprava Celje v letu 2000: Več kaznivih dejanj in manj prom s 30 Kronika: Intervencija gorskih reševalcev pod Tl. 31 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija:Mozirski pust-' naki na prireditvenem odru sredi trga Desno zgoraj: Utrinek iz gledališke igre Gugalnik na Rečici ob Savinji Desno v sredini: Podelitev priznanja Antona Janše Jožetu Ivanuši Desno spodaj: Karnevalska kraljica Pusta Mozirskega za leto 2001 je postala Irma Fürst Fotografije: Ciril Sem . — Pustni čas je za nami in zdaj se bomo posvetili resnim temam. Čeprav je tudi pustovanje nenazadnje resna zadeva in v Mozirju se tega zavedajo že več kot sto let. Kako iz sova narediti dober biznis jim sicer še ni povsem uspelo, zdi pa se, da so na pravi poti. Lanskoletna praksa s prireditvenim šotorom se je (generalno gledano) obnesla tudi letos, čeprav bi si verjetno vsi želeli še več obiskovalcev. Torkov karneval na trguje glede obiska povsem izpolnil pričakovanja, svoje je dodalo tudi lepo vreme, vprašanje je sedaj le še, kako ugledno mozirsko pustno tradicijo vnovčiti v turističnem oziroma tržnem smislu preko celega leta. V dolini so medtem znova oživele radarske govorice. Njihov komentar smo poiskali pri pristojnih službah v Ljubljani, kjer pravijo, da bi kljub nasprotovanju tukajšnjega prebivalstva vendarle najraje imeli radar dolgega dosega na Menini. Prejšnji četrtek sem bil na Šavnicah in v čudovitem zimskem dnevu mi nikakor ni šlo v račun, da bi sredi neokrnjene narave nekdo postavil »kup železja in elektronike«. No, prav elektroniki, natančneje povedano računalništvu in komunikacijam, pa smo v tej številki namenili temo meseca. Po občinskih hišah je bilo v februarju pravo zatišje. Šele konec meseca sta se sestala nazarski in gornjegrajski občinski svet, slednji pa naj bi se včeraj sestal še na izredni seji, posvečeni aktualnim zadevam v zvezi s Smreko in Engom. Žal nam zaradipočitnic v ljubljanski kotlini do zaključka redakcije na Slovenski razvojni družbi ni uspelo izbrskati informacije, ali je bila tretja dražba za prodajo nazorske tovarne ivernih plošč kaj uspešnejša od prvih dveh, ko resnih kupcev sploh ni bilo. V Nazarjah se že sedaj šušlja, da novemu lastniku ne bo lahko, saj bo takoj soočen z realnostjo, da krajani onesnaževanja z dimom in prahom ne mislijo več prenašati v nedogled. Z jutrišnjim koncertom pevskih zborov v nazorskem Delavskem domu in gledališko predstavo v Novi Štifti bo zaključen tudi letošnji mesec kulture. Lzjemno bogat in pester s številnimi prireditvami, o katerih delno poročamo v tej, ostale pa pridejo na vrsto v prihodnji številki. Iz prvotnega programa je izpadla edino otvoritev nove športne dvorane v Nazarjah, kije zaradi zakasnitve pri zaključnih delih prestavljena na 21. marec. Menda bo zaradi tega še bolj imenitna, saj med uglednimi gosti pričakujejo samega predsednika države in ministrico za šolstvo. Mesec marec je zaradi dneva žena in materinskega dneva nekako posvečen nežnejšemu spolu. Temu bomo skušali slediti tudi pri pripravi prihodnje številke in pred mikrofon za osrednji intervju povabiti žensko. Tokrat vam ponujamo zapis pogovora s svetovnim popotnikom Tomom Križnarjem, ki je vsaj ženo korenino tudi naše gore list. V svojstvenem slogu nam razkriva svojpogled na svet in življenje, s katerim se je seveda mogoče strinjati ali pa ne. Preberite ga v vsakem primeru, gotovo vam bo dal misliti! f ISSN 0351-8140, let# XXXIII, št 5,2. marec 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Ma-vrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791- E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 246,00 SIT.Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. ELKROJ NAZARJE Radi bi zaposlovali, vendar ni interesa Trenutno je v slovenski tekstilni industriji zaposlenih okoli 35 tisoč ljudi, kar je v primerjavi z letom 1990 skoraj za polovico manj. Po napovedih ministrice Petrinove bo v tekstilni panogi čez nekaj let delalo samo še od pet do deset tisoč ljudi. V nazarskem Elkroju, ki sodi med “velike” na celjskem območju, si kruh služi 500 zaposlenih. Marija Vrtačnik, predsednica uprave, pravi, da bi radi zaposlovali, kar je v tem predelu prej redkost kot pravilo, vendar ni interesa. V Elkroju je namreč treba delati. Za nazarske tekstilce je bilo preteklo leto eno težjih. Skupaj s petimi konfekcijskimi podjetji so v slabem stanju prevzeli od Sloven- Jugoslavije, ponovno mogoče vzpostaviti nekdaj že utečene poslovne tokove. Del proizvodnje imajo še vedno zunaj matične tovarne, kar naj bi bila garancija za lažje življenje. “Glede na visoko kakovost in znanje se za delo ni bati. Ljudje so pridni in znajo delati, seveda pa moramo narediti Delovni pogoji se Izboljšujejo, a so še vedno zahtevni (foto: Ciril Sem) ske razvojne družbe trgovsko podjetje Ona On. Na drugi strani so se zelo razpršile trgovske mreže, saj so mali izginjali, veliki pa so se združevali in postavljali zelo ostre pogoje. “Bili smo v primežu, mnoge utečene stvari so se pretrgale, zato smo bili prisiljeni odpreti lastno mrežo,” ugotavlja Vrtačnikova in dodaja, da gre za evropski fenomen. Razen v trgovine, kjer imajo lastno prodajno mrežo, v preteklem letu niso investirali. Res pa je, da v tem času posodabljajo računalniški program. Vse ostalo so morali odložiti, ugotavlja Vrtačnikova, ki je prepričana, da bodo s pravo politiko zamujeno nadoknadili. V Elkroju upajo, da bo z ureditvijo razmer na območju nekdanje vse, da bomo narejeno dobro prodali. Tržne niše so vedno ožje,” ocenjuje položaj Marija Vrtačnik. Kljub težavam, ki pestijo tekstilno panogo, je v Elkroju za delo poskrbljeno, saj točno vedo, kaj bodo delali čez pol leta. Izboljšujejo se tudi pogoji dela, saj so, po zagotovilih direktorice, med bolje opremljenimi podjetji v Sloveniji. Kljub temu so Elkrojeve šivilje precej izpostavljene, slabe plače v tekstilni panogi nasploh se seveda odražajo tudi v Elkroju. “To je večen problem. Na nadzornih svetih so že navajeni, da povsod popuščam, le pri plačah nikoli. Spoštujemo kolektivno pogodbo, izplačujemo redno plačo in regres, kot je zapisano v kolektivni pogodbi,” zagotavlja Marija Vrtačnik. Savinjčan POSVET SLOVENSKIH ZADRUŽNIKOV V PORTOROŽU Državna podpora govedoreji in mlekarstvu? Na posvetu slovenskih zadružnikov vPortorožu seje zbralo okoli 350 predstavnikov slovenskega kmetijstva. Opozorili so na vedno težji položaj slovenskega kmeta. Govorili so celo o javnem protestu, v kolikor ne bo v sprejemljivem času rešena problematika govejega mesa. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je izpostavil visoke stroške amortizacije majhnih slovenskih kmetij. Med drugim se je zavzel za povezanost živilskopredelovalne industrije ter za aktivno politiko ohranjanja delovnih mest na podeželju. Ob vse težji situaciji kmetov ti upravičeno pričakujejo državno podporo govedoreji in mlekarstvu. Kljub temu da je v Sloveniji 80-odstotna samooskrba z govejim mesom, se že nekaj let soočamo z viški govejega mesa in cenami, ki nikakor ne pokrivajo stroškov pridelave. Malo je kmetov, ki bi imeli v hlevu lastna teleta. 480 tolarjev za kilogram mesa je sramotna cena, zato so morale številne kmetije, ki so usmerjene v pitanje, najemati kredite. Zadružna zveza si bo, po besedah predsednika Vriska, prizadevala, da država del ugodnosti, ki jih pričakuje od Evropske unije, prerazporedi na kmetijstvo. V nasprotnem primeru bodo kmetje v borbi za preživetje, primorani delovati proti ukrepom, ki vodijo v EU, je še dejal Vrisk. Zaradi bolezni norih krav je potrošnja govejega mesa v evropskih državah upadla tudi za 50 odstotkov, v Sloveniji je upad manjši, vendar še vedno skrb zbujajoč, je ugotovil kmetijski minis- ter Franci But. Evropske države bodo odkupovale presežek mesa od svojih rejcev in ga uničevale. Kmetijski minister upa, da v Sloveniji česa podobnega ne bo potrebno početi. Podvojena so izvozna nadomestila, 70 do 80 tisoč tolarjev za živo žival, zaradi začasne prekinitve sporazumov o odkupu z EU je možna prodaja v nekatere države severne Afrike. Po ukrepih vlade naj bi klavnice odkupile viške mesa in ga skladiščile, stroške panaj bi pokrila država in kot tretje je predviden intervencijski odkup živali, katere naj bi izvozili pod ceno. Zaradi uvedbe obveznega testiranja živali se je precej zmanjšala prodaja na črno, zato pa je večja ponudba na uradnem trgu, je dodal minister But. Nič boljši ni položaj pri mlekarjih. Z novim letom je začel veljati nov tržni red za mleko in mlečne proizvode, kar seveda pomeni, da se morajo o cenah dogovoriti proizvajalci in predelovalci mleka. Večjega izvoza v države EU ni mogoče pričakovati, zato si bo potrebno prizadevati, da bo slovenski koncept kmetovanja deležen evropske strukturne podpore. Priložnost za slovenskega kmeta je, po mnenju kmetijskega ministra, v pridelavi okolju prijaznih naravnanih proizvodov. Savinjčan BANKA VELENJE Strokovno srečanje s poslovnimi partnerji Banka Velenje se svojim poslovnim partnerjem vsako leto simbolično zahvali s strokovnim srečanjem. Letos so nanj povabili prof. dr. Ivana Ribnikarja, ki je udeležencem srečanja v hotelu Paka predstavil denarno politiko Banke Slovenije v EVRO sistemu. Po njegovem mnenju je varčevanje v tolarjih gospodarno, ne strinja pa se s pobudami, da bi se morale tuje valute dvigovati vzporedno z inflacijo. Kot je dejal, bi bilo treba odšteti vsaj inflacijo države, iz katere je tujavaluta, ob tem paupoštevati tudi dejstvo, da jeinflacijanajvečkrat prevrednotena. Dr. Ribnikar je v Velenju razkril še marsikatero zanimivost iz bančnega sveta, srečanje pa se je končalo v družabnem duhu ob manjši zakuski. KF GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV V LETU 2000 Na račun Mozirjanov več Zgomjesavinjčanov Po podatkih Upravne enote Mozirje je 31. decembra lani v Zgornji Savinjski dolini prebivalo 16.743 občanov, kar je 21 več kot leto poprej oziroma 67 več kot leta 1998. K porastu števila prebivalcev so prispevali občani občine, natančneje povedano, krajevne skupnosti Mozirje, saj se je število prebivalcev povsod drugod po dolini zmanjšalo, le v občini Gornji Grad se v primerjavi z letom 1999 ni spremenilo. V občini Mozirje je na zadnji dan lanskega leta živelo 6.299 prebiralcev, kar je 31 več kot leto poprej oziroma 83 več kot na isti dan leta 1998. V letu 2000 se je rodilo 63 oseb, umrlo pa jih je 5 6. V občino se je v tem obdobju priselilo 105 oseb, odselilo pa se jih je 81. Od skupnega števila prebivalcev jih je bilo 115 začasno v tujini (nad tri mesece), torej sko prebiralo 2.598, od tega 2.596 državljanov RS in dva tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje. V občini Ljubno je na dan 31.12.2000 živelo 2.800 občanov, trije manj kot leta 1999 oziromaštirje več kot leta 1998. Lani se je na Ljubnem rodilo 40 oseb, štiri več pa so umrle. Priselilo se je 29 oseb, odselilo pa 28.79 občanov je začasno bivalo v tujini, Na Upravni enoti Mozirje so do konca leta 2000 izdali 4.588 novih osebnih Izkaznic. Veliko občanov Zgornje Savinjske doline torej osebnih izkaznic še ni zamenjalo (starim je potekla veljavnost 20. decembra lani), vendar to sedaj niti ni več nujno potrebno. Osebna Izkaznica je namreč obvezna le, če občan nima nobenega drugega uradnega dokumenta s fotografijo, ki služi za Identifikacijo. PROJEKT ALPSKE CESTE Kam so poniknile Alpske ceste? Pred leti je avtor projekta Marjan Stele vbro-šuri Alpski svet Karavank, Kamniško-Savin-jskih Alp zapisal, da predstavlja projekt Alpske ceste skupno ponudbo območij Tržiča, Kranja, Kamnika, Domžal in Mozirja na štirih področjih: naravne in kulturne zgodovinske znamenitosti, športno-rekreacijsko in etno-loško-kulinarično področje. Zaživela naj bi specializirana ponudba izletniškega turizma, kot dopolnitev ponudbe ljubljanskih in blejskih hotelov, agencij ter večjih pr-ireditvev na območju omenjenih krajev. Na stalni krožni trasi naj bi turistični avtobus prevažal turiste od ene do druge turistične točke ... Očitno je, da so ostale alpske ceste samo na zemljevidih. Ob rojstvu projekta se je pred leti dogajal velik direndaj, navdušenje je bilo skoraj popolno, sedaj pa je kaj lahko ugotoviti, da od Kamnika do Gornjega Gradu in naprej po Zgornji Savinjski dolini ni niti ene table, ki bi opozarjala vse bolj redke obiskovalce, da so na Alpski cesti - kakšna je ponudba ob njej in ali so ob njej morebiti turistične kmetije, gostinski obrati, muzeji ali kaj tretjega vredno ogleda. Namesto informativnih tabel se ob cestah kopičijo odpadne gume, zanimivo pa bi bilo seveda vedeti, koliko javnih financ je poniknilo v nerealiziran projekt. Nekoliko presenetljivo, da ob očitno suhih letih ne povzdignejo glasu gostinci, ki bi morali biti zainteresiran za realizacijo projekta. Očitno torej je, da zaradi alpskih cest turizem na tem območju ni prav nič pridobil, zato morebiti ni odveč vprašanje, kdo si je vse skupaj izmislil in za kakšen denar? Savinjčan je v občini Mozirje dejansko prebivalo 6.184 oseb, od tega 6.159 državljanov Republike Slovenije in 2 5 tujcev z dovoljenjem za stalno prebivanje. Vobčini Nazarje je nadan31.12.2000 živelo 2.748 oseb, kar pomeni dve manj kot leto poprej oziroma devet manj kot leta 1998. Rodilo se je 24 oseb, umrlo pa jih je 29. V občino se je v tem času priselilo 38 oseb, odselilo pa se jih je 35. Od skupnega števila prebivalcev jih je 37 začasno prebivalo v tujini, torej jih je v nazarski občini dejansko živelo 2.711, od tega 2.701 državljanov RS in deset tujcev z dovoljenjem za stalno prebivanje. V občini Gornji Grad so zadnji dan lanskega decembra beležili 2.662 prebivalcev. V primerjavi z letom poprej se njihovo število ni spremenilo, v primerjavi z letom 1998 pa je bilo manjše za 14. V letu 2000 se je v gornjegrajski občini rodilo 28 oseb, umrlo jih je 26. Priselilo se je 25 oseb, odselilo pa 27. Od skupnega števila prebivalcev jih je 64 začasno bivalo v tujini, torej jih je v občini dejan- torej jih je v občini dejansko prebivalo 2.721, od tega 2.715 državljanov Republike Slovenije in šest tujcev z dovoljenjem za stalno prebiranje. V občini Luče je na zadnji dan lanskega leta bivalo I.66I oseb, kar je tri manj kot leto poprej oziroma osem več kot dve leti poprej. Rojenih je bilo 23 oseb, 20 jih je umrlo, priselilo se jih je 13, odselilo pa 19 oseb. Od skupnega števila prebivalcev jih je 56 začasno prebivalo v tujini. V občini jih je tako dejansko prebivalo 1.605, od tega 1.603 dižavljani RS in dva tujca. V občini Solčava so na dan 31. december 2000 prešteli 573 prebiralcev, dva manj kot leta 1999 in pet manj kot leta 1998. V lanskem letu se je rodilo pet oseb, umrlo pa 12. Na območje občine se je priselilo sedem oseb, dve sta se odselili. 14 občanov je začasno bivalo v tujini, torej jih je v občini dejansko živelo 559, od tega 558 slovenskih državljanov in en tujec z dovoljenjem za stalno prebiranje. Fraud Kotnik ----------------------------------------* IZ OBČIN D "\ d LJUBLJANA, GORNJI GRAD Menina še vedno najprimernejša za radar dolgega dosega Slovenija potrebuje za nadzor zračnega prostora, tako za obrambne kot civilne namene, najmanj dva radarja dolgega dosega, ugotavljajo na ministrstvu za obrambo. Vojaški naj bi dopolnjeval delovanje civilnega, kar je posledica tehnologije radarskega delovanja. Za optimalno lokacijo za drugi radar dolgega dosega je bila po izvedenih meritvah celotnega osrednjega in vzhodnega dela države konec leta 1993 določena Menina planina, natančneje območje Šavnic v občini Nazarje, ki predstavlja izpostavljen jugovzhodni del Menine. Ob izboru lokacij e za mirnodobno delovanje vojaškega radarja so bili upoštevani vsi strokovni in drugi elementi, zagotavlja služba za odnose z javnostjo v kabinetu obrambnega ministra. Položaj vojaškega radarja je namreč načrtovan tako, da čim manj posega v naravno okolje, njegovo delovanje pa je menda povsem varno. Gradnje objektov obrambnega ministrstva potekajo skladno s splošnimi predpisi in ob upoštevanju pogojev, ki so določeni z odredbo o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, ter ukrepih za njihovo varovanje. da preprečijo načrtovano gradnjo. Očitno sta se zaradi pritiska občanov in dela politike proti izgradnji opredelila tudi gornjegrajski in nazarski občinski svet. V Gornjem Gradu so ob sprejemanju prostorskih planov uveljavili nekakšno kompromisno rešitev, in sicer so vrisan civilni radar prečrtali, v Nazarjah pa vojaškega radarja niso vrisali v svoje prostorske plane. Ministrstvo za obrambo je namreč pritegnilo lokalne skupnosti k sodelovanju v potrebnem obsegu in v skladu s predpisi. Že pred sprejetjem odločitve ministrstva za promet in zveze konec leta 1995, s katero je bila lokacija na Vivodniku -najvišji vrh Menine planine -določena za izgradnjo civilnega radarja, je obrambno ministrstvo uskladilo izgradnjo radarskega položaja z občinami Kamnik, Gornji Grad in Nazarje ter z njimi sklenilo poseben dogovor o medsebojnih obveznostih. Na obrambnem ministrstvu zagotavljajo, da bodo v okviru projekta izgradnje radarskega položaja kot investitor upoštevali vse omejitve in pogoje, ki bodo določeni v ustreznih dovoljenjih za gradnjo. Na obrambnem ministrstvu zagotavljajo, da bodo tudi v okviru pro-jektaizgradnje radarskega položaja kot investitor upoštevali vse omejitve in pogoje, ki bodo določeni v ustreznih dovoljenjih za gradnjo. Kljub temu je že takrat nameravana izgradnja izzvala silovit odpor pri lokalnem prebivalstvu, ki je ob treh javnih tribunah pripravilo protira-darsko srečanje planincev in ostalih varuhov narave na Menini planini. Proti radarjem se je opredelila tudi takratna SLS, na čelu s predsednikom Marjanom Podobnikom, ki je ljudem obljubil, da bodo storili vse, Lokacija na Menini planini je torej tudi po nekajletnem zatišju še vedno aktualna in po mnenju pristojnih dokazano najprimernejša. Očitno so bili postopki pridobivanja lokacijskega dovoljenja začasno ustavljeni zaradi spolitiziranosti, saj je vojaški radar, ki je predviden za postavitev na lokaciji Menine planine, še vedno tehnološko sprejemljiv. Trenutno je postavljen na neustrezni lokaciji Oljske gore v omejenem dosegu v bližini Ljubljane, so nam pojasnili na ministrstvu za obrambo. EOMSNÜ'tS.ÄMO Državna skrivnost? Pristojni na obrambnem ministrstvu zagotavljajo, daje Menina najprimernejša lokacija za postavitev radarskih sistemov. Nekajletno zatišje je varljivo in samo vprašanje časa je, kdaj bo država nadaljevala s pridobivanjem lokacijskega dovoljenja. Del politike in neuki domačini, kot smo lahko pred časom prebrali v Slovenskih novicah, postavitve torej ne morejo preprečiti. Pravzaprav ima država prav, obrambno ministrstvo je nameravano gradnjo uskladilo z občinami Kamnik, Gornji Grad in Nazarje ter se z njimi dogovorilo o medsebojnih obveznostih. Lokalne skupnosti so torej sodelovale z državo v potrebnem obsegu in skladno s predpisi, čeprav je bilo na javnih zborovanjih slišati povsem druge zgodbe. Vsebina medsebojnih obveznosti ostaja zaenkrat neznanka, dokumenti naj bi nosili oznako zaupno, zato gornjegrajski župan Toni Rifelj ni želel odgovoriti na naše vprašanje. Poleg tega območje, namenjeno za postavitev vojaškega radarja, nivnjegovi občini in torej za to ni pristojen. Tudi prav, vsekakor bomo isto vprašanje zastavili odgovornim na obrambnem ministrstvu. V dosedanji komunikaciji so namreč pokazali visoko stopnjo pripravljenosti sodelovanja; svoja stališča izražajo celo v pisni obliki, tako daje poskrbljeno tudi za morebitno dokazno gradivo. Nekoliko nenavadno je, da seje obrambno ministrstvo pogovarjalo z nepristojnimi predstavniki gornjegrajske Občine. Denarje oblast in v Gornjem Gradu in Nazarjah ni nič drugače. Kar ni nič slabega. Slabo je, če se poskuša izigrati lastne občane ali sokrajane. Spisek želja, s katerim so želeli trgovati odgovorni v gornjegrajskem platiinskem društvu, je verjetno vsebinski del medsebojnih obveznosti države in občine. Bo že držalo, da se vse vrača in tudi plača. % "" Savinjčan^/ OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Potrdili letošnji proračun V občini Gornji Grad bodo letos gospodarili s 363 milijoni proračunskih sredstev, nekaj dodatnih sredstev pa si obetajo od državnih razpisov. Dejstvo je, da je država uvedla varčevalne ukrepe, kar se bo zagotovo odrazilo tudi pri občinskih aktivnostih. Kljub temu bodo poskušali v občini Gornji Grad v naslednjih dveh letih uresničiti kar nekaj investicij. Do občinskega praznika naj bi bila gotova rekonstrukcija ceste v Spodnjem trgu, vključno s pločnikom in javno razsvetljavo, za kar mora sredstva zagotoviti občina. Med prednostnimi nalogami sta tudi izgradnja mrliške vežice v Novi Štifti in obnova šole v Bočni. Zaradi upravičenih kritik, da je trud, vložen za pisanje in branje pogrebnih govorov, premalo cenjen, so svetniki spremenili pred časom sprejet sklep, tako da bo odslej zastavonoša ob pogrebu dobil štiri tisoč tolarjev, pisec govora šest tisoč in govornik pet tisoč tolarjev. Sprejeta višina je enaka za celotno občino. Za odpravo posledic poplave v Solčavi so gornjegrajski svetniki odobrili 250 tisočakov, 200 tisoč tolarjev pa so namenili Tonetu Pistotniku iz Nove Štifte, kateremu je elektrika ubila sedem krav. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Število tujcev v dolini se bistveno ne spreminja Število tujcev na območju Zgornje Savinjske doline se vsako leto giblje med 120 in 200. Več jih je v sezoni, konec leta pa se njihovo število zmanjša. Na dan 31.12.2000 jih je bilo 45 z dovoljenjem za stalno prebivanje, 106 z dovoljenjem za začasno prebivanje in pet s statusom začasnega zatočišča oziroma beguncev, skupaj torej 156. Zanimiv je pregled, iz katerih držav prihajajo tujci. Vseh pet beguncev je iz Bosne in Hercegovine, iz omenjene države pa prihaja tudi največ tujcev z dovoljenjem za stalno prebivanje (28). Sledijo državljani Zvezne republike Jugoslavije (7) in sosednje Hrvaške (6), po en tujec z dovoljenjem za stalno bivanje v dolini pa prihaj a iz Albanije, Belorusije, Makedonije in Ukrajine. Tildi med tujci z dovoljenjem za začasno bivanje so po številu na prvem mestu državljani BIH (43), sledijo pa državljani Hrvaške (23), ZR Jugoslavije (21), Moldavije (6), Nemčije, Ukrajine in Makedonije (po 3), Nizozemske (2) in Mjanmara (prej Burma) ter Italije (po 1). Upravna enota Mozirje je v lanskem letu izdala tujceml36 dovoljenj, najpogostejši razlogi za začasno prebivanje v Zgornji Savinjski dolini pa so zaposlitev, sezonsko delo, družinski člani zaposlenih tujcev ali slovenskih državljanov, napoteni delavci in šolanje. Franci Kotnik Med 157 društvi četrtina športnih &.M: ■■s ■ '3 Po evidenci Upravne enote Mozirje je bilo na dan 31.12.2000 v register vpisanih 157 društev, med katerimi so po številu na prvem mestu športna društva. Le-teh je 42, sledijo pa kulturna (18), gasilska (16), upokojenska in planinska (9) ter čebelarska in turistična (8). V Zgornji ; Savinjski dolini imamo tudi sedem lovskih društev, šest kmetijskih, pet strelskih inštiristrokovnadruštva. Toliko kotstrokovnih je tudi društev prijateljev mladine, tri so invalidska, po dve društvi pa sta taborniški, ribiški in avto-raoto. Ostalih društev je še ducat. KF KOORDINACIJA TURISTIČNIH DRUŠTEV Za turistično organiziranost Predstavniki zgomjesavinjskih turističnih društev ugotavljajo, da so “prekratki” za celovito turistično ponudbo. Lokalna turistična organizacija je po njihovem lahko sprejemljiva rešitev, s pogodbo, ki bo zadovoljUa vse podpisnike. V smislu povezovanja se v treh letih ni zgodilo praktično nič, neslavno je propadel tudi poskus ustanovitve gospodarskega interesnega združenja. Ta naj bi po mnenju Marka Lenarčiča skrbel predvsem za komercialni in promocijski del turistične ponudbe. Svojo vlogo morajo nedvomno odigrati tudi turistična društva, vendar se morajo poenotiti glede hotenj in želja. V Solčavi so odločno proti, da bi turistična taksa odtekala iz občine, zato tudi niso podpisali ustanovne pogodbe GIZ. Sploh pa bimorali biti nosilci turističnega združenja najmočnejši turistični subjekti, ki bi postopoma pritegovali manjše. Organiziranost zgornjesavinjske-ga turizma ostaja ključno vprašanje. Turistična društva so za lokalno turistično organizacijo še kako zainteresirana, v prehodnem obdobju pa se bodo poskusili povezati preko Savinjsko-šaleške razvojne agencije. K O M iS -TTÜ* J !R M O Non športni dvorani v Nazarjah ob rob Čeprav se mojapota večinoma samodotikajo Zgornje Savinjske doline, si ne morem kaj, da ne bi sledil dogajanjem v *deltU Drete in Savinje .Ko bo nekoč usahnil vir onesnaževanja sredi vitalnega podjetniškega centra do-line ingabozamenjalagsodobnejšatehnplo^apredelavelesnemase, bodo Nazarje postale dejansko, industrijsko, geografeko, tržno in še kakšno središče Zgornje Savinjske doline. Ne le zaradi imenitne lege, ponovno razvijajočega se industrijskega potenciala, tudi zaradi upornih ljudi, ki so si želeli in hoteli izboriti osrednje mesto v omenjenem prostoru. Potrebno ho sicer še nekaj časa, da bo kmjpostal lepše komunalne urejen, da bo dobil še kakšen uglednejšigostinsko-turistiàii objekt v središču, dodatna parkirišča, noie asfaltne prevleke, pločnike in ostalo, da ga bodo opazili tudi skozi obe dolini hiteči turisti, podjetniki in domačini sami. Nova športna dvorana, dovolim si jo imenovati Sport center Nazaret, bo zagotovo poslala pomembna vrednota krnja, po mojem kar celotne doline, prav zaradi načrtovanih dejavnosti v njejpa tudi nova promocijska hiša. V sodobnem objektu bo mogočeprirejati tako športne kot kulturneprireditve državnega in mednarodnega nivoja, ki jih bodo opazili celo elektronski medifl. Z njihovopomočjo bo kraj dobil pravo afirmacijo v slovenskem prostoru. Vzdrževanje objekta bo terjalo vrkunsko podjetniško obnašanje upravljavcev, zato bo pomenilo tudi nekaj zaposlitvenih možnosti. Največja vrednost novega objekta pa so seveda odlični pogoji za telesno in športno vzgojo mladine ter rekreacijo občanov. Naložba bo v celoti opravičila namen, če se bo v Nazarjah letno zvrstilo nekaj uglednih Športnih dogodkov profesionalnega ranga, ki bi lahko izdatno pripomogli k boljši finančni biland. Ker nimam zatisnjenih ušes, sem in tja že slišim modrece*, ki vedo vse o vsem: da bo to spet hiša več za vzdrževanje na ramenih krajanov, delavcev in še koga, da bodo stroški vzdrževanja previsoki, dà v Nazarje pač ne bo vrhunskih športnikov, da športne dejavnosti ne bodo podpirali tuji lastniki nazorskih podjetij, da se bodo druge občine ozirale po svojih »vrtovih« itd. Takšna ugibanja in natolcevanjaje nvjnopreslišati ali pač dajati odgovore, ki so v zgornjem kontekstu povsem jasni. Če človek hoče napredek, mora imeti pogoje inče ima prave ljudi napravih mestih, le-ti nagonsko želijo naprej, želijo večin boljše, boljzdmvo inpremišljeno uresničujejo svoje vizionarske cilje. Motiv za lepo in sodobno zasnovano (ter opremljeno) športno dvorano je mladi rod, njegov zdrav razvoj in kakovost življenja, ki se igema z rekreacijo, športom in kulturo. Prav to je nedvomno vodilo skupino ljudi, ki so smelo zastavili idejo, organizacijo in kapital ter uresničili sanje. Sanjezamlade in bolj zdrave Zgomjesavinjčane. Zato naj ob skorajšnjem odprtju dvorane vsem, ki so karkoli prispevali k uresničitvi teh sanj, ne manjka ponosa in zdravega občutka zmagoslavja! Jože Miklavc N . . j V nazarski športni dvorani so v minulih dneh opravili še zadnja zaključna dela (foto: Jože Miklavc) OBVESTILO Zgomjesavinjske občine v sodelovanju s Podjetjem za urejanje prostora d.d. iz Velenja organizirajo spomladansko očiščevalno akcijo, ki bo potekala od 12. marca do 14. aprila 2001 po naslednjem terminskem razporedu: RAZPORED KONTEJNERJEV V OBČINI GORNJI GRAD POSTAV. ODVOZ Tirosek pri starem kamnolomu pri CM 12/3/01 14/3/01 Tirosek odcep za Novo Štifto 12/3/01 14/3/01 Šmiklavž trafo postaja pod spodnjo cerkvijo 12/3/01 14/3/01 Šmiklavž na bivši lokaciji kesona 12/3/01 14/3/01 Dol Dol 38, hiša z ravno streho; pri CM 12/3/01 14/3/01 Dol Dol 3, križišče za Lenart; pri cent. m 14/3/01 16/3/01 Lenart pri G. Gradu malo naprej od Ramšaka na bivši lokaciji kesona 14/3/01 16/3/01 Lenart pri križišču pri trafo postaji zraven »BUS« postajališča 14/3/01 16/3/01 Lenart kanalščica na križišču, kjer je konec asfalta 14/3/01 16/3/01 Gornji Grad pri centralnem mestu 14/3/01 16/3/01 Šokat na koncu asfalta pri CM 16/3/01 19/3/01 Prod pri CM pred mostom 16/3/01 19/3/01 Gornji Grad Tlaka pri malem nogometnem igrišču 16/3/01 19/3/01 Gornji Grad parkirišče ob blagovnici pri CM 16/3/01 19/3/01 Gornji Grad na križišču pri trgovini, pri bene, črpalki 16/3/01 19/3/01 Florjan pri G. Gradu spodnje naselje, na lokaciji bivšega kesona 16/3/01 19/3/01 Otok pri križišču pri CM 19/3/01 21/3/01 Kropa pri križišču za Čeplje; pri mostu 19/3/01 21/3/01 Bočna parkirišče pri pokopališču 19/3/01 21/3/01 Bočna trgovina Ančka pri CM 19/3/01 21/3/01 Delce pri igrišču pri CM 19/3/01 21/3/01 Delce Delce 7, kozolec 19/3/01 21/3/01 RAZPORED KONTEJNERJEV V OBČINI NAZARJE POSTAV. ODVOZ Volog bivša lokacija kesona pri CM 21/3/01 23/3/01 Šmartno ob Dreti gasilski dom pri trafo postaji 21/3/01 23/3/01 Rovt pod Menino pri športnem igrišču 21/3/01 23/3/01 Šmartno ob Dreti v križišču 21/3/01 23/3/01 Šmartno ob Dreti pri ogledalu malo naprej od trgovine 21/3/01 23/3/01 Spodnje Kraše čez most pri znaku omejitev 40 21/3/01 23/3/01 Pusto polje zraven avtobusne postaje 23/3/01 26/3/01 Potok čez most pri CM 23/3/01 26/3/01 Lačjavas pri gasilskem domu zraven CM 23/3/01 26/3/01 Kokarje bivša lokacija kesona 23/3/01 26/3/01 Dobletina pri Hrenu, pri CM 23/3/01 26/3/01 Žlabor pri mostu, pri CM 23/3/01 26/3/01 Žlabor pri pokopališču Nazarje 26/3/01 28/3/01 Nazarje pri zdravstvenem domu 26/3/01 28/3/01 pri bloku Zadrečka 17 26/3/01 28/3/01 Obrtniška ulica pri CM 26/3/01 28/3/01 Prihova pri mesariji 26/3/01 28/3/01 Slatina Pri trafo postaji 26/3/01 28/3/01 RAZPORED KONTEJNERJEV V OBČINI SOLČAVA POSTAV. ODVOZ Logarska dolina pri Logarju 9/4/01 11/4/01 Solčava za zadružnim domom 9/4/01 11/4/01 na parkirišču pri trgovini 11/4/01 13/4/01 Podolševa pri sv. Duhu 11/4/01 13/4/01 Robanov kot pri hidroelektrarni 11/4/01 13/4/01 RAZPORED KONTEJNERJEV V OBČINI LUČE POSTAV. ODVOZ Kmički log pri gostilni na Logu 10/4/01 12/4/01 Konjski vrh na bivši lokaciji kesona 10/4/01 12/4/01 Luče na pokopališču 10/4/01 12/4/01 Podveža na bivši lokaciji kesona 12/4/01 14/4/01 Podvolovljek na parkirišču pri bifeju 12/4/01 14/4/01 odjemno mesto: odcep za Planico 12/4/01 14/4/01 PGD NOVA ŠTIFTA Premostili neenotnost V manjših krajih je že od nekdaj tako, da ljudi povezuje predvsem gasilsko društvo. Tudi v Novi Štifti je tako, manjša nesoglasja znotraj društva, ki so se pojavljala v zadnjih letih, pa so uspeli odpraviti. Po lanskoletnem odstopu predsednika Jožeta Bitenca je njegovo mesto prevzel Rafko Kerznar, ki je pred leti to funkcijo že opravljal. V lanskem letu so ob podpori podjetja Sintal kupili nov društveni prapor, operativni del društva je vestno skrbel za udeležbo na tekmovanjih, del članstva pa se je usposobil za ravnanje z dihalnimi aparati. Izobraževanje in redno vzdrževanje opreme je pravzaprav stalna naloga in obveza društva. Če bodo finančna sredstva dopuščala, bodo letos obnovili zunanji del gasilskega doma, pravi Rafko Kerznar, z Gornjeprajci in Bočani pa se bodo morali po njegovem mnenju dogovoriti o nakupu cisterne, s katero bo mogoče obvladovati celotno področje občine. “Teritorialna majhnost in neugodne finančne razmere nas zavezujejo k racionalnemu razmišljanju. Menim, da posamezno društvo ne bo zmožno samo vzdrževati optimalnega voznega parka zvso pripadajočo opremo. Stvari bo potrebno načrtovati usklajeno, čeprav si osebno želim, da bi zmogli sami kupiti orodni avto, ki bi dejansko služil namenu v pretežno hribovitem terenu Nove Štifte,” je na občnem zboru razmišljal Kerznar. Savinjčan SPV OBČINE NAZARJE Pregled prometne signalizacije Komisija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obe e Nazarje v sestavi Franc Tkavc, Srečko Štrukelj in Slavko Šmig-oc je sredi februarja opravila temeljit pregled prometne signalizacije po občini in v ? vseh treh krajevnih skupnostih ugotovila določene pomanjkljivosti. Skladno s tem je komisija podala predloge za ureditev problematičnih točk. Večina predlogov se nanaša na postavitev obcestnih ogledal, ki bi izboljšala vidljivost, v času pregleda prometne signalizacije pa je ; omenjena komisija vsem pešcem, ki so hodili po cesti brez odsevnikov, razdelila 14 kresničk. To so bili večinoma otroci in mladolet- • t • TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Glasba je povedala vse Mesec kulture so s kulturnimi dogodki obogatili tudi rečiški turistični delavci. Po odprtju likovne razstave akvarelov Franceta Slane so v farni cerkvi pripravili koncert vrhunskih opernih umetnikov. Z znanimi cerkvenimi skladbami tujih komponistov in Marijinimi pesmimi slovenskih skladateljev so se predstavili Olga Gracelj, Katja in Zdravko Perger ter Tone Potočnik. Sopranistka Olga Gracelj slovi Potočnik nastopa z najbolj prizna-kot priznana operna pevka in pri- nimi umetniki doma in po svetu in madona ljubljanske opere. Bari- je znan domala po vsej Sloveniji, tonist Zdravko Perger je kot solist Trenutno poučuje na ljubljanski ljubljanskeoperenastopilževšte- glasbeni akademiji. Katja In Zdravko Perger ter Olga Gracelj v rečiški farni cerkvi (foto: Ciril Sem) vilnih vlogah. Uidi sopranistka Katja Perger že počasi ubira stopinje svojih staršev. Trenutno obiskuje zadnji letnik srednje glasbene šole, obenem pa študira na akademiji za glasbo v Gradcu. Za seboj ima že nekaj koncertov v Avstriji in Italiji. Orglavec Tone Na večeru s priznanimi umetniki je glasba povedala vse. Hiristično društvo Rečica je z organizacijo koncerta skušalo poslušalcem približati delček opernih arij, ki jih je sicer mogoče slišati le v velikih opernih hišah. Marija Sukalo MOZIRJE Mladi pesnik razgalil dušo Območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Mozirja in bar Grabenček sta drugo februarsko soboto v Grabnerjevi hiši pripravila literarni večer, na katerem so se predstavili pesnik Jože Hribernik ml. in člani okteta Teš iz Šoštanja. Umetniški vodja projekta je bil Mitja Venišnik. Jože Hribernik je bil rojen v Mariboru, osnovno šolo je obiskoval v Mozirju, poklicno pa v Kranju. Sedaj z družino živi na Pobrežjah in se ukvarja s pekarstvom. Pes-nikuje že deset let. Napisal je vrsto otroških in ljubezenskih pesmi. Delček njegove bogate poezije je objavljen v zbirki Slap 3- Lastne zbirke doslej še ni izdal. Večer poezije, ki so ga s pestrim izborom različnih napevov obogatili izbrani glasovi pevcev okteta Teš pod vodstvom Mitje Venišnika, je poslušalcem razgalil dušo mladega pesnika, ki s svojimi stvaritvami seveda še zdaleč ni rekel zadnje besede. Marija Šukalo OBMOČNA IZPOSTAVA SKLADA RS ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI MOZIRJE Priznanja v prave roke Na osrednji območni prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Gornjem Gradu sta priznanji območne izpostave Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti prejela Marija Ročnik iz Fodhoma in Anton Acman st. iz Šmihela nad Mozirjem. Predlagatelji jubilejnega priznanja Ročnikovi za leto 2000 so bili kulturni društvi Bočna in SLAP ter Območna izpostava SLKD Mozirje, Acman pa je prejel priznanje sveta območne izpostave Sklada za življenjsko delo. Marija Ročnik je že zelo mlada začela prepevativ cerkvenem pevskem zboru, takoj po n. svetovni vojni pa je postala tudi članica gledališke skupine. Letos praznuje 60. jubilej delovanja na kulturnem področju. Je soustanoviteljica ženskega pevskega zbora v Bočni, ki deluje uradno že 32 let Ročnikova tudi zbira stare ljudske napeve in skrbi, da ljudsko izročilo ne tone v pozabo. Ob ustanovitvi društva literarnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline - SLAP - je bila med prvimi člani. Takoj je prevzela odgovorno delo v njem - skrbno zapisuje društveno kroniko. Za vse tri zbirke pesmi in proze, ki jih je doslej izdalo omenjeno društvo, je poiskalain zapisala še neobjavljene in le z ustnim izročilom ohranjene stare pesmi. blizu glasba, zato se je že leta 1935 odločil za vpis v orglarsko šolo, leto pozneje pa na škofijsko glasbeno šolo, ki je imela takrat rang srednje šole. V povojnih letih se je posvetil mešanemu in moškemu pevskemu zboru v Šmihelu. V letih 1958 do 1968 je vodil tudi mladinski pevski zbor OŠ Šmihel, ki se je v dolini, na okrajnih in republiških revijah uvrščal med najboljše mladinske zbore. Leta 1966 je prevzel vodenje mešanega pevskega zbora kulturnega društva Mozirje. Tildi s tem zborom je dosegal vidne uspehe. Anton Acman je leta 1969 prejel za zasluge na področju pevske kulture nagrado občine Mozirje, leta 1980 priznanje Zveze kulturnih organizacij občine Mozirje, leta 1988 pa republiško Anton Acman In Marija Ročnik - vedra, kot Ju poznajo kulturniki In občinstvo (foto: Ciril Sem) Uidi Anton Acman je začel svojo pot na področju ljubiteljske kulture zelo mlad. Že pred H. svetovno vojno je v rojstnem kraju režiral nekaj gledaliških iger, po vojni pa je postal stalni režiser in masker šmihelskega amaterskega gledališča. Poleg gledališča mu je bila Gallusovo Mno.Danessvojoljubezen do glasbe razdaja skozi vodenje cerkvenega zbora v rodnem Šmihelu, moškegapevskega zbora KDMozirjein mešanega zbora društva upokojencev Mozirje. Franci Kotnik KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE Pevska poslastica Kulturno društvo Nazarje prireja v soboto, 3. marca, ob 18. uri v Delavskem domu nadvse zanimiv kulturni dogodek. Na tamkajšnjem odru se bodo namreč na skupnem koncertu predstavili pevci mešanega pevskega zbora KD Nazarje in vokalnih skupin Savinjski rožmarin ter Jurij iz Mozirja. Z omenjenim koncertom bodo v Nazarjah zaključili letošnji mesec kulture. KF KULTURA. ORGANIZACIJE G° KULTURNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINU Ko mož in žena zamenjata vlogi... Sredi februarja so člani dramske skupine Kulturnega društva Rečica ob Savinji premierno uprizorili igro Novaka Novaka Gugalnik. Režija in scena sta delo Jerice Atelšek in Barbare Senica, za glasbo je poskrbel Franci Skok, za masko pa Mojca Vršnak. V pomoč igralcem so bile šepetalke Marjeta Skok, Špela Rojšek in Bernarda Lenko. Zakonca Jernej (Marko Senica) in Katarina (NežaKlemše) Rozmanzamenjata vlogi v družini. Ona končno dobi službo, on pa ostane doma in skrbi za dvojčka, ki sta še v plenicah. V službi Katarina zasede »pomembno« mesto in nekoč se primeri, da odide na poslovno kosilo, o vseh pripetljajih pa možu ne črhne niti besedice. V to jo prisili prometna nesreča, v kateri se je poškodoval Janez Martinjak (Klemen Klemenak), Katarina pa je bila edina priča. Da možu zamolči svoj »izlet«, ji svetuje dolgoletna prijateljica Dragica (Barbara Senica) v dobri veri, da bo rešila idealen zakon, a zgodbo le še dodatno zavozla. Pri tem ji je v pomoč tudi PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE sosedin tast Lojze (Tomaž Vrabič), ki gaji je v varstvu pustila soseda v bloku (Andreja Vrabič) ob odhodu v tujino. Piko na i doda Katarinin šef (Robi Bider), ki ji obljublja »zanimiv« simpozij. Ob vseh teh dogodkih se Jernej razjezi in v jezi vse napodi iz hiše. Odide tudi užaljena Katarina. Jernej se preizkusi v gospodinjskih opravilih, spoprime pa se tudi s finančnimi težavami. Da bi kot brezposeln samohranilec lahko preživel, odda sobo psihoterapevtu Alešu (Gregor Žunter), ki pa tam nastani svojo zaročenko Brigito (Mojca Štorgelj). Ih sta še inkasant (Franci Brinjovec) in Jernejev prijatelj Edi (Jože Lenko), ki prinaša novice iz službe. Ob Lojzetovem nasvetu se Jernej le omehča in pokliče Katarino, ki takoj pridrvi domov. Jernej mora odpovedati sobo... Zakon je ponovno v krizi. Vse skupaj reši prihod psihoterapevta, ki skuša razjasniti nekatere probleme, dodatno pa še novica, da je Jernej ponovno sprejet v staro službo. V zgodbi, ki bi se lahko zgodila marsikateremu mlademu zakonskemu paru, je veliko hudomušnih in humornih vložkov, s katerimi so igralci dodobra nasmejali občinstvo v dvorani. Pri tem je bila po mnenju večine najboljša Neža Klemše, ki je v vlogi Katarine pokazala razkošno širino svojega igralskega talenta. Marija Šukalo Priznanje župana spodbuda za še boljše delo Planinsko društvo Nazarje je 19. novembra lani praznovalo svoj prvi rojstni dan. Na ta dan leta 1999 je bil namreč v kulturnem domu v Nazarjah ustanovni občni zbor društva, nakar je bilo društvo 17. decembra tega leta registrirano pri Upravni enoti Mozirje, 11. februarja 2000 pa je postalo član Planinske zveze Slovenije. Člani PD Nazarje so se prvo februarsko soboto zbrali na rednem občnem zboru. Del udeležencev nedavnega Izleta na Lisca (foto: Martin Dušič) Društvo se je v lanskem letu intenzivno ukvarjalo z organizacijo planinskih izletov. Sprva so to bili izleti v bližnjo okolico, kasneje pašo se pričele ture v Savinjske Alpe, kjer so si udeleženci nabirali izkušnje in kondicijo za poletni vzpon na Triglav. Udeležba na izletih je bila skozi celo leto izjemno številčna, kar je za ustanovitelje društva pomenilo, daje njihova ideja padla na plodna tla, vodstvo društva pa je spoznalo, da mora v letu 2001 pripraviti nov program s še boljšo organizacijo in strokovnim vodenjem. Na zadnji dan lanskega leta je nazarsko planinsko društvo štelo 176 članov. Po besedah predsednika Martina Dušiča naj bi letos dobili društvene prostore v Delavskem domu Nazarje, s pridom pa že uporabljajo novo oglaševalno tablo pri pošti, ki bo služila tudi za obveščanje preb- ivalcev s strani ostalih društev Na osnovni šoli Nazarje deluje planinski krožek, ki ga vodita Karla Jeromel Rednak in Jelka Grudnik Ugovšek, na šoli v Šmartnem ob Dreti pa v tej funkciji nastopa Martina Zakrajšek. V društvu se zelo veselijo nove športne dvorane, kjer bo med ostalimi rekviziti tudi plezalna stena. Na njej se bodo lahko mladi naučili osnovnih tehničnih veščin plezanja. Jeseni so se v društvu dogovorili tudi glede delovanja bodočega mladinskega odseka. Tako so že organizirali prvi izobraževalni pohod na kočo pod Ojstrico, kjer so v gostoljubju oskrbnikov bivali dva dni. Spoznali so, kakšne so razmere v gorah v dežju, izvedeli marsikaj o opremi, hrani in nevarnostih v gorah. Obravnavali so častni kodeks slovenskih planincev in preživeli imeni- ten družaben večer. Še posebej navdušeni pa so bili nad predavanjem izkušenih alpinistov Drej-ca in Čifa o turah po Grenlandiji, Himalaji in Andih. V sklopu praznikov krajevnih skupnosti je PD Nazarje sodelovalo z urejanjem poti na Čreto, vodenjem izleta na Menino in orientacijskim pohodom na Dobrovlje. V času občinskega praznika so nazarski planinci na najvišji točki občine (Goli vrh -1.426 m) postavili drog z občinsko zastavo. Pred tem so omenjeno točko opremili s skrinjico, v kateri sta vpisna knjiga in žig. Ta del Menine je eno najlepših naravnih razgledišč v Sloveniji, izjemno bogat pa je s floro in favno. Da je bilo delo društva v kratkem obdobju po ustanovitvi res izjemno uspešno, je opazil tudi župan občine Nazarje Ivan Pumat, zato je društvu na slavnostni seji občinskega sveta ob občinskem prazniku podelil priznanje župana. Svojevrstno priznanje je Planinsko društvo Nazarje doletelo pred iztekom lanskega leta, saj so v gradu Vrbovec gostili upravni odbor Planinske zveze Slovenije. Med uglednimi gosti je bil tudi alpinist Davo Karničar, ki je kot prvi Zemljan prismučal z najvišje gore sveta. Nazarski planinci tudi v letu 2001 načrtujejo številne aktivnosti. Najmanj enkrat mesečno se bodo podali na organiziran izlet oziroma planinsko turo, veliko dela pa jih čaka tudi glede ureditve planinskih poti. V občini Nazarje trenutno namreč ni registriranih planinskih poti. Predvidene so poti na Čreto, Menino in krožna pot po mejah občine. Društvo ima tri registrirane vodnike in dva markacista, v letošnjem letu pa želijo izšolati pet vodnikov in prav toliko markacistov ter pridobiti mentorja planinske vzgoje. Franci Kotnik ZGORNJESAVINJSKA ČEBELARSKA ZVEZA MOZIRJE Na prvem mestu zdravje čebel Zavest zgornjesavinjskih čebelarjev o nujnosti povezovanja sega v začetke prejšnjega stoletja. Takrat so se začeli združevati v družine, ki še danes sestavljajo zgornjesavinjsko čebelarsko zvezo. Z njeno pomočjo čebelarji rešujejo težave, s katerimi se srečujejo pri svojem ljubiteljskem delu. V zvezo je vključenih sedem čebelarskih družin oziroma 133 čebelarjev. Ob štetju za novo leto so gospodarili z 2.402 panjema, kar je 366 manj kot v letu poprej. Predsednik zveze Marko Purnat je na občnem zboru, ki je bil 24. februarja v Gornjem Gradu, poudaril, da gre zmanjšanje predvsem na račun zajedalca varoze, ki desetka čebelje družine. Prav zato je pomembno pravočasno in pravilno zdravljenje. Množica zdravil pa povzroča tudi odpornost zajedalca, zato so bistvene doslednost in izkušnje, brez katerih tudi tu negre. Marko Purnat je uvodoma podelil priznanje Antona Janše druge stopnje Jožetu Ivanuši, dolgoletnemu čebelarju, ki je s svojim znanjem in izkušnjami svetoval že mnogim, ki jim manjka tovrstnega znanja Čebelarji so se v preteklem letu udeleževali mnogih izobraževanj in posvetov, ena izmed bistvenih nalog zveze pa je nakup sladkorja za zimsko krmljenje čebel. V lanskem letu so ga nabavili in razdelili kar 29-350 kilogramov. Poleg bolezni čebelarjem sive lase povzroča tudi pred leti sprejet zakon o društvih. V njem ni opredeljenih družin, ampak le društva, s čimer se nikakor ne morejo strinjati. Vedno so se združevali v družine in želijo, da tako tudi ostane. Iz Pumatovega poročila je bilo razvidno, da zveza dobro dela, saj izpolnjuje zastav^ene naloge iz programa. Vse večji pomen imajo družine tudi izven ustaljenih okvirjev, saj sodelujejo pri organizaciji krajevnih in občinskih prireditev ter na ta način dajejo svoj doprinos k širitvi in boljšemu poznavanju te dejavnosti. V program zaleto 2001 so zgomje-savinjski čebelarji med poglavitne naloge zapisali skrb za razvoj čebelarstva in pridobivanje podmladka. V tej smeri nimajo prav srečne roke, saj sovpreteklosti na osnovnih šolah že delovali čebelarski krožki, v zadnjem času pa je težko najti skupne interese. Izobraževanječebelarjevinskrbza zdravstveno varstvo čebel stanalogi, ki se ponavljata iz leta v leto. Zdrav-ljenje živali je nujno povezano s poznavanjem novih tehnologij čebe-larjenja. Prvi korak na področju izobraževanja članov in vseh ljubiteljev čebel bo sledil že v soboto, 10. marca, ko bo v nazarskem gasilskem ZGORNJESAVINJSKA ČEBELARSKA ZVEZA MOZIRJE vabi čebelarje in ostale ljubitelje čebel na PREDAVANJE ČEBELARSKEGA MOJSTRA FRANCUA MAROLTA IZ SRNICE, ki bo v soboto, 10. marca 2001, ob 15. url :m domu v Nazarjah. ' 'GRAM: 1. del: ■ zgodnja spoi iladai ska in pol :tna oskrba čebeljih družin - večji prostorninski panji in uspešnejša pridelava medu ■ . ! fesi. ;n ;£icv - zatiranje varoze, huda gniloba... 2. del: - čebelarjenje v Avstriji in Kanadi: tehnologija, oprema in prodaja pridelkov 3. del: Apimondia99-svetovni čebelarski kongresvVancouvru (Kanada): prikaz čebelarske razstave (novosti z vsega sveta) .DrV . D " - -D Predavanje bo izjemno zanimivo, saj bodo navedene teme prikazane s 450 diapozitivi, zato vljudno vabljeni! domu predavanje čebelarskega mojstra Francija Marolta. Med večje dogodke v letošnjem letu bo spadalo praznovanje sedemdesetletnice delovanja čebelarske družine Gornji Grad, ki bo organ- izirano v okviru občinskega praznika konec junija. Zanimiva manifestacija bo postregla s prikazom čebelarjenja in predstavitvijo ostalih družin, ki delujejo na tem območja Benjamin Kanjir ROTARY KLUB CELJE Valentinov koncert plemenitih namenov V sredo, 14. februarja, je bil v veliki dvorani Narodnega doma v Celju dobrodelni Valentinov koncert, ki ga v sodelovanju z Rotar act klubom Maribor pripravil Rotary klub Celje. Vsa sredstva, zbrana z izkupičkom za vstopnice, so namenili trem vsestransko nadarjenim in aktivnim dijakom Aleksandru Francu, Luki Železniku in Hani Mačkovšek, preostanek izkupička koncerta pa je šel v Fundacijo Blaža Arniča. Gregor Deleja spremlja mezzosopranistko Polono Dolžan (foto: RC Celje) Program koncerta so v sodelovanju s celjskimi rotarijci pripravili člani kluba Rotaract iz Maribora, v katerem deluje tudi podmladek celjskih rotarijcev. Z melodijami iz znanih filmov so se predstavili sopranistka Nuška Drašček, mezzosopranistki Hana Mačkovšek in Polona Dolžan, tenorist Goran Marič, pianist Gregor Deleja, pozavnist Jure Smej in Mladinski orkester I. gimnazije v Celju pod vodstvom Simona Dvoršaka. Obiskovalci, ki so do zadnjega kotičkanapolnili veliko dvorano Narodnega doma, so slišali glasbo iz filmov Prodajalka vijolic, Grk Zorba, Moje pesmi, moje sanje, E.T.-Vesoljček,Indianajones,Jurski park, Schindlerjev seznam, Boter, Čisto pravi gusar in iz risanih filmov Aladin, Pochahontas ter Lepotica in zver. Valentinov dobrodelni koncert ni bil prvi te vrste. Že lani je Rotary klub Celje na pobudo mladih celjskih glasbenikov, sicer tudi rotarijcev Simona Dvoršaka in Gregor-jaDeleje,pripravilVečermjuziklain šansona. Na njem so bile podeljene tri nagrade nadarjenim dijakom in študentom. Zarad izrednega uspeha, ki ga je koncert požel med celjsko in slovensko publiko, so se odločili tovrstne dobrodelne prireditve vključiti v sicer itak bogato tradicijo kulturne dejavnosti celjskega Rotary kluba. Franci Kotnik ORGANIZACIJE. OGLASI VARPOLJSKI PUST Rešene težave Radia Šentjanž Varpoljski pust se je po lanskem počitku odločil znova priti med svoje podanike in rešiti njihove težave in stiske. Letos je urejal razne tegobe v Šentjanžu. Nedeljsko prireditev so v sodelovanju z Varpoljskim pustom pripravili rečiški turistični delavci. Poleg pustnakov so nastopile tudi mažoretke in ansambel šentjanških muzikantov Veseli čebulčki, dogajanje pa je posnel Pepi Koprivar. Varpoljski pust je vveliko zadovoljstvo Janka in njegovih številnih poslušalcev najprej rešil težave mladega Radia Šentjanž, pri čemer je izkoristil veze in poznanstva Jaka Asfaltnika, ministra za prometto zveze, ki je priskrbel potrebno dovoljenje, obenem pa pripeljal novo studijsko opremo ter ponudil nekaj delovne sile. Oddajanje programa pa ne gre brez sponzorjev in botrov - na- jpomembnejši med njimi so bili Mam’ka Zlatajaka Asfaltnik injože Abrahamovec. Varpoljski pust je reševal tudi probleme svojih podanikov, ki jih je opisala Urša Ropotulja. Iz Afrike je s svojim problemom prišel v goste ljudožerski vrač, ki ima probleme zaradi norih krav ta različnih škropljenih jedi. V Šentjanžu je dobil dober nasvet, naj mu kuhajo samo device, ker še niso škropljene. Mid Bršljanovi, ki Varpoljski pust je reševal tudi probleme svojih podanikov (foto: Ciril Sem) je imela kravo brez mleka, so svetovali, naj ji, kravi namreč, na glavo posadi gasilsko čelado, pa bo mleko teklo v potokih. V Varpoljah so reševali tudi Gačko jezero, ki je bilo dolga leta tamkajšnja znamenitost, a so ga sedaj komunala zasuli. Osnovni šoli Rečica, ki Ima probleme s prevozom hrane v vrtec, so izročili službenovozilo, kibo odpraviloomen-jene težave. Hkrati sošolipodarilišeza-krivljeno dolgo palico, s katero naj bi disciplinirali učence višjih razredov. Marija Sukalo bakreni žlebovi (1m) bakrena kljuka , bakrena plošča (2x1 m) USNJENA KONFEKCL MODNIH BARVAH. Na zalogi so tudi VRTNA PLETI dimenzij po zelo ugodnih cenah MOZIRJE d.d. TRGOVINE PRIJAZNIH NAKUPOV Poslovna enota ADUT Mozirje »el. s*. 58 33 582 nudi bakrene izdelke po ugodnih cenah, pri plačilu z gotovino pa še dodatni 5% popust. 1.850.00 sit 850,00 sit 8.700.00 sit Poslovno enota BLAGOVNICA POHIŠTVO MOZIRJE tol. št. 58 33 610 Akcijske cene POSTELJNINE: - mečkanke - vzglavniki - rjuhe od 2.660,00 sit od 1.800,00 sit 1.190,00 sit Super cene za gotove zavese (3m x l,7m; 4m X 1,7m; 5mx 1,7m)........3.390,00 sit Otroški športni copati WINK že od 2.490,00 sit Športni copati za nogomet KELME 6.990,00 sit PUST MOZIRSKI Ponosnih 110 let pustnih norčij Mozirski kronist Žiga Laykauf je leta 1921 zapisal, da Mozirjani že 30 let za pusta na trgu uganjajo norčije. Ta datum so mozirski pust-naki vzeli kot mejnik oziroma prvo pisno omembo pustnega dogajanja ter kot takšno datum nastanka Pusta Mozirskega. Letos torej mineva 110 let od te prve pisne omembe, okroglo obletnico pa so pustnaki obeležili zelo svečano. Pustne prireditve se formalno pričnejo že 11. novembra ob ll.uri in 11 minut, pustovanje pa se je dejansko pričelo na debeli četrtek, ko je eden izmed zaslužnih »prišlekov« prejel trške pravice in bil tako tudi uradno sprejet za Mozirjana. Letos si je to visoko čast prislužil Jakob Presečnik, bivši župan in poslanec ter sedanji prometni minister. Omeniti velja, da si v zadnjih letih priseljenci močno prizadevajo doseči to čast, ve pa se, da uspe samo redkim. Na svečani podelitvi trške listine je bilo omenjenih več resnic, ki so Presečnika pripeljale na položaj, ki ga trenutno zasedavvladi. Izpostavljeno je bilo lobiranje pri pristojnih sivih eminencah, ki se pač niso mogle upreti volji Pusta Mozirskega in so Jakoba postavile na mesto, ki mu jimi deli predstavili tudi mozirski šolarji in otroci iz mozirskega vrtca Večerni del tega dne je zaznamovalo dogajanje v velikem prireditvenem šotoru na sejmišču. Kulturno društvo Mozirje in lanskoletni dobitnik trških pravic Anton Venek so s pomočjo Jožeta in Anza uvodoma predstavili več utrinkov z dosedanjih pustovanj, ki se jih zagotovo najbolj spominjajo staroste Pusta Mozirskega: Martin Aubreht, Franc Pogelšek in Franc Breznik. Slednji so ob tej priložnosti prejeli odlikovanja - zlate pustne cilindre, ki so zaščitni znak mozirskih pustnakov. Za prizadevno delo so pustnaki podelili tudi 30 medalj zaleto 2001. Petek je minil v znamenju izbora karnevalske kraljice. Stroga petčlanska komisija je ta laskavi naziv podelila Irmi Fürst, ki bo v letošnjem letu Trške pravice so letos pripadle Jakobu Presečniku (foto: Ciril Sem) gre. Ugotovljeno je namreč bilo, da je ta dolina zanj preozka in prekratka, zato mora izven nje na položaje, ki naj še utrdijo čast in oblast pustnakov. Po podelitvi trške listine je bila v mozirski galeriji otvoritev fotograf-sko-kulinarične pustne razstave. Avtor fotografij Stane Podsedenšek že dolga leta beleži karnevale in drobne malenkosti okoli njih. Avtorica kulinaričnega dela razstave Juli-j ana Podvratnik jena vabljivih pogrinjkih združila običaje in prehranjevalne navade občanov ob pustu. Poleg omenjenih razstav so se s svo- pustnake predstavljala na vseh večjih prireditvah. Nadaljevanje programa je v soboto prineslo veliko pustno rajanje, že v zgodnjih jutranjih nedeljskih urah pa so pustnaki pregledali trške meje. Ugotovili so, da mejniki še stojijo tam, kamor so jih postavili v preteklih letih, in se zato brez skrbi udeležili karnevala v Šoštanju, kjer so že stalni gostje. Nedeljsko popoldne je tradicionalno namenjeno otroški maškaradi, ki je poleg zabave, glasne glasbe in razvedrila vsaki majhni maski prinesla tudi težko pričakovano okrepčilo. Ponedeljkovo okolofiran- je je krajane spomnilo, da pustnaki ne bodo vrgli puške v koruzo in bodo tudi letos prinesli pomlad. Uspeh je seveda odvisen tudi od višjih institucij, ki so Zemljanom na tej gospodarskih družb in z nasveti pomagal pri premagovanju nastalih problemov. Popoldanski karneval je sestavlj alo osem bolj ali manj resnih točk, ki so znova privabile v Mozirje Prevzem oblasti |e potekal mirno In brez proceduralnih zapletov (foto: Ciril Sem) strani Alp prav v teh dnevih prvič izdatneje postregle s snežnimi padavinami. Ib in tam je kakšnega kupca našel letos prvič mednarodni časopis The Pust curir z obilico kvalitetnega branja za šaljivce vseh starosti. Torkov tradicionalni pustni karneval na mozirskem trgu so napovedali že šolarj i, ki so se v povorki predstavili že dopoldan. Že zjutraj je Pust Mozirski prevzel občinsko oblast, uredil majav občinski proračun, pregledal poslovanje večjih staro in mlado od blizu in daleč. Kot gostje so se predstavili dornavski cigani, orači iz Lancove vasi, cerkniški pusti, kurenti ter gostje iz Črne Gore in Bolgarije. Pust je na žalost premnogih občanovpreminil napepelnično sredo. Pustnaki so ga skladno s tradicijo kremirali na Pekovih lavah. S tem dejanjem je bilo končano teden dni dolgo vladanje pustnih navad in običajev, ki so zaznamovale 110-let-nico obstoja Pusta Mozirskega. Benjamin KanJIr Torkov karneval Je privabil na mozirski trg rekordno število obiskovalcev (foto: Ciril Sem) (l4 INTERVJU • ) INTERVJU: TOMO KRIŽNAR, SVETOVNI POPOTNIK Popolna svoboda brez zavezane kravate Ko se je prvič odpravil s biciklom okoli sveta, je po vrnitvi napisal knjigo O iskanju ljubezni. Mešanici gorenjske in zgornjesavinjske krvi v njegovih žilah je težko slediti, dojemati njegove misli, in vendar je tako domač in človeški, da je postal nevsakdanji. Popotnik in zapis-ovalecTomo Križnarje boem in svetovljan, vendar je tudi Slovenec in beli Nuba, borec in krhka človeška usoda obenem. Po izboru časopisa Delo tudi osebnost leta 2000. Od prvega pobega pred zavezano kravato ga je življenje srečevalo in prehitevalo, vendar se zdi, da ljubezen še vedno išče... Tako kot vsi mi, seveda. Kolikokrat se mi je že zazdelo, da sem jo našel, pa se je kasneje izkazalo, da ni šlo za ljubezen, ampak prej za zaljubljenost. Zaljubljenost v človeka, zaljubljenost v svoje utvare, zaljubljenost kar tako, ker pač rabiš imeti rad. Nekateri se zaljubljajo v avtomobile, drugi v nove hiše, tretji vpomembno delo. Ljubezen je najbrž tisto, kar iščemo do zadnjega diha. * Kaj se zgodi s človekom z univerzitetno izobrazbo, da zapusti varen dom, nek utečen tradicionalizem in jo preprosto mahne v svet? Meni je leta 1985, ko sem se spravil na kolo, razpadala družina, podjetje, v katerem sem bil zaposlen, država, na katero sem vendarle nekaj dal, in tudi smisel, čemu se sploh truditi in prizadevati. Ni mi bilo do tarnanja tako kot večini prijateljev, niti do grenjenja življenja drugim kot toliko mojim sodelavcem, niti do zapijanjain pozabe kot toliko znancem. Slutil sem, da obstaja še nekaj drugega. Torej sem poslušal nekaj vsebi, se odrinil in skočil. * Odhajanje je morebiti do neke mere iskanje sledi - neodkritih globočin lastnega izvora? Nekaterim nam je odhajanje najbrž res tudi iskanje neodkritih globočin svojega izvora, kot praviš. Ko zapustiš svoje okolje, družbo in kulturo, ki ti določa, kdo si, in se znajdeš sam v drugih krajih, lahko opaziš, da se ti doživljanje tako sebe kot sveta okoli sebe spremeni. Ni ti treba več igrati iste vloge kot doma med svojimi ljudmi, ki pričakujejo, da si vsak dan tak, na kakršnega so se navadili. Ni ti treba več igrati svoje vloge, v katero si prepričal ne samo druge ampak tudi samega sebe. Sam in daleč proč od svojih ljudi lažje odvržeš masko in pogledaš vase, kdo si v resnici in hkrati neobremenjeno pogledaš okoli sebe, kje si. Naenkrat utegneš prepoznati, da nisi samo Gorenjec ali Gomjesavinjčan, niti samo Slovenec, Evropejec, domorodec zahodne kulture. Nenadoma se lahko začutiš kot Zemljan, prebivalec sončnega sistema in celega vesolja, pa kakorkoli si ga že predstavljaš. Smešno se ti zazdi, dase tvoji doma kregajo zaradi sosedove kure, ki je zašla na tuje dvorišče. Ozka dojemanja, preprosta prepričanja, vse, kar trdijo doma tvoji, se ti utegne pokazati kot poezija. Ne več kot proza ampak kot poezija. Ni več absolutnih resnic, ampak samo pesmi vesolja, ki se izražajo skozi človeška usta. * Stvarstvo je miselno težko obvladljiv pojem. Kozmos - Bog - Človek, skrajno zagonetno čutno prepletanje vsega skupaj. Imam občutek, da civilizacija, torej ml, ki smo se oklicali za krono sveta, nekoliko zviška gleda na ostale kulture in “svetove.” Za krono stvarstva so nas naredile dogme, tako naša tradicionalna vera kot tudi dogme dojemanj, ki jih je prinesla s seboj znanost v dobi prosvetljenjstva. Ampak zadnja dognanja v raziskovanju genoma dokazujejo, da nimamo dosti več genov kot vinske mušice in da potemtakem ljudje le nismo nekaj povsem ločenega in izven narave. Meje med nami in naravo znajo biti torej nikjer drugje kot samo v naših zahodnih glavah - stare animistične tradicije vidijo človeka v dosti bolj neposredni zvezi z njegovim okoljem, ki ga je rodilo. Na planetu nismo zgolj gospodarji vsega, kar leta, plava in teka, ampak prej nekaj kot skrbniki. Tomo Križnar (foto: Ciril Sem) Sodobne ekološke stiske nas utegnejo prisiliti vponovno preverjanje naše identitete. Sedaj, ko smo naredili cel krog naše velike pustolovščine, ki se je začela s pohlepom poskusiti tudi prepovedani sadež z drevesa spoznanja, se bomo morda vrnili k skromnosti, ki je značilna za indijanske, aboridžinske in druge staroselske tradicije, ki so ostale povezane z naravo. Če bomo hoteli preživeti, bomo najbrž morali spet iskati sožitje z živalmi, rastlinami in sploh vsem, kar je. Iskati harmonijo z vsem okrog sebe in ne samo po krščansko ali kavbojsko stremeti gor in nad in proč, nekam med zvezde, bo po moje postala nuja. Razen za tiste seveda, ki hočejo v nebesa ali se preseliti na Mars ali še kam naprej, je za vse druge naš dom tukaj in sedaj, na Zemlji. * Tvoja potepanja okoli sveta niso povsem običajna. So pustolovščina in visoka pesem sožitja, saj povsod puščaš kanček sebe in delček tistega, kar najdeš, odide s tabo. Ko zapustiš svoje okolje, družbo In kulturo, ki tl določa, kdo si, in se znajdeš sam v drugih krajih, lahko opaziš, da se ti doživljanje tako sebe kot sveta okoli sebe spremeni. Ja, ja. Kot strasten in čustven človek prav gotovo ne ostajam neprizadet nad tem, kar vidim po svetu. Gane me, če vidim krivico in tedaj vpijem. Če na naši avtocesti zagledam ranjene, ne morem kar tako mimo. Če vidiš, da nekoga tepejo, in čeprav so med tistimi, ki udrihajo, farizeji, ki pravijo bodi tiho, bodi tiho, ta je itak samo azilant, samo Pakistanec ali Iranec, mislim, da kot človek, ki se zaveda samega sebe, ne moreš ostati neprizadet, ampak poskušaš po svojih močeh pomagati. To se mi je dogajalo tudi med staroselskimi ljudstvi, ki trpijo zaradi globalizacijskih tokov, med tistimi torej, ki jim je svet, kakršen nastaja, prej v škodo kot v korist. Tisto, kar dobim na potovanjih, prinesem domov, no, upam, da nekaj pustim tudi tam, koder hodim. Pustim jim pripovedi, kako je pri nas. Ljudje po svetu, zlasti v deželah tretjega sveta, si zelo napačno predstavljajo našo stvarnost, podobno kot si mi napačno predstavljamo njihovo stvarnost. Skušam jih prepričati, da naš svet ni obljubljena dežela in da je pri nas pogosto težje preživeti kot pri njih. * Videl in obhodil si tako rekoč vse. Srečeval si ljudi in iskal človeka. V našem načinu razmišljanja se zdi vse tako preprosto in razumljivo in obenem težko razložljivo. Biti človek pomeni... Imeti neke posebne sposobnosti, ki jih druge naravne vrste nimajo. Tako kot imajo ptice sposobnost letenja po zraku in črvi sposobnost, dalahko živijo v trohnobi, imamo tudi ljudje svoje posebne sposobnosti. Morda je to sposobnost sočutja, sposobnost ustvarjanja, umetniški čut, skoraj gotovo pa sposobnost razmišljanja, planiranja, oiganiziranja. To nam je lahko v dobrobit, lahko pa tudi v škodo, kar je dokazal Hitler, pa recimo Stalin in podobni izrojenci v naši skupni preteklosti. * Knjiga o Nubah je karajoč krik o kruti usodi sudanskih domorodcev. Zgodba o najbolj zdravih in zadovoljnihljudehsezdine-dokončana izpoved in nostalgija, nekakšna c INTERVJU slutnja nebeške glorije in bolečine hkrati, ki ji ni slutiti srečnega konca... (premislek) Za Nube je v primerjavi z ostalim človeštvom še naprej značilna posebna sposobnost harmoničnega sobivanja z naravo okoli sebe. Težke razmere preživetja v gorah osrednjega Sudana so zahtevale iskanje prijateljstva ne samo z živalmi, rastlinami, drevesi - ampak celo s skalami in vodo, ki ostaja po dežju med skalami kot v nekakšnih podzemnih cisternah tudi v sušni dobi. V tako imenovanem razvitem svetu verjamemo, da smo ljudje odvisni od tovarn, supermarketov in transportnih sredstev, Nube pa še naprej verjamejo, da so najbolj odvisni od dreves, ki dajejo kisik, od krav, ki dajejo mleko, od skal, ki jih ščitijo pred lovci na sužnje, od dobrih sosedov, ki pritečejo na pomoč, kadar nastopi kriza V zadnjem stoletju smo popotniki priplezali v čisto vsako poro planeta in povsod prinesli svoj nemir, kNubam pa nas vsaj masovno ni bilo nikoli že zaradi geografske izolacije med največjimi močvirji in največjimi puščavami na planetu. V novem času pa tudi zato, ker so njihove divje gore že več kot deset let obkoljene in oblegane z nekaj obroči islamske fundamentalistične vojske. Nube umirajo v glavnem zaradi stereotipov tako azijskega kot zahodnega sveta, ki očitno ne spoštujeta z naravo povezanih kultur, ampak verjameta, da je vse, kar je naravno, manj vredno in brez-konfliktno dano v prosto izkoriščanje. Nub ne cenijo niti člani zahodnih humanitarnih organizacij, ki so prisotne v koncentracijskih taboriščih pod gorami, kjeriz Nubov delajo Arabce. Vladni oficirji v taboriščih kot tudi praktično vsi zahodni človekoljubi so prepričani, da se morajo naravna ljudstva razvijati po isti poti, kot smo se mi, ali pa izumreti. Alternative enostavno ni. In tako umirajo najbolj nežni, najbolj čutni in občutljivi ljudje na planetu. Ustaviti dramo, spremeni- ti tok iztrebljanja pomeni poskušati spremeniti mišljenje sveta, ki vedno bolj razmišlja po kavbojsko, beri pragmatično. V genocidu nad Nubami gre v resnici za nafto, uran in zlato, ki so jih odkrile tako azijske kot zahodne družbe. * V knjigi o Nubah si zapisal: “V nubskem smehu je veselje nad življenjem, ubranost pameti, srca, duše in telesa in naravna spravljenost snovnega in duhovnega. Nube so brezskrbni in samozavestni Prepričani so, da ga ni življenja kot je njihovo.” Zapisano je bila resnica pred dvajsetimi leti. TVoje misli se ne dotikajo samo nubske realnosti, saj se zdi, da se je vse spremenilo? Tam med uporniki, ki še branijo svoj svet pred arabskim vdorom, med tistimi, ki zavračajo zahod in njegove svetovalce ter pospeševalce razvoja, med tis-timi250do400 tisoč, kotseocenjuje,dajihješe, lahko še vedno najdeš tradicionalne vrednote. To so tisti, ki me zanimajo in med katere se vedno znova vračam (Foto: Ciril Sem) • Človek se nehote vpraša, ali nisi sam postal nekakšen Nuba. Tvoje korenine segajo v gornjegrajski Srnjak, nekakšne nubske gore tega področja. Kozmične sile, te nevidne nitke, se očitno pretakajo, kot da so se združile v tvojem univerzumu. Če ne bi bil jaz od našega starega ata Jožefa Žerovnika vnuk, najbrž ne bi iskal tega mojega starega ata, potem ko je odšel s tega sveta, po celem svetu. Spomnim se, kako me je bot otroka presenečalo, da vztraja v Srnjaku nad Gornjim Gradom, ko bi se vendar lahko umaknil k svojim številnim sinovom in hčeram v bolj udobno in standardizirano življenje v dolini. Pa vendar je bila stara korenina najbolj zadovoljna v tistem hribovju. Spomnim se, kako se je delal norca tako iz komunizma kot iz cerkve rekoč, da gre v obeh primerih samo za modo in nič dosti več kot za modo. Po njegovem bo vse minilo, kot mine vsako človeško navdušenje in prevzetnost. Sam sem takrat šel študirat strojništvo in potem ekonomijo, a med sicer tako pametnimi glavami nisem našel tistega, kar sem občutil pri starem. Zanimivo, da tudi moji predniki po očetovi strani na Okroglem na Gorenjskem niso bili daleč proč od tega. Moj oče se je zatekal po pomoč v gmajno. Šel je na sprehod in prišel nazaj dobre volje, urejen ter spravljen. Ni šel na partijski komite iskat nasvetov, niti k našemu župniku. Tako kot je živel, tako je tudi umrl. Oba, oče in stari oče, sta mi dala dar, ki mi je vse do sedaj preprečeval, da bi končal v katerikoli skrajnosti, naj si bodo razne sekte ali pijanost marketinških povzpetnežev. Če bomo hoteli preživeti, bomo najbrž morali spet iskati sožitje z živalmi, samo po krščansko ali kavbojsko stremeti gor in nad in proč, nekam med zvezde, bo po moje postala nuja. • Dvomim, da bo civilizirana družba to razumela. In potem se je vredno vprašati, kaj ali kje je navidezna normala. Tista ločnica, če sploh obstaja, med normalnim in nenormalnim. V svetu, v katerem živiš, verjetno ni prav veliko možnosti, da bi si prislužil normalnost? Mislim, da so meje med normalnim in nenormalnim, med čudaštvom in sprejemljivostjo, ravno tako umetne in doma zgolj v naših glavah kot meje med človekom in naravo. Če se ozremo nazaj, vidimo, kje in kdaj smo ljudje začeli stani ardizirati in normirati. To se je zgodilo v Mezopotamiji, v samem izvoru civilizacije, katere dediči smo. Ko so začeli standardizirati merske enote in izdelovati opeke ter začeli vleči ravne črte in si namesto simbolov izmišljati črke, so Mezopotamci sicer res doživeli hiter razvoj učinkovitosti in z njo povezano blaginjo. Hkrati pa so vsa ljudstva in kulture izven okopov civilizacije mimogrede in brez večjih samospraševanj razglasili za divjake, barbare in čudake. Vsi drugačni so izpadli iracionalni, ljudje pač, na katere se ne moreš zanesti, saj so nepredvidljivi in zato nevarni. Šele danes začenjajo antropologi z večjo širino in spoštovanjem študirati ljudstva, kot so ameriški in avstralski domorodci. In kaj spoznavajo? Spoznavajo, da je njihovo dojemanje stvarnosti bolj celostno kot naše, ki ga imamo za civilizirano. Spoznavajo, da so tako imenovane staroselske kulture manj ekološko škodljive, saj proizvajajo manj smeti in manj zastrupljajo okolje. Vedenje po staroselskih tabujih ne podpira samo človeka ampak tudi vse njegovo okolje in s tem tudi življenjsko substanco. Staroselske kulture si niso izmislile proizvodnje kostne moke, niti eksperimentov genetike. Mogoče se bo na koncu pokazalo, da smo mi, ki se imamo za civilizirane, bolj odbiti in odštekani, čudni in nenormalni, kot ljudstva, ki smo jih imeli za necivilizirana. • Praviš, da je “mana skrivnost velike skrivnosti. Mana je tisto v vsem, kar je. Mana je tisto, kar omogoča življenje. Mana nima niti začetka niti konca. Iz mane se vse rodi in z mano se vse vrne in skozi mano se vse prerodi.” Kot svetopisemska dogma so tvoje besede. Ob različnih ljudstvih si srečeval različne oblike boga - veliko skrivnost, ki ni nujno, da to tudi je? (smeh) Hinajana budisti pravijo: če srečaš Budo, ga takoj ubij. V mahajana budizmu radi rečejo: če izgovoriš ime Buda, si takoj umij usta. Tudi v taoizmu se radi zasmejejo, če jim postavljaš takale vprašanja. Besed, v katere bi ujeli transtidentno, pač ni. To še vedno poskušate številni umetniki, pesniki, ki verjamete, da se izkušnje dajo prena-; šati. Kot že rečeno, zame so vse človeške debate na to temo nekaj kot pesem vesolja. Pesem vesolja, ki poje skozi šest milijard ali koliko nas je baje sedaj ljudi. Vse so mi zanimive, vse spoštujem, za nobeno pa ne dam roke v ogenj. Najbrž ima res še najbolj prav Simahus, ki je v četrtem stoletju izjavil, da do srca tako velike skrivnosti ni mogoče priti po eni sami poti. Pogovarjal seje avrfč • Savinjčan Za ščepec vroče Španije (II) Nedelja opoldne je in v zadnji vasici Capileira pred vzponom v gore Sierre Nevade je živahno kot v mravljišču. Izletnikov se kar tare, vse gostilnice so polne in skoraj pri vsaki hiši so naprodaj razni domači izdelki. Informacijski urad, kjer sem želela kupiti dober zemljevid in morda tudi vodnik, je zaprt. Kaj bomo pa sedaj? V rokah imamo le kratek opis poti na najvišji vrh Mulhacen. Se bomo že znašli, si mislimo in se odpeljemo do konca ceste, se prelevimo v planince in pot pod noge. Piše: Marija Sodja Kladnik Najprej po cesti, nato po stezi ob ak-vaduktu. Izhojena steza se je kmalu spremenilavkozjo.Šesreča,dasonam vračajoči se planinci odstopili prospekt s skico poti, kjer se da razbrati smer. Namenjeni smo v planinsko kočo na 2.700 metrih, kjer bi prespali in zjutraj šli navrh. Pobočja so gladka in tehnično nezahtevna, vendar jih kar noče in noče zmanjkati. Hodimo že nekaj ur, steze ni več nobene, samo koča stoji tam nekje visoko, da vsaj vemo, kje je naš cilj. Prebijamo se čez neskončne pašnike, v jarkih naletimo že nasneg. Popoldne je minilo prehitro in zadnji sončni žarid nasujamejopri prečkanju vedno večjih snežišč. Koča stoji še precej visoko, nobene luči ni videti in nobenega življenja. Ali je res odprta, se potihoma sprašujem, upam, da ima vsaj zimsko sobo. Glasno pa spodbujam k vse hitrejši hoji. Še skalnat rob je pred nami in nato veliko snežišče skoraj do koče. Zelo smo že utrujeni, hodimožepeturpobrezpotju. Nenadoma zadiši po dimu, kako si oddahnem! Ževtemipridemodokoče in se pretipamo skozi temno vežo do glavnega prostora. Kot da smo prišli v raj, sprejme nas topla soba, v kaminu gori ogenj in lahko takoj naročimo večerjo. Še nikoli ni bila tako dobra. Planincev ni veliko, dve družbi deklet in fantov. Sierra Nevada v pravem blišču Navsezgodaj se odpravimo na goro. Najprej nas ševtemiprestrašijo iberski kozorogi, zelo podobni našim. Čeprav smo na južnih pobočjih gore, je snega Akcija revije Viva, lokalnih in komercialnih radijskih postaj ter lokalnih časopisov Moj zdravnik 2001 Akcija poteka od 5. januarja do 30. marca 2001. Glasujete lahko za: - mojo družinsko zdravnico ali zdravnika - mojo ginekologinjo ali ginekologa - mojo pediatrinjo ali pediatra. V februarju ste, spoštovane bralke in bralci, kot družinskim zdravnicam ali zdravnikom namenili svoje glasove dr. Francu Širku, dr. Ernestu Kele-menu, dr. Karmen Fürst, dr. Ireni Blažič Lipnik, dr. Antonu Žunterju, dr. Idi Kramer Pustoslemšek in dr. Kseniji Mijin Steiner. Med ginekologi so si vaše glasove prislužili dr. Filip Simoniti, dr. Levak Hozjan, dr. Edita Arh, dr. Silvestra Kašnik Čas, dr. Vlasta Salobir Gajšek, dr. Danica Glušič, dr. Helena Piki Istenič, dr. Goran Cvitan in dr. Irena Govc Četina. Med pediatri ste glasovali za dr. Karmen Fürst, dr. Ido Kramer Pustoslemšek in dr. Božo Medved. Glasujte za vašega zdravnika ali zdravnico! Kupone nam pošljite do ponedeljka, 12. marca 2001, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje! KUPON še toliko, da nam je takoj jasno, da brez opreme (cepina, derez in dobrih čevljev) navrh ne bomo prišli. Kar tako pa tudi ne odnehamo. Po kopnih rebrih se želimo povzpeti čim više, vsaj do tri tisoč metrov. Prečkamo ogromna snežišča. Dan je prelep, družbo pa nam delajo številni kozorogi. Sierra Nevada se nam kaže v svojem pravem blišču, sneg in rjave granitne skale. Južna pobočja gore so zelo mir-nain samotna, nasevemih, ki so na oni strani viha in jih na srečo ne vidimo, pa je čisto drugače. Tam je velik zimskošportni center. Prav tisti, kjer je pred leti odpadlo svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah zaradi pomanjkanja snega. Letos bi ga brez težav izvedli še v začetku maja. Z Anžetom se vračava po označeni poti, zdaj smo jo le našli. Po čevljih se dričava po ogromnih snežiščih, uh, to je napeto! Tone in Matevž sta se vzpela više in se bosta vračala po grebenu. Nazaj k morju Ko se popoldne končno le najdemo pri avtu, spet postanemo turisti in se peljemo nazaj v dolino. Kmetje ob cesti prodajajo pomaranče iz domačih sadovnjakov. Kupili smo jih eno vrečo in bile so neskončno dobre, sveže obrane, neškropljene. Kar milo se mi stori, kadar se spomnim nanje. Do morja ni daleč, vozimo se po dolini, ki je podobna kanjonom iz vesternov. Kmalu smo ob obali. Naš cilj je obmorsko mesto AJmunecar. T\i najdemo spodoben penzion in spimo kot gospodje. Navsezgodaj si ogledamo obalo. Na neskončnih plažah v tem času kraljujejo galebi. Obiščemo aviarij Loro Seid. Stisnjen jepod pečino, vkletkah patata veliko zbiiko nenavadnih pticiz celega sveta. Potem se ob obali odpeljemo Gibraltar: pečina nad mestom nima samo strateškega pomena, ampak Je tudi bivališče edine vrste divjih opic v Evropi (foto: Tone Kladnik) naprej mimoslovitegasrednjeveškega mesta Malaga in še bolj poznane turistične meke Coste del Sol proti Gibraltar- ju- Gibraltar - zibelka zgodovine AvtosmopustilikarvŠpanijitasepeš odpravili čez mejo, kajti Gibraltar je angleški. Prvo presenečenje je, da glavna cesta prečka vzletno stezo mednarod-negaletališča. Nad nami sedviga visoka pečinastrdnjavo. Zakaj je bilo to mesto tako pomembno, saj na prvi pogled ni nič posebnega, me sprašuje Anže. Zato, kerležiob morski ožini, ki je vhod iz Atlantika v Sredozemsko morje. Kdor je imel v rokah Gibraltar, je lahko nadziral ves vodni promet Pečina nad mestom jeedina večja vzpetina daleč naokrog. Zato je postalaprava trdnjava, utrjenazzi-dovi in vsa prevrtana Pot nas pelje v pristanišče, od koder se z majhno turistično barko odpeljemo opazovat delfine. Srečujemo ogromne tovorne ladje ta tankerje, na obzorju pa že vidimo afriško obalo. Thkaj je ena od skrajnih točk Evrope. Od Afrike nas loči le nekaj kilometrov zelo razburkanega morja Našabaikase komaj prebijačez valove, ki nas včasih neusmiljeno poškropijo ta zmočijo. Uživamo v vetru ta valovih. Potem pa veselvzklik, delfini! In res, najprej vidimo le dvojico, ki živahno plava skozi valove. Potem jih je vse več, plavajo ob obeh straneh ladjetaimam občutek, daso nas veseli ta da vedo, da smo jih prišli pogledat Izlet nas je navdušil. Proti večeru se vrnemo nazaj v Španijo. Policisti so zelo prijazni,saj naspripeljejotočno pred vrata iskanega penziona. Nocoj pravstežkim srcem pustimo avto zunaj, sredi mesta, saj smo toliko prebrali ta slišali o vlomih v avtomobile.Pasejenasrečodobroiztek- lo. Se nadaljuje. TESTIRALI SMO ZA VAS Piše: Igor Pečnik Po telefonu so mi zagotovili, da bo montaža gotova v pol ure. No, zadeva se je v praksi malce zavlekla, toda razlog je bil tehten. Motor je bil letnik 2001 in je imel najnovejši čip, ki se ne zamenja temveč preprogramira. To je pomenilo, da je treba zanj napisati nov program, ki bo optimiral njegovo moč. Vse skupaj poteka zelo rutinirano. Iz avtomobila odstranijo centralno krmilno enoto, iz nje izdvojijo krmilni čip, le-ta pa potem roma v računalnik strokovnj aka. Preko posebnega programa se podatki prenesejo v računalnik in prične se optimizacija. Na prvem računalniku se izpisuje programski jezik, na drugem pa je 3D grafiki prikazano delovanje turbine, elektronskega pedala za plin, dodajanje goriva, itd. Vse skupaj je bilo gotovo v dobri uri in čip je romal nazaj vmotoroziroma avto. Sledila je testna vožnja s strokovnjakom RSR-a, ki sproti pregleduje parametre delovanja motorja. Prvi vtis ne preseneti, saj avto potrebuje okrog 200 kilometrov, da se »navadi« na nove delovne pogoje. Po 200 prevožnih kilometrih pa lahko opišem zadevo le z eno besedo: noro! Optimiranje moči turbo motorjev To ni prispevek za nejeverne Tomaže. Tudi sam sem bil sprva zelo zadržan do informacije s prospekta, po obisku v podjetju RSR Motorsport v Ljubljani pa sem spremenil mnenje. Govorim o tako imenovanem »čip tuningn«, pri katerem avtomobilom s posegom v elektroniko povečajo moč in navor motorja. Največkrat so to avtomobili s turbo motorji, kjer je učinek največji. Testno smo opravili optimiranje moči na VW TDI motorju s prostornino 1,9 litra in močjo 110 KM. Avto potegne eksplozivno tako v drugi kot tretji prestavi. Prva je tako ali tako preveč bru- talna. Četrta in peta vlečeta »brez konca«, končno hitrost pa omeji serijska blokada, saj leta ostane, da prepreči vrtenje v rdeče polje merilnika vrtljajev. Na avtocesti zelo hitro dosežem 200 km/h, do 220 pa počakam še par sekund. Pri prehitevanju je bolje, da se prej postavim na prehitevalni pas, kajti sicer obstaja nevarnost, da se ob pospeševanju zaletim v zadnji del pre-hitevanega vozila. Poraba goriva? Zmerna. Pred optimiranjem motorja 6,2 litra na 100 km, sedaj ob enakem režimu vožnje nespremenjena, ob “tiščanju” do skrajnosti pa 7,5 litra. Rezultat zgoraj opisanega je tudi večji navor, ki je zrasel z 235 na 285 Nm, in moč, ki je sedaj večja za 30 KM. Večino lastnikov avtomobilov je pri tovrstnih spremembah strah, da bo motor preobremenjen in bo slej ko prej “crknil”. Tovarniški motor ima 40% rezerve, saj je narejen za različna tržišča, kjer so različne temperature, kvalitete goriv in režimi vožnje. S tuningom se rezerva zmanjša na 20%, kar pa je ob normalni uporabi več kot dovolj. RSR priporoča 3000 prevoženih km pred vgradnjo, tako daje motor že utečen. PRED ZAČETKOM NOVE SEZONE FORMULE 1 »Gospodje, prižgite motorje...« Pojutrišnjem se bo z dirko za Veliko nagrado Avstralije v Albert Parku v Melbournu začela letošnja sezona formule ena. Trajala bo vse do 14. oktobra, ko bo v japonski Suzuki na sporedu Mika Häkkinen napoveduje ogorčen boj za naslov prvaka (foto: POOL) zadnja diika, v tem času pa se nam obeta obilo zanimivih trenutkov. Novosti in neznank je veliko: od voznikov, motorjev, gum, pokroviteljev... Od Velike nagrade Španije dalje (29. aprila) bodo lahko bolidi F1 spet opremljeni z napravami za nadzor zdrsavanja koles, štartno napravo, protiblokimim zavornim sistemom in avtomatskim menjalnikom. Večini dirkačev to (vsaj javno) ni preveč všeč, ker naj bi prikrivalo dejanske razlike v njihovih sposobnostih. No, takšne pomisleke je zelo efektno demantiral sir Frank Williams s primerjavo njegovih voznikov Nigla Marnila in Ricarda Patre^avletu 1992, ko jebilovfbrmulil dovoljeno aktivno vzmetenje. Manselijebilpreprič3jivo hitrejši, torej kdorzna-pač zna. Novo sezono bo v veliki meri zaznamoval tudi povratek gumarskega koncerna Michelin, ki bo opremljal moštvaBMWWilliamsJaguar Racing, MildSevenBen-etton Renault Sport in Prost Grand Prix, velike neznanke pa so seveda tudi novi vozniki: Juan Pablo Montoya (BMWWilliams), Enrique Bemoldi (Arrows Asiatech), Kimi Räikkönen(SauberPetronas), Luciano Burti (Jaguar), Fernando Alonso in Tarso Marques (Minardi). Vse bo veliko bolj jasno v nedeljo zjutraj, zato si le pravočasno naravnajte ure, da kaj ne zamudite! Franci Kotnik Moštva in vozniki F1 v sezoni 2001 • Scuderia Fe rari arlboro: Michael Schumacher, Rubens Barrichello • West McLaren Mercedes: Mika Häkkinen, Dav ul Coulthard • BMW Williams Fi Tesa: Ralf Schumacher, Juan Pahlu Montoya • Mild Seren Säeast Giancarlo Fisichella, Jenson Button - Lucky Strike Reynard British American Racing Hand«: Jacques Yilleneuve, Olivier Panis - Benson & Hedges Jordan Honda: Heinz-Harald Frentzen, Jarno 'I rulli • Orange Arrows Asiatech: Jos Vcrsiappen. Enrique Bemoldi - Red Bnll Senker Patrnnie: Nick Heidfeld, Elmi Ràikkònen - Jaguar Racing: Eddie Irvine. Luciano Burti • Minardi: Fernando Alonso, Tarso Marques • Prist Greed Pria: Jean Alesi, Gaston Mazzacane PoDczoDonje femefoD d bučah Vsakdo, ki pozna preteklost krajev ob Savinji, ve, da so bili Lučani dolgo dobo prometno odrezani od spodnjega dela doline. Šele prva leta v dvajsetem stoletju so dobili cestno povezavo z Ljub- nim. Tako je povsem razumljivo, da so živeli bolj usmerjeni na Koroško kot v kraje spodnje doline. Pa vendar so razmeroma zgodaj iskali poti k boljšemu gospodarjenju na kmetijah. Prav zanimiv je članek v Slovenskem gospodarju z dne 28. junija 1888. Poročevalec piše o prvem živinskem sejmu, ki je kdaj koli bil v Lučah. Kupci pa so prišli celo s Tirolske. Naj več jih je bilo s Kranjske in Koroške. Novinar piše tudi, da je bila ponudba živali zelo bogata. Navaja kar 200 parov goveje živine in kakih 600 glav drobnice. Ker pa so bila takrat cenovna razmerja porušena, piše poročevalec, kupčija ni bila tako živahna, kot bi sicer zaradi ponudbe lahko bila. Seveda bi bilo zanimanje za ta sejem veliko večje, če bi že bilacestnapovezavazostalimi, nižje ležečimi predeli. Zanimivo je, da pisec članka posebej poudari, kako bi v Lučah potrebovali pošto, in zaključi svoj članek z besedami “kaj hočemo, smo pač zapuščeni”. V Lučah je tiste čase služboval župnik Franc Lekše. Znan je bil po svojih člankih iz jezikoslovja in po zelo bogati knjižnici, ki jo je imel. Vsakdo, ki preučuje preteklost Luč, mora priznati, da je imel prav ta župnik izredne zasluge za gospodarski napredek kraja. Sam je veliko potoval in je prenašal to, kar je v tujini videl, tudi v Luče. Tako je dal pobudo za ustanovitev pašniško-bikorejske zadruge v Lučah, ki je bila ustanovljena 1895 po vzoru švicarskih živinorejskih društev. Pravna pobudo Lekšeta so leta 1898ustanovili kmetijsko in konzumno društvo v Lučah. Posebno odločilnega pomena pa je bila ustanovitev hranilnice in posojilnice, ki so jo ustanovili 1907. leta. Prvi načelnik je bil prav Franc Lekše. Malo pred 1. svetovno vojno je želel Lekše kraj oskrbeti z elektriko, toda to je bil za tiste čase prevelik zalogaj in zato načrt ni uspel. Vedo povedati, da so tedaj nameravali zgraditi zadružno elektrarno in žagovPernečem. Če sedaj pobliže pogledamo dogajanja, naj omenimo še ostale oblike zadružnih organizacij, ki so obstajale v Lučah v nekdanji občinski hiši “pajnoP ali občina. Hiša je stala tam, kjer je zdaj novi stanovanjski blok. Trgovino je vodil Robnik, p.d. Metulj, hranilnico pa Ivan Rop, ki je bil tedaj tudi občinski tajnik. Med obema vojnama je zadružništvo v Lučah cvetelo. Zadruga je uspešno delovala, zato so že po letu 1925 razmišljali o gradnji lastnega zadružnega doma. Uspelo jim je, dokončali pa so ga leta 1938. Tja so preselili svoje pisarniške dejavnosti, trgovino, imeli pa so tudi svojo gostilno. Med takrat najvidnejše zadružnike štejejo Jakoba Plaznika - Riherja, Ivana Volerja - Podvejnika, Jakoba Žibovta - Osojnika, Vinka Jezernika - Hočevarja, Ceneta Riharja - Martka, Ivana Strmčnika - Tobakar-ja, Ignaca Zamernika - Parbeja, Antona Breznika - Remšeta, Petra Ježa st. - Stogleja, Franca Rebernika - Ložekarja in Janeza Plesnika - Kokleja. V zadrugi je tedaj kot tajnik delal gozdar Hinko Bleier in njegova zasluga je bila, da je zadruga v kriznih obdobjih uvedla obračunske knjižice, s katerimi so kmetje in delavci lahko nabavljali vsakodnevne potrebščine na posojilo. Iz vsega navedenega lahko z občudovanjem ocenjujemo veliko prizadevnost Lučanov za napredek gospodarstva. Spravilo sena z velikih strmin Ko opisujemo različne načine spravila sena v velikih strminah in sploh na hribovskih kmetijah, ki so obdelovale tudi površine z izjemnimi strmi- nami, poudarjamo, kako težko delo je to bilo. Uidi njive so imeli marsikje v dokaj strmih legah. Seveda so izkušnje ob trdem delu narekovale razne izbopave pri delu. Nekateri so celo izkoristili vodno silo za naprave, ki so jim omogočale lažje telesno delo. Seveda pa vode ni bilo povsod na voljo in tam so se pač morali sprijazniti z napori brez primere. Doslej smo opisali nekatere načine spravila z nošnjo ali vlačenjem. Tokrat bomo skušali opisati eno od priprav, s katero so v hribih veliko delali, saj je bila po potrebi tudi vprežna. Seveda tudi z njo niso mogli v strmine, če ni bilo ustrezne poti. Žlejfe so rekli dvokolesni napravi, ki je imela spredaj ogrodje, podobno vozu in vlečni drog (voje). Vanj so največkrat vpregli vole, ki so bili za vleko primernejši od konj. Ogrodje so imenovali “uroge”. Šlo je za dvoje koles s podvozjem, na katerega so namestili plato, ki ni bil iz desek, pač paletven. Obe strani nakladalne površine sta bili obdani z “lestočno” - lestvi podobno steno. Kolesa so bila pomaknjena malo naprej, tako da se je zadnji del žlejf z bremenom vred vlekel po tleh in tako zaviral. Zanimivo, plato je bil spredaj nekoliko ožji, zadaj pa širši. Nameščen je bil na dve oporni vezi iz močnega lesa. Opomniti velja, da so bile voje dolge kot pri vozu, primerne za vprego z enim volom ali pa, če je bilo primemo, enim konjem. Morda še to, da kolesa na žlejfah niso bila okovana. Bila so stare izdelave, rekli so jim “križna”, nataknjena so bila na “putrii” - lesena osovina. Platišča koles so bila iz trpežnega lesa, ker pač niso bila okovana. Z žlejfami so prevažali gnoj, listje, pa tudi seno in še marsikaj drugega. ICvesnUkc. Biti na oblasti je tako nehvaležno in težko poslanstvo, da so nekateri oblastniki pripravljeni za položaj zatajiti vse moralne in etične norma Blagor tistim, ki jim za dosego cilja še tega ni bilo treba! __________________________Savinjčan, Benediktinski urbar Še vedno objavljamo podatke za Urad Solčava. Niusch hindern Rigel, po Orožnovem Prodnik, Jame Robnak, Orožen meni, da gre za kmetijo Robnik, Viridi vnderm Stain, Janko an der Eben, Jannes Ossoynik, po Orožnovem Osojnik, Idem Im puchperg, po Orožnovem Bukovnik, Peter Tolstowersnik, Orožen meni Tol-stovršnik, Item im lesche, Orožen tolmači farna posest v Lešju, Michel suchodolnik, po Orožnovem Suhodol-nik, Nicla vnderm Radoch, po Orožnovem Radol-šnik, Viridi mulner, S tem smo zaključili z objavo podatkov iz nekdanjega benediktinskega urbarja (1426). Domnevamo, da so naši bralci vendarle našli v teh navedbah svoje korenine. Prav zanimiva so ledinska imena, ki so sicer zapisana popačeno. Pisarji so bili pač tujci in ne Slovena, zato je to razumljivo. Gornjegrajska posest je tedaj segala še v spodnjo dolino (Braslovče, Vransko in Preber). Teh podatkov ne bomo objavljali, saj za naše bralce niso zanimivi. Naj pripomnimo, da je Orožnov izpis iz gornjegrajskega urbarja velika dragocenost, saj je bUo kar precej pisnih virov uničenih ali pa so se izgubili. Brenoui križi Že v prejšnji številki našega časopisa smo opozorili na posebno zanimivost, ki je žal tonila v pozabo. Ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je bil zadolžen za izvajanje protireformadje na slovenskem ozemlju, je z verskimi znamenji želel utrditi ogroženo katolištvo, kar je dovolj jasno poudaril njegov predhodnik škof Tavčar z besedami: "... Katoliška vera po velikem delu... izginila.” Hren si je torej prizadeval, da bi ta zemlja postala spet katoliška. Razmah katolištva se je res odražal skozi vrsto obnovljenih cerkva in kapel, toda škofu Hrenu to ni zadoščalo. Pokrajino je na pomembnih točkah, na križiščih in ob romarskih poteh, zaznamoval še s križi in znamenji. V poročilu papežu Pavlu V. je zapisal: “ V večjo božjo čast in za rast zopet okrepljene katoliške vere sem postavil križe in podobe ob cestah ter na gorskih vrhovih.” Tako je zapisala Ana Lavrič v knjigi Vloga ljubljanskih škofov Janeza Tavčarja in Tomaža Hrena v likovni umetnosti katoliške prenove, ki je izšla leta 1994. Več raziskovalcev preteklosti navaja Hrenova znamenja in križe: na Črnivcu, v Ljubljani, na Škofljici, pri Podpeči, na Ambroževem trgu v Ljubljani, v Novi Štifti in na Zagradiškem pri Gornjem Gradu. V naših krajih so torej bila ta znamenja na omenjenih mestih. Žal nobeden od avtorjev ne poda točne lokadje, kje je znamenje stalo, vsaj za naše kraje ne. Vemo, da je bil križ na Črnivcu gotov v avgustu leta l607, škof Hren pa ga je blagoslovil na praznik povišanja Svetega križa, 14. septembra 1607. Vemo tudi, daje bil križ kamnit in da je imel stopnice kot dohod. Toda mojster, ki je križ izdelal, je bil površen in škof Hren je zato zahteval popravilo. Popravljenega je slovesno blagoslovil 14. septembra l6l4. V Mozirju je bil najden list iz predmetnika mozirske osnovne šole. Na listu piše datum sreda, 15. maj 1940, in četrtek, 16. maja 1940. V desnem kotu piše, da je to bilo v 38. tednu pouka. Očitno gre za predmetnik na višji stopnji, morda celo na vajeniški šoli, vsaj tako bi sklepali po zahtevnosti učne snovi. Pa si oglejmo, kaj vse navaja predmetnik: 1. ura - računstvo - zavarovanje: računanje s promili; razni računi iz zavarovanja; praktična uporaba, 2. ura - poznavanje prirode - upoznavanje s čebelo, opis, gospodarska važnost čebelarstva, čebelje družinsko življenje naj bo vzgled lepe državljanske vzgoje, 3. ura - higijena - prevažanje bolnikov v bolnico ali k zdravniku, 4. ura - čitanje - čitanje iz 9. številke Našega Ljudje so ponavadi okolico teh znamenj poimenovali po njih. Tako so nastala tudi zanimiva ledinska imena, morda je bilo tudi pri nas tako. Ponekod je dal škof Hren postaviti tri križe, neke vrste Kalvarijo. Žal ni znan natančen opis znamenj, ki jih je dal postaviti v naših krajih. Zato spet prosimo naše bralce za pomoč. Kdor kaj ve o teh znamenjih, naj to sporoči na uredništvo. Hvaležni bomo za vsak namig. roda. Memoriranje pesmic, 5. ura - lepopis - napisovanje stavkov Gde je rad, nije glad. Naslednji dan, to je v četrtek, pa so beležili: 1. ura - računstvo - računanje s promili. Razni računi zavarovanja. Računanje premije. Uporabne naloge, 2. Zgodovina - Srbija za Nemanjičev, Štefan Nemanja. Ponavljanje ostale zgodovine in spraševanje za rede, 3. Poznavanje gospod, znanosti - O surovinah nadaljevanje. Riž, sladkorna pesa, hmelj, 4. Slovenščina - Stavčna in besedna analiza po berilih iz Našega roda, 5. Telovadba - poučuje g. Peunik Ema. Pripomniti velja, da je prepis brez popravk- ov. 3ščemo etate fotografije Svatba pri Lenku v Primožu. Po tem, kako so ljudje oblečeni, bi sklepali, da je bila svatba v tridesetih letih. Sliko nam je poslal Joža Pustoslemšek, p. d. Frgel Iz Primoža. Kaj so učili pred šestdesetimi leti Pripravil: Edvard Vrtačnik ZANIMIVOSTI • Podjetje AMD (proizvajalec računalniških procesorjev) je napovedal, da namerava do leta 2004 odpreti svojo tretjo tovarno. Vanjo bodo skupaj s še neznanim partnerjem vložili kar 4 milijarde dolarjev. o • AOL (internetno podjetje znano po združitvi z medijskim podjetjem Time Warner) je vložilo tožbo proti spletnemu podjetju CEN, ki upravlja omrežja pornografskih spletnih strani. Razlog je pošiljanje nezaželenih sporočil uporabnikom AOL-a. o • 500 ameriških podjetij (med njimi tudi IBM) se je pridružilo FBI-ju. Ustanovili bodo sistem InfraGuard, ki bo omogočal izmenjavo podatkov o napadih na računalniške sisteme. o • Prodaja računalnikov v svetu je v lanskem letu zelo upadla. V decembru je bilo prodanih kar za 24% manj računalnikov. To je bil že peti zaporedni mesec brez rasti. Razloga sta upočasnitev svetovne gospodarske rasti in zvišanje cen računalniških komponent. o • Microsoft in LEGO sta se povezala. Skupaj bosta ponudila več novih izdelkov in storitev, ki bodo združevali visoko tehnologijo s svetovno znanimi kockami. Znotraj obeh podjetij bo nastalo več razvojnih oddelkov. Prvi sadovi sodelovanja so že vidni na spletni strani MSN za otroke. o • Intel je predstavil dva nova procesorja. Prvi je Celeron 800 MHz, ki je najhitrejši Intelov procesor za spodnji segment trga. Na tem segmentu ga vse bolj ogroža AMD s procesorji Duron. Druga novost je 1.3 GHz pentium 4. Je najpočasnejši, vendar najcenejši predstavnik najmočnejše Intelove serije procesorjev. SODOBNE TELEKOMUNIKACIJE: KDO ŠE NI SLIŠAL ZA WAP? Strokovnjaki nas kar zasipavajo z različnimi kraticami. Med njimi prednjačijo razvojniki s področja informacijske tehnologije, ki v zadnjem obdobju doživlja razcvet in vžiga neizbrisen pečat današnjim in vsem naslednjim rodovom. Med telefonskimi kraticami je danes najbolj oglaševana in omenjana kratica WAP. protokol. To je jezik, v katerem se pogovarjajo mobilni telefoni in internet. Internet je splošen medij, ki je še vedno v večji meri vezan na stacionaren osebni računalnik. Na drugi strani pa so mobilni telefoni, ki so majhni, prenosni in zelo razširjeni ter tako zelo primerni za povezavo s spletom. Potrebno je bilo povezati mobilnike in internet ter pri tem WAP je v lanskem letu res zaznamoval svet mobilnih telekomunikacij. Kratica je nastala iz besed Wireless Application Protocol, kar neposredno prevedeno pomeni brezžični upoštevati obstoječe tehnične zmožnosti prenosa podatkov. WAP tehnologija omogoča prav to: dostop do interneta s pomočjo mobilnega aparata. Pri tem upošteva In- ternetne standarde in jih prilagaja brezžičnemu prenosu. Ta protokol je naredil kompromis med uporabnostjo, nizkimi hitrostmi prenosa podatkov in majhnimi zasloni mo-bilnikov. Odstranili so grafične elemente in poudarili vsebino. Pri nas WAP uporablja 5 do 6% uporabnikov mobilnih telefonov. Dosegljiva vsebina pa je še vedno bolj skromna. Uporaba se obračunava po času, ko ste priključeni. Temu se prišteje tudi začetno dogovarjanje telefona in strežnika ter preverjanje gesla. To pa lahko traja tudi pol minute ali več. Ali bo ta protokol zaživel ali pa ga bo prehitel kakšen GPRS ali kaj drugega, pa moramo še malce počakati. KAKO NA WAP V Imeti morate mobilnik z vgrajenim wap brkljalnikom skupaj z vsemi vpisanimi nastavitvami. Če niso, vam lahko pomaga prodajalec ali pa jih vpišite sami po naslednji recepturi: Mobitel: -telefonska številka: +38641181818 - uporabniško ime: mobitel - geslo: internet -domača stran: http//wap.mobitel.si - naslov IP (gateway) 213.250.050.011 V Simobil: - telefonska številka: +38640940040 - uporabniško ime: simobil - geslo: internet - domača stran: http//wap.simobil.si - naslov IP [gateway] 212.030.086.137 J NAKUP RAČUNALNIKA: NE PUSTITE SE UJETI PRODAJALCEM na plošča, vodila, spomin... Grafična kartica je nujna za prikazovanje delovnega okolja in druge grafične predstavitve. Ob nakupu sistema ne verjemite pro- JV"*»«®, Nakup domačega računalnika je danes že res nuja. Vzrok je lahko mladi nadobudnež, ki hoče segati po tipkovnici ali miški, ali pa je stari računalnik uporaben samo še za pisanje nezahtevnih tekstov, računalniške igrice pa igramo pri sosedu. V poštnih nabiralnikih, časopisih in celo po televiziji je tovrstne ponudbe veliko. Nekaj priporočil lahko prihrani kakšno grenko izkušnjo. Siste m rečemo škatli, ki je dejansko računalnik. Sestavljen je iz posameznih komponent (procesor, matična plošča, vodilo, napajalnik, spominske enote, trdi disk, CD enota...), ki določajo funkcionalnost računalnika. Prodajalec naj vam sestavi računalnik glede na vaše zahteve in potrebe (hišni za igranje iger, delo v pisarni, za grafične obdelave itn.). Pozorni bodite na to, da vgrajene komponente omogočajo tudi kasnejšo nadgraditev. Tako boste podaljšali uporabno dobo računalnika z minimalnimi stroški. Procesorje srce vsakega računalnika. Pametno je imeti procesor s čim višjo frekvenco delovanja (hitrejši procesor je, bolj hitro raste njegova cena), toda pazite. Hitrost celotnega računalnika ne določa procesor temveč najbolj počasen oziroma najšibkejši člen v verigi med seboj povezanih komponent: procesor, matič- dajalcu, da je grafična kartica, integrirana v matično ploščo, čisto v redu za domači računalnik. Z njo običajno ne morete igrati kakšnih sodobnih iger. Izberite raje ločeno kartico, ki mora imeti vsaj 8 MB RAM-a. Cena je odvisna od izbranih komponent. Toda ne pustite se zavesti sumljivo nizki ceni. Pogosto je cena nižja zaradi nek nekompatibilnih komponent Rezultat 1 nakupa pa je lahko veliko razočaranje. WÈ Monitor je eden zelo pomembnih delov, na katerega večkrat pozabimo. Ko kupujete nov zaslon, naj bo njegova velikost vsaj 17". Cene so ugodne in dostopne tudi plitvejšemu žepu. Taka velikost je dovolj velika, da oči ne trpijo, omogoča pa tudi preglednost nad več odprtimi okni. B rez tiskalnika ne gre. Za domačo rabo so glede na ceno, barvo in kvaliteto izpisa šeye no najbolj primerni inkjet tiskalniki. Za pii no pa je priporočljiv laserski, seveda za ne jkrat višjo osnovno ceno in stroš vzdrževanja. Katerega ponudnika izbrati? Znani rek “dober glas seže v deveto vas” še vedno drži. I iporočljivo pa je, da pred nakupom vprašate z ponudbo najmanj tri trgovce. Koristilo vam l da si preberete tudi kakšen članek o računah ikih ali pa, če imate možnost, vprašate za i vet kakšnega strokovnjaka. Na koncu pa ne pozabite. Računalniki pred vašimi očmi preizkusijo kar v trgo’ Potipajte ga in si od trgovca izborite garancij« ZapYišite si tudi številko telefona njihov službe pomoči. Nikoli ne veš, kdaj poti pomoč. H AvtoelektrikA «! a,rt Boris BITENC s.|T^--^ Spodnja Rečica 2a, Tel.: 03/58 35 374, Mobitel: 050/650 999, GSM: 041/650 999 PRODAJA IN MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV. Pri nas lahko sklenete naročniško razmerje z MOBITEL in DEBITEL (rrò debite!* 'H aüm S POZOR! Pri nas lahko sklenete družinski paket tudi gasilski naročniki. Prodaja in montaža avtoakustike, daljinskega ali centralnega zaklepanja, električni pomik stekel... Valeo ÖD PIONEER* Iskram 9 BLAUPUNKT QtXmtfArtM debiter 0 BOSCH TEL' * Dušič Martin Žlabor 21 3331 Nazarje Tel. 03/ 839-25-00 GSM. 041/ 617-656 e-mai I telcom@siol.net VSE KAR POTREBUJETE ZA DOBRE KOMUNIKACIJE Zaradi opustitve dejavnosti vabim na razprodajo igrač, ur in drugega blaga za 20, 30 in celo 50 % ceneje! Razprodaja bo trajala od 1. februarja pa do 31. marca 2001 do razprodaje zalog. 3333,For« 32, M-Mcs 03/8300780 ramo 1 hoM - Igrače Marija Šarbala-Rupnik a.p. Bctdrenatai pote: m.sorbeta n4x1fcOaloi.net Vabim cenjene stranke, da v tem času dvignejo popravljene ure. RAČ! UNALNISKE TEŽAVE: KO SE RAČUNALNIKU STEMNI... --—■* ||||||| Zagotovo se je skoraj vsakemu izmed vas, uporabnikov računalnika, primerilo, da ste prižgali HI j vas je namesto običajnega postopka zagona pozdravil prazen zaslon. In kot se je stemnilo na monitorju, se je verjetno tudi vam. Misli vam begajo tam do najbolj črnih scenarijev, do morebitnih varnostnih kopij in sitnosti, ki vam jih lahko računalniška stavka spravi v malho. Pr vo pravi o je: »Brez panike!« Morda pa zastoj le ni tako hud kot se zdi na prvi pogled. S pravilnim ravnanjem se da marsikaj zopet postaviti na svoje mesto. • Prv korak Prazen zaslon pri nalaganju operacijskega sistema ne pomeni vedno težav s trdim diskom. Lahko so nastale težave pri programskem delu. Zato ugasnite računalnik, počakajte vsaj deset sekund in ga zopet vključite. Z malo sreče bo zastoj le še bled spomin inračunalnik bo naložil operacijski sistem tako kot običajno. • Drugi korak Če ob ponovnem zagonu računalnik ne daje znakov sprememb, je priporočljivo pregledati vse fizične povezave med računalnikom in zaslonom, üp-kovnico, miško, električnim omrežjem. Kabli morajo biti dobro pritrjeni v svojih vtičnicah. Če ste v službi, kjer vaš računalnik uporablja več ljudi, preverite tudi nastavitve monitorja. Lahko bi kdo samo zatemnil zaslon. Če do sedaj niste ugotovili napake, je na vrsti naslednji korak. • Tretji korak Ob vklopu računalnika napnite ušesa in ugotovite ali se je zagnal ventilator napajalnika, ali se z značilnim brnenjem premika glava v trdem disku. Če je računalnik ob zagonu popolnoma tiho, je napaka v napajanju ali pa sploh ni elektrike. Sicer odprite ohišje računalnika in preglejte kable, pritrjene na komponente (prej ne pozabite potegniti napajalnega kabla iz vtičnice). Če pa slišite zvoke, preden se računalniku stemni, pomeni, daje nekaj narobe z nastavitvami v BIOS-u. Zato potrebujete malce več znanja ali pa strokovnjaka. • Četrti korak Vaš računalnik na začetku zagona pregleduje in izvede preizkus vseh priključenih naprav. Če nam pri tem javi napako, le preberimo sporočilo. Če se to prehitro zamenja, pritisnite tipko PAUSE. In sporočilo bo ostalo na zaslonu. Lahko se računalnik obesi šele potem, ko se operacijski sistem že zažene. Takrat vam je lahko v veliko pomoč tipka F8. Ta omogoča naložitev sistema korak za korakom in odkritje napake. Sporočilo »Boot disk failure« ali »Operating system not found« lahko pomeni, da ste pustili v disketni enoti disketo ali pa je vaš trdi disk resno poškodovan. • Peti korak Zakaj računalnik noče delovati, če pustite disketo v enoti? Zato ker ob zagonu najprej poišče oper- » osnovna plošča 133 Mhz ATX --------ÌMhz RAM 64 MB LONG grafika 16-32 MB share TNT2 CD ROM 56*hltrost miška PS/2 a podlogo FDD 1,44 MB SONY fnHdiflklft^GB monitor 15* digital OSD tipkovnica CHICONY SLO PS/2 zvočna kartica 16 bit STEREO " zvočniki 2x80 W STEREO MODEM 56k - interni ‘ r OhBJe MIDI TOWER ATX knjiga OSEBNI RAČUNALNIK gSa ■ : ' EPSON STYLUS « (COLOR 480 18.900 SIT i‘Vìj.b|Ui V;’ i . j „ ‘ !j : , Cena tiakalnika velja ob nakupu računalnika! Cene vsebujejo DDV in veljajo za gotovino, do razprodaje zaloge! MOŽNO PLAČILO TUDI DO 6 ČEKOV ! SLOVENJ GRADEC! P.E. PTUJ Celjska cesta 116 I Ob Grajeni 1 02/ 88 -39 -120 I 02/ 787-0-998 P.E. VELENJE Kidričeva 2b 03/ 897-49-06 arijski sistem na disketni enoti in šele potem na trdem disku. Če ste našli pozabljeno disketo, je vaših težav hitro konec. V drugem primeru pa si pomagajte s sistemsko disketo. Ta omogoča zagon operacijskega sistema brez trdega diska. Torej, vstavite sistemsko disketo in znova zaženite računalnik. Če se sistem naloži in se na ekranu prikaže A:\, potem računalnik deluje pravilno. Na disk poskušajte priti z vtipkanim Č: in pritisnite tipko Enter. Ko se prikaže Č:\, zamenjajte mapo in presnemite na trdi disk kakšno manjšo datoteko. Če vam to uspe, lahko rešite večino shranjenih podatkov. Presnemite vse pomembne mape in direktorije in potem zaženite program za preverjanje trdega diska Scan disk, ki je na zagonski disketi. Če računalnik ne najde trdega diska, pomeni, da ga ne prepozna. Lahko so se zbrisale osnovne nastavitve. Razlog je lahko izpraznjena baterija, ki ohranja nastavitve. Zamenjajte jo, ko bo računalnik ugasnjen. Po zamenjavi na novo vnesite nastavitve. Kako? Ob zagonu pritisnite tipko Delete, F1 ali F10. Tako pridete v nastavitveni program. Če ni vnesenihnastavitevza vaš trdi disk, jih vnesite sami ali pa to prepustite programu, ki ponavadi sam prepozna osnovne značilnosti trdega diska. In ob shranitvi nastavitev lahko disk normalno deluje. • Šesti korak Lahko deluje ali pa tudi ne. Potem je čas, da pokličete vašega serviserja, vzdrževalca ali kakšnega drugega računalniškega strokovnjaka. Tildi ta zadnja in seveda dražja rešitev pa ne prinese vedno nujno tudi rešitve za vaše dragocene podatke in trdi disk. • In za konec Vedno in res vedno redno shranjujte vaše podatke na varnostne diskete. Varnostne kopije so edino skoraj stoodstotno jamstvo ob neprijetnih naravnih računalniških katastrofah, ki nas doletijo ob najbolj neprimernem času. ry PIP CONSULTING c |oJly 1 HI»*» Ul 3331 NAZARJE Raiunahi&e dejavnosti i, I TEL: (03) 839-86-82, FAX: (03) 583-26-03. E-l d.o.o. Nazaije • Wt333i Nazarje Računahište dejavnosti inposhvno asetcvanje TEL: (03) 839-86-82, FAX: (03) 583-26-03, E-mail: glinnp@slol.net Delo vni časi delavniki od !Z|00 do 15i00 v upravni stavki glin K&M drugo nadstropje levo Nudimo Vam: - prodajo, servisiranje in svetovanje pri nakupu računalniške opreme (računalniki, tiskalniki, multimedia, internet,...) - akcijske prodaje določenik modelov - stalno pomoč in svetovanje uporabnikom pri uporabi opreme kupljene pri nas - celovite računalniške reSitve za srednja in velika proizvodna podjetja (nad 50 žaposleniL) - prodajo audio video opreme JVC Pokličite nas, radi Vam komo svetovali! JVC maxBil brother <š$me> smeva . GAflDBCNISTVO RiBCŽl SAMO s.p. Amt« p«y« S. Nonijt 1U. Ill SO It, OSM 041 4SI 174 Predstavljam vam storitve mojega kolektiva. Opravljamo: - vse vrste izkopov za novogradnje, vodovode, ceste... - zunanje ureditve dvorišč in dovoznih poti - storitve z mini bagrom - izkopi v zaprtih prostorih (hlevih) - rezanje asfalta z diamantno žago - montažo novih greznih jam in cevi ali Schiedel in sanacijo starih greznih jam - rušenje starih objektov - čiščenje melioracijskih jarkov brez poškodb travnikov 'prev0ZI Zo dela s« priporočam TRGOVINA TVO LUKAČ Miloš LUKAČ, ».p. Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, fake: 03/839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe NOTRANJIH IN ZUNANJIH VRAT TER PODBOJEV IN KLJUK imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE - DEKOR stenske in stropne obloge (iverau,mdf) Ugodne cene in gotovinski popusti! ANDRAGOŠKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE RRĆUNRLNIH ŽE DOLGO NI VEĆ OHRRS PISRRNE IN STRNOVRNJR - IT1RTEV JE BREZ ZNRNJRl Organiziramo TEČAJE RAČUNALNI • OSNOVNI TEČAJ WIN-WORD-EXCEL - BO ur gmosm.- • NADALJEVALNI TEČAJ WORD-EXCEL - 20 ur RAČUNALNIŠKO USPOSABLJANJE • "INTERNET - IO ur lliliiilSlIÄlBllÄlIllill • HITRO PISANJE NA RAČUNALNIKU-"ABC slepega pisanja" H INFDRH1RCIJE IN PRIJAVE, 03/89-85-462 03/89-85-450 Ljudska univerza Velenje, Titov trg E VELENJE PODKRIŽNIK Zaposlimo delavca za STROJNA DELA s V. stopnjo izobrazbe strojne smeri in poznavanjem osnov računalništva. Pisne prijave pošljite v 8 dneh na nailov: IZTOK PODKRIŽNIK s.p. LOKE 33 3333 LJUBNO ÖKMA PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT Ki KBE OKENSKI SISTEMI PVC okna vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 58 45 210 GSM: 041/793-518 NASVETI O sajenju sadnega drevja Piše: Sonja Moličnik Oblak Zaradi mile zime, ki je že skoraj za nami, in lepih dni v zadnjih tednih so nekateri pohiteli z delom v sadovnjakih. Obrezujejo sadno drevje, še več pa smo v teh dneh videli podiranja starih sadnih dreves. Podiranje je upravičeno, če je drevo izrojeno, staro ali če raste na neprimernem mestu. Dobro bi bilo, da bi ta drevesa nadomestili z novimi. Sedaj je še čas za sajenje sadnega drevja. Sadno drevje sadimo v času mirovanja od novembra do spomladi, ko začne brsteti. Če sadimo v jeseni, se korenine preko zime vrastejo in so spomladi takoj sposobne črpati hrano in vodo. V krajih z ostrimi zimami obstaja nevarnost, da sadike pozebejo, lahko jih uničijo voluharji in tudi zajci. Spomladansko sajenje je torej primemo v krajih, kjer so hude zime in zasadne vrste, ki jeseni pozno zaključijo vegetacijo. Če se odločimo za spomladansko sajenje, moramo saditi čim bolj zgodaj, da je v zemlji še zadosti vlage in se korenine dobro vrastejo. Razporeditev sadnega drevja v vrtu naj bo čim bolj praktična. Odločimo se za sadne vrste in sorte, ki nas bodo zalagale s sadjem od maja (češnje, jagode) vse tja do pozne jeseni. Izbirajmo odporne sorte. Travniške ekstenzivne nasade sadimo na sejancih oziroma bujnih podlagah z odpornimi starimi sortami, kot so beličnik, ka-nadka, lepocvetka (bellfleur), londonski peping, damasonski in boskopski kosmač, carjevič, on- tario, voščenka (dolenjska, gorenjska, štajerska), zlata parmena, goriška sevka, krivopecelj, mo-šancelj, bobovec. V domačem vrtu, kjerne želimo pretirano škropiti, bomo sadili šibke do srednje bujne podlage z odpornimi sortami. Med dokaj odporne sorte spadajo tudi nekatere novejše: james grieve, prima, alkmene, lord lamboum ter lonjon, majda in priolov delišes, ki so slovenske sorte. V zadnjem času žlahtnitelji posvečajo veliko pozornosti vzgoji sort, ki bi bile odporne proti boleznim. Vzgojili so že kar nekaj takšnih sort (npr. topaz), vendar jih zaenkrat še ni mogoče kupiti, ker so strogo licenčno zaščitene. Uidi pri drugih sadnih vrstah poznamo stare odporne sorte. Poskrbeti moramo tudi za opraševalne sorte. Velikost sadilne jame prilagodimo podlagi, na katero je cepljena sadika. Za bujne podlage mora biti jama 1-1,5 m široka in 0,6 m globoka, za šibke podlage pa je lahko manjša. Na splošno je v veljavi pravilo, da čim slabša je zemlja, tem širša naj bo sadilna jama. Dobro je, če sadilne jame pustimo par tednov odprte, da se zemlja dobro prezrači. Ob izkopu gornjo plast zemlje - živico ločimo od spodnje plasti - mrtvice. Pri sajenju sadiki najprej odrežemo poškodovane dele korenin, močnejše pa nekoliko prikrajšamo. Korenine pomočimo v mešanico zemlje, kravjeka in vode (pribl. 1/3 vsakega). Lahko dodamo še fungicid npr. captan, enovit, antracol... Na dnu sadilne jame naredimo stožec iz mešanice prsti in komposta. Na vrh stožca postavimo sadiko in lepo razporedimo korenine, ki jih prekrijemo s plastjo rodovitne zemlje (živica). V jamo zabijemo oporni kol, ki naj bo 5 do 10 cm oddaljen od debla sadike, da se bo sadikaena-komerno obraščala na vse strani. Kol naj bo na severni strani sadike, če stalno pihajo mrzli severni vetrovi, ali na južni strani sadike - s čimer preprečujemo zimske pozebe debla zaradi dnevnih razlik v temperaturi. Nato dodamo mineralno gnojilo (približno 30 dag sadjarske mešanice 7:14:21 oziroma podobnega gnojila z nizko vsebnostjo dušika), ki pa ne sme priti v stik s koreninami, da ne pride do ožigov. Na sadiko namečemo plast zemlje, poteptamo in prehodimo, da se zemlja in korenine sprimejo. Nazadnje po obodu jame razporedimo še hlevski gnoj (25-30 kg/ sadiko). Hlevski gnoj prekrijemo s preostalo zemljo. Sadika mora biti posajenanaisti višini, kot je bila v drevesnici (cepljeno mesto naj bo vsaj 10 cm nad zemljo). Upoštevati moramo rahlo posedanje zemlje. Na koncu sadiko privežemo h kolu in po potrebi zalijemo. Po spomladanskem sajenju sadike tudi ustrezno obrežemo. Pred voluharjem korenine zaščitimo s košaro iz žične mreže in mu tako vsaj prva leta preprečimo dostop do drevesnih kore- nin. Za sajenje večjega nasada moramo pred sajenjem dobro pripraviti zemljišče. Zemljo damo v analizo ter tla zaorjemo (rigolamo) do globine 30-50 cm. Pred globokim oranjem potresemo po površini 2/3 potrebne količine mineralnih gnojil in apna. Po preorani površini potresemo še 1/3 gnojil in hlevski gnoj. Površino še plitvo preorjemo ali prebranamo z močnimi krožnimi branami. Pri sajenju v obdelano in pripravljeno zemljišče ni potrebno kopati jam. Sadike sadimo pod lopato ali s plugom naredimo jarek, v katerega potem sadimo na ustrezne razdalje. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Biotska raznovrstnost - Dogodek, ki me je spravil v slabo voljo oziroma me je navdihnil, se je zgodil na srečanju strokovnjakov. Takrat je bilo postavljeno temeljno vprašanje: “Kaj natančno mislite s pojmom biotska raznovrstnost? Zakaj jo je pametno ohranjati in celo vlagati sredstva na to področje?” Sram me je bilo. Kot poznavalec in ljubitelj narave bi moral odgovor stresti iz rokava. Vendar sem bil tiho. Od takrat ne morem pozabiti tega žgočega vprašanja. Zato bom poskusil odgovoriti danes. Kaj se skriva za pojmom biotska raznovrstnost? Ne moreš je opisati preprosto kot seznam redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Narediti takšen seznam je poglavitno delo nekaterih naravovarstvenikov. Taki seznami so absolutno potrebni, vendar nam ne povejo nič o vsebini biotske raznovrstnosti. (Predstavljajte si, fiziki nam lahko pokažejo celoten barvni spekter z natančnim opisom posamezne barve in valovne dolžine, pa še vedno ne bomo nič vedeli o lepoti Mone Lise.) In še naprej, biotska raznovrstnost ni nujno povezana z nedotaknjeno naravo. Tradicionalno obdelovanje zemlje je prav tako dragoceno kot redka orhideja iz nedotaknjenega amazonskega deževnega gozda. Še več, če hočemo razložiti biotsko raznovrstnost ločeno le z znanstvenimi, estetskimi, moralnimi ali ekonomskimi argumenti, nam ne bo uspelo. Vse poglede moramo združiti in jih razumeti skupaj, naenkrat Predstavljajte si mozaik Stotine knjig opisuje biotsko raznovrstnost z različnimi pristopi. Namesto iskanja odgovora v debelih knjigah bi vas prosil, da si predstavljate mozaik. Kakšen vtis naredi na vas? Kako barvit in privlačen je? In kako lahko presodite vtis, ki ga kaj je to? je naredil na vas? Lahko seštejete različne barve kamenčkov v mozaiku (pri raznovrstnosti to pomeni seznam vrst). Rekli boste: “Dobro, deset različnih barv je, zato mora to biti res lepa slika.” In kaj, če je 90 odstotkov slike pokrite le z modrimi kamenčki in čisto v majhnem kotičku zagledate še kamenčke ostalih barv? Ali je to res barvita slika? Potem se lahko lotite števila presoje števila kamenčkov v posamezni barvi (pri raznovrstnosti je to ocena številčnosti posamezne vrste). Rekli boste: “No, deset barv je, z več ali manj enakim številom kamenčkov. To je res lepa, barvita slika.” In kaj, če so kamenčki iste barve položeni v enostavne kvadrate kot šahovska deska: rdeč kvadrat, moder kvadrat,... vse v vrsti? Ali je to res lepa slika? Ali ravno nasprotno, kaj če so kamenčki brez reda pomešani med sabo po celi sliki? Bo to pritegnilo vaše oko? Zdaj že veste, daje skrivnost biotske raznovrstnosti v tem, da je določeno število kamenčkov c NASVETI 2?) ustrezne barve v pravem času na pravem mestu. To je vse, in naša Mona Lisa se bo skrivnostno smehljala. Kako lahko prepoznamo biotsko raznovrstnost? Na žalost ne preveč lahko. Dolge police v knjižnicah zasedajo knjige, v katerih so opisane metode prepoznavanja biotske raznovrstnosti. Matematični modeli za ta namen so strah in groza študentov, ki morajo opraviti izpite iz teh predmetov. (Potem pa, ko izpite naredijo, pravijo: “Končno, sedaj pa znam pravilno spraševati.”) Naj vam to ne pokvari nagnjenja do biotske raznovrstnosti. Znanstveniki so sposobni in željni deliti svoje znanje, naša naloga pa je, da znamo postavljati vprašanja. Ne pozabite, če se sprašuješ, zakaj je nasmeh Mone Lise tako svetal in vprašaš fizika, naj ti pove o lastnostih barv, potem boš nad odgovorom lahko razočaran. Poznati fizikalne lastnosti barv je potrebno, vendar ne zadosti, da bi razumel sliko. Zakaj želimo biotsko raznovrstnost prepoznati in ohranjati? Zdaj že za silo vemo, kaj je biotska raznovrstnost. Še vedno je umestno vprašanje: zakaj bi ji posvečali svoj čas, energijo in veliko denarja, da bi jo ohranjevali, obnavljali ali celo na novo oblikovali? Ostajamo pri isti metafori: zakaj natančno pa v pariškem muzeju Louvre tako skrbno hranijo tisto staro krpo platna, na kateri je naslikana Mona Lisa (parafrazirana izjava Johna Lennona)? Kaj lahko storimo za biotsko raznovrstnost? Upoštevati moramo enaka pravila, kot so tista za dolg in srečen zakon: Torej našo Zemljo in vsa živa bitja na njej moramo imeti radi. Ne pozabimo na rojstni dan matere Zemlje. Poskušajmo jo razumeti! O njeni lepoti govorimo tudi drugim! Pazljivo poslušajmo, kadar drugi govorijo o njeni lepoti! Poiščimo majhne, a pomembne načine, s katerimi jo bomo osrečili. Ne pozabimo, da je 29. december mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Poiščimo poti in načine, ki so v naši moči, da izboljšamo globalno biotsko raznovrstnost Ohranjajmo naravo tam, kjer jo najboljše poznamo in imamo radi, na lastnem pragu. Zeleni Franček Vir: F. Feiner: Biotska raznovrstnost, Bulletin REC,št.2„ 1999. Spodbude za gojitvena dela v zasebnih gozdovih Piše: Damjan Jevšnik Nega v zasebnih gozdovih se v zadnjih letih izboljšuje. Vseeno je še precej lastnikov, ki se pomena gojitvenih del premalo zavedajo. Pozivamo lastnike gozdov, ki doslej niso opravljali gojitvenih del v svojem gozdu, da se obrnejo na gozdarje Zavoda za gozdove po nasvet, kje in kako ta dela narediti. Ta dela so nenazadnje zanimiva tudi zato, ker so subvencionirana. Postopek za pridobitev državne subvencije za gojitvena delaje: 1. Lastnik gozda in revirni gozdar se dogovorita o izvedbi gojitvenih del. Revirni gozdar dela uvrsti v plan za prihodnje leto. 2. Pred začetkom dela revirni gozdar svetuje in tudi pokaže, kako ukrepati ter izda odločbo o izvedbi gojitvenih del. 3. Ko lastnik delo zaključi, revirni gozdar površino pregleda in napiše kolavdacijski zapisnik, ki je osnova za izplačilo državne subvencije. Za negovalna dela v mladem gozdu, v razvo- jnih fazah mladje, gošča in letvenjak, izplača država lastniku od 20 do 60% vrednosti dela. Na primer za hektar nege letvenjaka (nad 3 metre višine) dobi lastnik gozda za opravljena dela od 6.300 do 45.300 SIT spodbude. Višina spodbud je odvisna od vrste dela, površine, poudarjenosti funkcij gozda in težavnosti dela (normativi). Lastnikom iz demografsko ogroženih območij se subvencija poveča še za 30%. Na krajevnih enotah Zavoda za gozdove lahko preberete seznam vseh del v zasebnih goz- dovih, za katere se izplačuje subvencija države (Odredba..., Ur. 1. RS 58/94,22/96,82/99). S pravilno in pravočasno izvedenimi deli v mladem gozdu povečamo kvaliteto bodočega sestoja in s tem dolgoročni prihodek lastnika. Negovalna dela naj bi se na isti površini naredila večkrat. Tako imamo vsakokratnega dela manj, učinek pa povečamo. Z nepravilno iz- vedenimi deli (npr. posek vsega razen smreke) danes nekateri lastniki opravijo ogromno nepotrebnega dela, dolgoročni ekonomski učinki poseka kvalitetnih listavcev pa so ob današnjih cenah listavcev lahko celo negativni. Drug primer je obvejevanje (kleščenje) v letvenjaku in tanjšem drogovnjaku, s katerim nekateri lastniki povečujejo vrednost lesa. Obvejevanje sicer ni subvencionirano, vseeno pa je treba povedati, da obvejevanje vseh dreves ni racionalno, saj končno debelino dočaka le okrog 300 dreves na hektar. Zato obvejuje-mo samo izbrana drevesa (200 - 300 po hektaru). Pogovorite se o konkretnem primeru z revirnim gozdarjem ali pa se udeležite vsakoletnega seminarja o pravilni izvedbi go-zdnogojitvenih del za zasebne lastnike gozda (informacije na KE ZGS). Vsa gojitvena dela so v interesu lastnika gozda - dobrega gospodarja. Tudi v gozdu velja pregovor:” Kakor boš sejal, tako boš žel...” Naloga gozdarjev Zavoda za gozdove je, da lastniku strokovno pomagamo, za svoj gozd pa je vsak odgovoren sam. Zavod za gozdove Slovenije Krajevna enota Nazarje (26~ MLADI BOBENČEK 3 WETK4 Mpu "° ti'!° ***i «„ TOwm ** w . J***» Najboj vi'/"°,W “*05i r«reda J. Nix ,VSe4? **u' samo streha jeS3 podoba te/OVarf • “■■Il * ™J*mcenenavadna n'Ce? OŠ MA2AKl£ toni FORŠTNER - učenec 8. a g 1 Ali ti le nova telovadnica vsec^ Da, velika je, venar mislim, da j premalo tribun. DAVID ZAMERNIK-učenec 1 1. Ali si že bil v noi/i j1', ^»da Na žalost ne. W tetovadn'ci? Sä,.** Upa in St, w mmn JELKA GURDNIK - UGO’ 1. Ali ste že bili v telovadnici? Da, pred mesecem dni. matej gg .1/ *ai m, V redu je "MmMon »pometa. Hy| iteljica OPB ^ iW| zb° wEMmsm^r> m yp j ii lrwCT|f . pjem in okolic». iaj bo otvoritev ÄSS,,." ' ' trn»» nflfesssjpi Sllpp®» its^SSi Hisa,Kis 3 m wr Pf'NARAVI jr smo izvedeli, da nas'januarja 2001 čaka zimska i v naravi, smo jo nestrpno pričakovali. Končno je napjočil dan, ko smo odhajali in kmalu smo se živahno i naslednjih dneh v avtobusu, ki nas je peljal k [ožekarjevim smo prispeli v ponedeljek, 22. januarja, ; *19 sr ** HHHHT ■r j imsijgledala zanimivo okolico, ki sojo obdajali hribi, gozdovi in zasneženi vrhovi planin, je ' lepa in lgstj|&karjeMi.Kar nisem mogla verjeti; da I čno stojim^d hišo, iBa^rnffirezjll naslednjih'! S .kotičkom očesa kije bila široka malo manj kot r - 9°tovovoclido smučarske koče, kjer bomo shranili smuči, smučarske palice..., pa tudi preživeli I družabne večere,« sem pomislilai^ukaj se bomo zagotovo lepo imeli,« sem bila prepričana. Zjutraj topèzajfrk, nato dopoldan na smučeh, potem kosilo, verjetno prav miren počitek, spet ™ popoldan na smučišču, veče'qd:fc®^ji večeri v majhni hišici, potem pa spanje; MisU so r^larbrzele po glavi. Upala sem lahko le, da se ne motim. Nisem se motila. Imeli smo se naravnost super! Spoznala sem, kakšni so moji sošolci in sošolkefhaučila sem se smučati (nje zabavala. Skratka, domov sem prišlapolna dobre volje;* energije, novega znanja in novih pripovedi. Upam pa, da so še tudi drugi imeli super kakor jaz in da se bo to še večkrat ponovilo. Le malo prehitro je minilo. TAMARA REMSAK, S ZIMSKI) SOU) Šolo je noro, polno učenja, kakor nočno moro. Ocene po sroku letijo, kontrolne kakor ptiči frčijo. Mi iole imamo vrh glave, sate smo se odločili, do se bomo no počitnice v logarsko dolino preselili. Najprej smo se posvetili, noto odločili, do se bomo pri ložekorju poveselili. Vsi se bomo zarodi dobre hrane zredili, poveselili, no solo čisto pozabili. Vedno se smejimo za vsak padec, ki si go zaželimo. Tamaro Podkrižnik, S.a NA SMUČIŠČU Cin cin cin zvončki cingljajo, ko se smučarji mimo peljajo. Vozimo se po smučišču in se Imamo kot na zabavišču. Sneg skopnel bo skoraj ves. smučamo pa dobro res. Ko pogledam v stranišče, vidim naše belo smučišče. Vesna. 5.b LOGARSKA DOLINA KO PELJEMO SE PO STRMINI, OBČUDUJEMO DVE ČUDOVITI PLANINI. TOVARIŠICA TAKO MITRO SMUCA, AMPAK ČUDNO, DA JI NE ODPIHNE PLJUČA. V LOGARSKI DOLINI JE LEPO, NA SMUCISCU PA GRDO, ZATO KER SNEG KOPNI, NA STRANIŠČU PA SMRDI. IMAMO LEPE SOBE IN JEZIMO POBE. INES, 5.A Sloviti hrvaški pevec in in avtor glasbe GIBON-NI se je 27. februarja s spremljevalno skupino predstavil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Kot poseben gost je na koncertu nastopil tudi Vlatko Stefanovski, nekdanji kitarist skupine Leb i sol, danes pa eden najboljših in najbolj zaposlenih kitaristov. Po podpisu pogodbe med Dallas Records in Zlatanom Stipišičem - Gibonnijem - Gibonnijev peti studijski album z naslovom »Judi, zviri i beštimje« (»Ljudje, zveri in kletvice«), Z njim je Gibonni še utrdil svoj položaj na Hrvaškem, kjer je praktično institucija zase. SAŠA LENERO, mlada pevka, ki prihaja iz Brezovice pri Ljubljani, prinaša na slovensko glasbeno sceno svoj prvi, težko pričakovani album. Na njem je poleg skladbe »Ti si moja radost«, ki jo gotovo poznate, saj je bila na številnih radijskih postajah pesem tedna, tudi duet z Wernerjem, ki je sicer avtor večine skladb in verjetno prvi, ki je »kriv« za Sašo Lenero. Predvsem vas tokrat opozarjamo na njen naslednji singl, ki tudi prihaja z albuma, z naslovom “Želja moja“. BAHA MEN so na Bill-boardovi podelitvi doživeli popoln triumf: bili so razglašeni za najboljšega izvajalca, njihov album “Who Let The Dogs Out“ pa za album leta. Medtem je njihov drugi singl “You All Dat“ že na samem začetku pristal na 14. mestu britanske lestvice in ima tako velike možnosti, da ponovi uspeh svojega predhodnika, singla “Who Let The Dogs Out”. Kako so bahamski domačini ponosni na uspeh svojih sonarodnjakov, najbolje povedo besede predstavnika bahamskega ministrstva za turizem, češ da so najuspešnejši glasbeni ambasadorji tega prelepega otočja. LETEČI POTEPUHI so tik pred Silvestrovim prestavili izid svojega tretjega albuma na februar, saj je »Urad za dolgčas, trpljenje in sivino« ugotovil, da je v njihovi glasbi premalo patetike in žalosti. Poročilo je urad zaključil z oceno, da so pesmi z albuma čisto navadna jajca, zato Potepuhom nalaga, naj izdelek ustrezno označijo z naslovom »Sveža jajca«. Enajst svežih jajc boste našli na novem albumu, ki so mu Potepuhi dodali še dva videospota, in sicer nagajivega »Jedrt« ter super hit »Kutja lojtra«. Leteči potepuhi so se pomladili z dvema srednješolcema, Dejanu Došlu in Jožefu Sečniku sta se pridružila kamniški »strunostrugar« Robi Piki in ptujski »nabijalec bobnov« Andrej Križanič. A to še ni vse! Za popolno zastopanost slovenskih pokrajin na koncertih skače po tipkah goriški »slavček« Marijan Mlakar. Alenka t ŠPORT. PISMA BRALCEV DRŽAVNO DVORANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI Urban Acman državni prvak na 60 metrov V Šempetru pri Gorici je bilo v nedeljo državno dvoransko prvenstvo v atletiki, na katerem je v teku na 60 metrov nastopil tudi Urban Acman. Kljub slabšemu štar tu je sprinter iz Šmihela nad Mozirjem premagal največjega konkurenta Matica Šušteršiča in se mu tako oddolžil za lanski poraz, hkrati pa je s časom 6,67 izenačil državni rekord. Acman je sicer sredi intenzivnih priprav na svetovno prvenstvo v Lizboni, zato je odličen rezultat presenetil tako njega kot njegovega trenerja Boruta Bilača. »Če odmislim, da sem na štartu nekoliko zaspal, sem z dosežkom zelo zadovoljen,« je po tekmi za Delo izjavil Urban. »Še tretjič zapored sem se prepričal, da z Borutom dobro delava. Matic me ni presenetil. Sem kvečjemu vesel, saj mi bo na svetovnem prvenstvu lažje.« Tildi Šuš- teršič je namreč izpolnil normo za nastop na SP, svoj poraz pa je opisal takole: »Imel sem slab občutek. Ko me je Acman v zadnjih metrih prehitel, sem bil prepričan, da sem prepočasen. Vedel pa sem, da lahko tečem pod 7,70. Zadnjo tekmo v Ljubljani sem resda končal z 7,93, kar je neverjetno slabo, a mi je v opravičilo dejstvo, da sem bil pred tem bolan.« Franci Kotnik Odbojkarska liga Velenje Rezultati 12. kola: Knapi :TEŠ 2:0 (27:25,25:18), Gorenje : ŠD Mozirje 1:2 (26:24,12:25,12:15), Siromačeki : Technosoft ODV 2:1 (26:24, 25:27,15:9), Premogovnik - prost. Lestvica po 12. kolu: l; Knapi 24 (+51), 2. ŠD Mozirje 21 (+60), 3. TEŠ21 (+50), 4. Gorenje 14 (-16), 5. Siromačeki 14 (-16), 6. Technosoft ODV 9 (-76), 7. Premogovnik 5 (-53). DS VELESLALOM ZA SVINJSKO GLAVO Mastila sta se Jelka Petek in Peter Lenko V petek, 9- februarja, je na Golteh potekal že 22. veleslalom za svinjsko glavo. To je družabna prireditev, ki jo organizirajo gozdarji, člani sindikata Zavoda za gozdove Slovenije, za kmete oziroma lastnike gozdov in uporabnike lesa. Kljub vremenskim težavam, ki pestijo vsa slovenska smučišča, so delavci na Golteh uspelizasnežiti del Medvedjaka in postaviti veleslalomsko progo. V pravem snežnem metežu in megli se je na progo pognalo 58 smučarjev, karje sicer manj kotvpreteklem letu, vendar več kot so prireditelji pričakovali v takšnih razmerah. Tekmovalci so se potegovali za kolajne in pokale, glavna nagrada pa je svinjska glava, ki jo osvoji predzadnji. Tokrat je štoparica namenila svinjsko glavo Jelki Petek iz Gornjega Grada v ženski in Petru Lenku z Ljubnega v moški konkurenci. Zmagovalci pa so bili: v ženskih kategorijah Pavla Voleriz Luč inMajaLogar iz Solčave, v moških kategorijah pa Albin Robnik iz Luč, Janez Kramer z Ljubnega in Tomaž Robnik iz Luč. Prehodni pokal za ekipno zmago je letos »odvijugal« v Solčavo. Tomaž Gradišnik Obvestilo Drago Petak s.p., Zastopniške in posredniške storitve, Ljubija 113, Mozirje, dne 31-5-2001 preneha z dejavnostjo. Zahvala Pretekli mesec je mojo kmetijo nančno breme pri nadomestitvi doletela nesreča, v kateri je elektri- kravje črede, ka ubila sedem krav. Javno se zah- Tone Pistotnik valjujem vsem, ki ste materialno, Šmiklavž 16 finančno ali kako drugače priskoči- ^ova Štifta li na pomoč in s tem olajšali fi- Mesecu kulture na rob Mesec kulture bo za nami. Ne glede na to, če smo v tem času obiskali kakšno kulturno prireditev, bomo kot narod še naprej ostali nekulturni. Prav ste prebrali: nekulturni. Žal. Da je to prehudo rečeno? Nikakor! To je moja prav vsak dan preverjena trditev. Več pozneje. Ste torej - da kar začnem pojasnjevati - že bili kdaj v tujini? Skoraj vsi, saj sem vedel. Naj vam zdaj zaupam, da tujino ločujem na t. i. negativno in pozitivno. Tako različno »robo«, kot je na tem »tržišču«, pač ni mogoče tlačiti v isti koš. In kaj je eno in kaj drugo, vas zdaj že gotovo zanima? Normalno. Pri prvem gre torej za Balkan, pri drugem pa za ostale severozahodne evropske države. Kam spadamo mi - ne toliko prostorsko, bolj mišljenjsko - vejo vsi, razen večine nas samih. Vendar pa bi se morali znati opredeliti, če smo že bili na Zahodu. Žal nas zavaja bližina nam bolj poznanega »juga«, kjer je situacija resda še bolj kritična. Zdaj pa počasi že postaja jasno, da gre za odnos do okolja, za odnos do vsega, kar je onkraj našega praga. Človeka - širše gledano velja to za narod oziroma državo - se pač ne ocenjuje po njegovem videzu, načinu oblačenja, niti po izobrazbi ne, ampak v največji meri prav po odnosu do okolja. Pravilen odnos do okolja je temelj kulture vsakega človeka in naroda. Kdor na njem gradi, ga nadz-iduje (obisk kulturnih prireditev ipd.), mu je to le v dodatno zadovoljstvo. Kajti karakternemu človeku je v zadovoljstvo, če dela dobro, če je v korist drugim, človečnjak pa je človek brez vesti in s karakteristikami, ki iz tega izhajajo. Temelj je torej bistven tudi pri grad-nji karakterja. Lahko seveda »pobereš« vse kulturne prireditve daleč naokoli, toda če nimaš temelja, na katerem bi lahko gradil svojo osebnost, se ti bo vse sproti sesipalo. Če se boš svoje bede vsaj zavedel, ti bo dana možnost, da se iz nje izkoplješ. Smiselno bi bilo že zaradi tega, ker -bodi prepričan! - te bodo ljudje »pogruntali«. Izničuješ namreč sadove njihovih prizadevanj. Thdi Evropejci so nas že etiketirah. Našo naravo sicer občudujejo, ne pa nas, saj ne znamo marsikdaj in marsikje poskrbeti niti za urejenost in snago okrog hiševkateristanujemo. Ni namreč nujno, da bi morala biti ravno našalasL Moti jih poleg tegaše naša z realsocialistično navlako onesnažena pamet, kar navadni ljudje, za razliko od prizanesljivejših politikov (to bomo pravzaprav šele videli), poudarjajo brez dlake na jeziku. Če se bomo torej vendarle hoteli poboljšati, se bomo le v svoje dobro. S tem ne bomo ugriznih v lesniko -to žvečimo sedaj - ampak - proti pričakovanju - v šentjakobščico. Evropa je že zdavnaj posekala lesnike. Vseh, ki to berete, seveda še nisem prepričal, kar pa tudi našim politikom in njihovim medijem, hvala Bogu, še ni uspelo. Zagotovo pa vas bom še nekaj z že na začetku obljubljenim pojasnilom. Dvomljivcem pravim torej tudi jaz: »Pa oči s sabo vzemi!« Na svojih poteh boš lahko registriral cigaretne ogorke in škatle, papirnate robčke, embalažo sladkarij, plastenke... Možno je videti praktično vse, kar ljudje v nekem trenutku ne rabijo več. Še celo od doma prinesemo. Zakaj pa ne? Od muhe (cigaretnega ogorka) do slona (avtomobila ) nudimo tvojim očem, ti pa še dvomiš. Morda poskusi s L i. ekološkimi otoki. Če tudi to ne bo učinkovalo, si pač nerešljiva uganka. Ekološki otoki so namreč prava nep-otvorjenaslika tistih, ki jih uporabljajo. Živa groza! Ttidi cigani ne bi znah bolj pomešati bele in barvne, seveda kar umazane in skupaj s pokrovi oddane steklene embalaže, papirja in drugih odpadkov. Češe le da, je treba pokvariti tudi pokrove kant, saj se skozi za vnašanje predvideno odprtino ne da tiščati celih kartonskih škatel. Povedanemu ali prebranemu je včasih res težko verjeti. Na srečo pa se lahko o tem kar vsak sam prepriča. Pa ni treba hiteti. Časa je vsaj še sto let Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad TEHNIČNO PLEZANJE, ŠPORTNO PLEZANJE, PROSTO PLEZANJE... V Nazarjah bo plezalna šola Leta 1978 se je v ameriškem narodnem parku Yosemite plezalec povzpel na približno pet metrov visoko skalo (balvan). Prava reč, in kaj potem? Vzpon je vseboval enajst zahtevnih gibov, plezalčeva izjava, ki mu je sledila, pa je dodobra razburkala svetovno, danes bi rekli gorniško javnost Mulec je namreč trdil, da je težje splezati na ta balvan, kot priti na najvišjo goro sveta Mount Everest! Polemike o tem, kaj je težje in kaj lažje, so si hitro sledile, in še današnji dan je to pripravna tema za kakšno debato. Ostalo pa je dejstvo, da so Američani spet nekaj »pogrunta-li«, izumu se je reklo free climbing - prosto plezanje. Naneslo je, dasta se takrat mudila v Ameriki tudi tržiška alpinista Borut Bergant in Iztok Tomazin. Domov sta se vrnila z novico, da je alpinizem dobil dete (prosto plezanje). Prvi koraki prostega plezanja v Sloveniji so bili poskusi prosto preplezati tradicionalne, klasične smeri v naših stenah, hkrati pa so spet prišli v veljavo plezalni vrtci, ki sojih plezalci do takrat v večji meri uporabljali za druženje in preganjanje dolgčasa, manj pa za resen trening. S sanacijo starih in opremljanjem novih, varnih smeri so plezalni vrtci dobivali novo vlogo, vi- va oživel. Tradicionalni alpinisti - klasiki so zbadali novodobne športne oziroma proste plezalce - frike, ker so leti prisegali na »otrobe« in mleko, namesto na mortadelo in refošk. Friki pa so klasike spraševali, čemu pri plezanju rabijo toliko »železja« (klini, kladivo...). Tisti pa, ki sta jim bili pri srcu obe panogi, so že razvijali vizijo prihodnosti, ki se danes uresničuje v skrajno zahtevnem prostem plezanju v visokih stenah. Leta 1988 je bilo v Ospu prvo Težavnost smeri se ocenjuje z lestvico mednarodne zveze (UIAA), od 1 do 11- (rimske številke, lestvica je odprta navzgor) za prosto plezanje in od AO do A6 za tehnično ple- zanje (lestvica je odprta navzgor). Tehnično plezanje: plezanje s pomočjo tehničnih pripomočkov, kot so klini, zatiči, stremena ali stopne zanke, in vrvnih manevrov. Prosto plezanje: vsako plezanje, pri katerem služijo tehnični pripomočki izključno varovanju, ne pa napredovanju. Plezalec napreduje v smeri z uporabo naravnih razčlemb, na katere se opira z nogami in rokami, pa še en del telesa sodeluje, in to odločilno - glava. Zmotno je precej razširjeno prepričanje, da je prosto plezanje plezanje brez varovanja z vrvjo. Prosto plezanje ni panoga ampak samo način. Športno plezanje: povsem samostojna športna disciplina, odvija se lahko v naravi ali na umetnih stenah. Plezalci so organizirani po klubih preko Komisije za športno plezanje pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Tekmovanja potekajo že nekaj časa izključno na umetnih stenah, cilj plezanja v naravi pa je trening, ambicija prepleza- ti čim zahtevnejšo smer, ali pa enostavno rekreacija, gibanje na svežem zraku. Športno plezanje v naravi se odvija na plezališčih. Smeri so najpogosteje dolge oziroma visoke od 8 do 25 metrov. Za varovanje so v smeri nameščeni ekspanzijski klini imenovani tudi svedrovci. Svedrovci morajo biti nameščeni na razdalje, ki onemogočajo padec na tla ali na oviro v steni sami (npr. polico). Običajna razdalja med svedrovci znaša dva do štiri metre. Smer mora biti očiščena razrahljanih oprimkov, na vrhu smeri pa mora biti veriga vponka z matico ali podoben pripomoček za spust do vznožja. Primerna plezališča v Savinjski dolini so Kotečnik pri Libojah, MarijaRekanad Preboldom, pa tudi Logarska dolina (potrebno manjše čiščenje). Za ocenjevanje težavnosti se je uveljavila francoska lestvica - od 4a do 8c+, kar ustreza 11- po UIAA Za začetnike in otroke se v plezališčih uporablja izključno varovanje z vrha (top rope). Športni plezalci se že deset let merijo v tekmah za svetovni pokal, seveda pa potekajo tekmovanja tudi na državnem nivoju v vseh kategorijah. Z izgradnjo športne dvorane v Nazarjah so končno izpolnjeni tudi pogoji za vzgojo podmladka in s tem za razvoj plezalnega športa v Zgornji Savinjski dobni. V ta namen bo pričela 5. marca z delom Plezalna šola Nazarje. Avgust Robnik Športno plezanje v Vipavski Bell (foto: arhiv www.slo-climbing.com) .■ • ' " .. . ■■ ■ Tradicionalni alpinisti - klasiki so zbadali novodobne športne oziroma proste plezalce - frike, ker so le-ti prisegali na »otrobe« in mleko, namesto na mortadelo in refošk. ogo plezališč. Prvi takšen primer je bil Črni kal. Največ zaslug za širjenje prostega plezanja v njegovih pionirskih letih v Sloveniji imajo poleg že omenjenih Tržičanov še Tadej Slabe, Andrej Kokalj in Iztok Osojnik. Tako počasi pridemo do leta 1986 in televizijskega prenosa iz primorske vasice Osp. Pred kamerami sta v smeri Goba prosto plezala Srečo Rehberger in Tadej Slabe, v sosednji Stari smeri pa na tradicionalen način Janez Skok in Ines Božič. Po tem, ko so ga v sedemdesetih letih odkrili plezalci iz Trsta, je Osp zno- državno prvenstvo v športnem plezanju. S pojavom tekem si je športno plezanje dokončno izborilo svoje ime in prostor, izkristalizirala pa so se tudi »pravila igre«. Toliko o zgodovini, zdaj pa k pojmom oziroma dejavnostim, ki jim je skupno gibanje imenovano plezanje. Alpinizem: običajno imenujemo plezanje v stenah, višjih od dveh dolžin plezalne vrvi (približno 100 metrov), poleti in pozimi, vključuje tudi turno smučanje, plezanje zaledenelih slapov, skratka precej širok pojem, ki označuje človeške aktivnosti v »nekoristnem svetu«. FRAMAS tekstil Ljubija 115 3330 Mozirje Tel.: 5 833 085 RAZPISUJE VEČ DELOVNIH MEST ŠIVILJE - kon Informacije na telefonski številki 5 833 085 KRONIKA ) (30 POLICIJSKA UPRAVA CELJE V LETU 2000 Več kaznivih dejanj in manj prometnih nesreč Na Policijski upravi Celje so izdelali poročilo o delovanju v letu 2000 in ga na nedavni tiskovni konferenci posredovali javnosti. Med osnovnimi značilnostmi lanskega leta so izpostavili porast kaznivih dejanj in upad števila prometnih nesreč, med najbolj odmevnimi dogodki v minulem letu pa so omenili primer »Bele vode«, pri katerem je Fadil Bajrektarevič poleg dvojnega umora zakoncev Pavlin in poskusa umora policista zagrešil še celo vrsto drugih kaznivih dejanj. ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETE V letu 2000 so na območju Policijske uprave Celje podali kazenske ovadbe za 5.581 kaznivih dejanj, kar je za 16,6% več kot v letu pred tem. V letu 1999 je bilo opravljenih 1.583 ogledov krajev kaznivih dejanj, v letu 2000 pa 1.786, kar je za 13% več. Opravljenih je bilo 187 (leto poprej 107) hišnih preiskav, 13 (leta 1999 3) osebnih preiskav in I.97I (leto prej 734) zasegov predmetov. Raziskanost kaznivih dejanj je v letu 2000 dosegla 54,5%, kar je za 6,4% slabše kot leta 1999. Število kaznivih dejanj po enotah obravnave: SPLOŠNA KRIMINALITETA Kazniva dejanja zoper življenje in telo ter spolno nedotakljivost Iz statističnih podatkov za leto 2000 je razviden porast spolnega nasilja za 40%, lahkih telesnih poškodb za 24% in posilstev za 13%, medtem ko se je število umorov zmanjšalo za 50%, število ogrožanj z nevarnim predmetom za 10% in število hudih telesnih poškodb za 5%. V lanskem letu so v PU Celje za razliko od leta 1999 beležili tudi dva detomora. Kazniva dejanja zoper premoženje V letu 2000 se je nadaljeval trend porasta kaznivih dejanj zoper premoženje. Skupno je bilo podanih 3.744 kazenskih ovadb za tovrstna kazniva dejanja, med katerimi prevladujejo tatvine in velike tatvine ter goljufije. Na tem mestu velja omeniti primer “Bele vode” - poleg številnih kaznivih dejanj premoženjskega značaja gre za zagotovo najtežje kaznivo dejanje v letu 2000 (dvojni umor zakoncev Pavlin in poskus umora policista ob prijetju osumljenca). Zadeva ima večje razsežnosti zaradi številnih kaznivih dejanj, ki jih je osumljeni Bajrektarevič storil na območju večih policijskih postaj PU Celje in na območju drugih policijskih uprav v obdobju od sredine aprila do 6. maja 2000, ko je bil pri upiranju aretaciji ustreljen v Ljubiji pri Mozirju. Mladoletniška kriminaliteta Od skupnega števila 5.581 obravnavanih kaznivih dejanj so mladoletniki izvršili 459 kaznivih dejanj, kar je 11% več kot v letu 1999. GOSPODARSKA KRIMINALITETA Število kaznivih dejanj gospo- darske kriminalitete se je zmanjšalo s 410 v letu 1999 na 360 v letu 2000, kar predstavlja 12-odstotni padec. Raziskanost teh kaznivih dejanj je na enakem nivoju kot leto prej in znaša 85,8%. V strukturi kaznivih de- janj še vedno predstavljajo največji delež kazniva dejanja goljufij, poslovnih goljufij, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ter ponarejanja listin. ORGANIZIRANE IN POSEBNE OBLIKE KRIMINALITETE Zloraba mamil Prepovedane droge so bile v letu 2000 v primerjavi z letom poprej v precejšnjem porastu. Policisti in kriminalisti so pri izvajanju del in nalog zaznali veliko število novih storilcev prekrškov - uživalcev, predvsem mamila heroin, ampheta-min in marihuane. Zoper preprodajalce prepovedanih drog so podali 136 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter 31 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje omogočanje uživanja mamil. Zoper kršitelje s tega področja so podali 286 predlogov sodniku za prekrške. V letu 1999 so bili zaradi prekomernega zaužitja prepovedane droge trije smrtni primeri, v letu 2000 pa pet. Ponarejanje denarja Na območju PU Celje so za razliko od slovenskega povprečja na tem področju dela lani beležili zmanjšanje tovrstnih kaznivih dejanj v primerjavi z letom 1999, in sicer za okoli 11 % (s 145 na 129 primerov). Upad lahko pripišemo predvsem dobremu delu policije in razkritju določenih ponarejevalcev v začetku leta. Franci Kotnik Prihodnjič Vzdrževanjejavnega reda in varnosti, prometna varnost, državna meja in tujd Enota PP CELJE PPLAŠKO 1 ... . PP MOZIRJE PP SLOVENSKE KONJICE PP ŠENTJUR PP ŠMARJE PRI JELŠAH PMP ROGAŠKA SLATINA 1999 2000 1695 2252 230 210 169 152 389 410 Porast/upad (%) + 32,9 -10,1 + 54 272 296 + 8,8 187 D 246 t31,6 240 272 + 13,3 PP VELENJE 926 720 -22,3 -MM; m, s—,% «m PP ŽALEC 557 528 -5,3 Urad kriminalistične policije 122 494 + 304,9 ■ POLICIJA SVETUJE Legalizirajte neprijavljeno orožje! Novi zakon o orožju je pričel veljati 7. januarja 2001. V tretji točki 84. člena določa, da lahko imetniki, ki posedujejo orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje le-tega, v šestih mesecih po uveljavitvi zakona pridobijo ustrezne listine. Namen legalizacije je predvsem omogočiti lastnikom neprijavljenega orožja, ki ne izvira iz kaznivega dejanjain gaje dovoljeno posedovati, da le-tega legalizirajo in pridobijo ustrezna dovoljenja. V teh primerih lastniki na upravni enoti na predpisanih obrazcih oddajo vloge brez istočasnega prinašanja orožja. Drugi cilj te akcije je omogočiti osebam, ki posedujejo neprijavljeno orožje, ki ga ni dovoljeno posedovati, da o tem obvestijo policijsko postajo ali upravno enoto, katerih delavci bodo to orožje odstranili in ga strokovno uničili. Gre predvsem za vojaško orožje, avtomatsko strelno orožje, eksplozivna telesa in podobno. Policisti poudarjajo, da zoper posestnike takšnega orožja ne bodo povzeti nobeni represivni ukrepi ali sankcije, saj bodo prijavitelji s svojim dejanjem prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja, zato pozivajo vse občane, ki posedujejo neprijavljeno orožje, naj izkoristijo zakonsko možnost legalizacije in se s tem izognejo kazenskim sankcijam. Benjamin Kanjlr OBVESTILO Prevozništvo Draško Draškovlč s. p., Krnica 43, p. Luče preneha z dejavnostjo dne 31. 5. 2001. Partizanska 12, 3320 Velenje Tel.: (03) 898 51 10 Fax: (03) 898 51 13 usluge sušenja žaganega lesa po konkurenčnih cenah Vse dodatne informacije so vam na voljo na telefonskih številkah: (03) 898 53 30 (031)231 862 (g. Bačovnik) OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 NAZARJE razpisuje delovno mesto: KVALIFICIRANE KUHARICE za DOLOČEN ČAS, od 1.4. 2001 do 31. 3. 2002 s polnim delovnim časom. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. KRONIKA • Planinka si je zlomila Logarska dolina: 18. februarja ob pol treh popoldan so bili policisti obveščeni o gorski nesreči podTurskim žlebom. Na kraj je odletel helikopter slovenske vojske z gorskimi reševalci in zdravnikom. Ugotovili so, da si je pri hoji z derezami po snegu 27-letna M. F. iz Maribora zlomila nogo. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico. • Našel neeksplodirano bombo Krnica: 18. februarja je P. A. policiste obvestil, da je v gozdu v Krnici našel neeksplodirano bombo. Na kraj je odšel pirotehnik, ki je ugotovil, da gre za bombo italijanske izdelave, imenovano »paradajzarica«. Na najdišču je ležala vse od druge svetovne vojne. • Nazarčana napadla Mozirfana Mozirje: 23. februarja sta se malo po dvaindvajseti uri 19-let-ni P. L. in 15-letni R. J., oba iz Nazarij, fizično spravila nad 21-let-nega II. U. iz Mozirja. Med pretepom nobeden izmed vročekrvnežev ni bil poškodovan, policisti pa so zoper oba napadalca podali prijavo sodniku za prekrške. • Zastonj je tankal Ljubno: 24. februarja je F. V. z bencinskega servisa na Ljubnem malo pred Ì9. uro policistom prijavil, da je ob 13- uri neznanec v osebni avto znamke renault 4 modre barve natočil bencin. Ko naj bi plačal, je prodajalcu dejal, da mora po denar na bankomat. Ker se neznanec z denarjem ni vrnil, je podjetje Petrol oškodoval za 4.900 tolarjev. • Kradejo tudi izpušne cevi Mozirje: 25. februarja je V. S. iz Spodnje Rečice policistom prijavil, da mu je neznani storilec na parkirnem prostoru pred restavracijo Gaj v Mozirju nekaj po drugi uri zjutraj z osebnega avtomobila znamke opel corsa odmontiral zadnji del izpušne cevi. Povzročena škoda znaša 30.000 tolarjev. Agrarna skupnost PETELINJEK Gornji Grad išče izvajalce za gojitvena dela v svojih gozdovih za I. 2001 Načrtovana gojitvena dela: - sajenje 11 00 sadik iglavcev - obžetev 1.3 ha - nega gošče 1.5 ha - drugo redčenje 3.0 ha - premazi vršičkov iglavcev 1.4 ha - priprava tal 0.2 ha Zainteresirane izvajalce prosimo, da pošljejo svoje pisne ponudbe na naslov: Agrarna skupnost PETELINJEK, 3342 Gornji Grad. Informacije: Maks Mermal, Spodnji trg 20, Gornji Grad; tel.:03/58-43-079. Vaše ponudbe pričakujemo do 17.3.2001. V SPOMIN Bili smo srečni, da smo smeli živeti s teboj, naša ljubljena, nikoli pozabljena Tatjana CIGALA 6.3.1991-6.3.2001 Za vedno boš ostala v naših srcih. Vsi tvoji V Solčavi, 6.3.2001_______________________________________ OPRAVIČILO V 4. številki Savinjskih novic sta se zaradi napake pri montaži v tiskarni zgodili dve neljubi pomoti. Zamenjani sta bili strani 13 in 28, zamenjani pa sta bili tudi fotografiji v zahvalah na strani 33 za pokojnima Cvetko Farčnik in Veroniko Praznik. Za obe napaki se iskreno opravičujemo. Uredništvo Oh, kolike duha zaklade s seboj je temni grob požrl, načrte tvoje, tvoje nade udarec smrti vse je strl! (S. Gregorčič) ZAHVALA 0b boleči izgubi naše drage mame in stare mame Frančiške GREGORC 30.11.1936-22.2.2001 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše ter izraze sožalja. Hvala tudi dr. Idi Kramer - Pustoslemšek, posebej pa gospe Sonji, ki ji je lajšala težke trenutke. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, gasilcem, pevcem in govornikom. Žalujoči domači ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata Ivana PARAŠUHA iz Ljubije 31.3.1927 10.2.2001 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala pevcem, gospodu Stanetu Krajncu za poslovilne besede, Damjanu za odigrano Tišino in praporščakoma. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Je čas, ki da in čas, ki vzame. Pravijo- je čas, ki celi rane. Vendar je še čas, ki nikdar ne mine, to je misel nate in dnevi praznine. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata Alojza BREZOVNIKA iz Žekovca 5.4.1926-6.2.20OI se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče in za svete mase. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Ivu Suhoveršniku za opravljen pogrebni obred, Miri Turk za poslovilne besede ter pevcem za odpete pesmi. Vsi njegovi ZAHVALE IN OGLASI Draga mama, odšla si tiho, brez besed in zapustila globoko žalost in praznino v naših srcih, domu. Molitev, trdo delo in poštenje Vaše je bilo življenje. Za zgled in ljubezen milo, Vam dal Bog večno bo plačilo. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre Frančiške ROČNIK roj. Kaker 6.10.1930-18.2.2001 iz Konjskega vrha 1, p. Luče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ji v času težke bolezni stali ob strani in ji lajšali trpljenje. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše. Zahvala gospodu dekanu Gračnerju za lepo opravljen pogrebni obred ter gospodu župniku Pušenjaku iz Ljubnega za izrečene vzpodbudne besede ob bolniški postelji in molitve ob času slovesa od pokojnice. Zahvala osebju ZD Luče, gospe Bredi Podbrežnik za pomoč ter dr. Sirku, ki ji je na začetku bolezni in predvsem v zadnjih urah življenja nesebično in zahvale vredno lajšal bolečine. Zahvala pevcem iz Luč in gospodu Antonu Mlačniku za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Mož Franc, hčerka Jožica z družino Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej živijo, so in tu ostanejo. V SPOMIN Žalostni sporočamo, da nas je izmučena od težke bolezni prezgodaj zapustila draga sestra Cvetka FARČNIK roj. Bitenc iz Zgornjih Pobrežij K poslednjemu počitku smo jo položili v torek, 23. januarja, na pokopališče v Žalcu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam izrazili pisna in ustna sožalja. Njeni: sestra Vika, bratje Lojze, Branko, Ivan, Peter, ________________________Pavel injure z družinami Ponosni smo, da smo lahko živeli s teboj. ZAHVALA Tiho, kakor je živel, je dne 10.2.2001 za vedno odšel od nas, naš nadvse dobri in ljubljeni mož, oče, dedi, tast, brat in svak Franc REMIC upokojeni gostilničar iz Šmartnega ob Dreti 24 Nikoli ne bomo pozabili njegove dobrote, toplih besed in iskrenega nasmeha. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega. Za njim žalujemo žena Ančka, sinova Franjo in Anti z družinama, brat, sestre in ostalo sorodstvo. Ko se je kaplja na veji utrnila, tebe, mamica, je tema zagrnila. Za tabo ostala je velika praznina, v naših srcih pa bolečina. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Veronike PRAZNIK iz Radegunde 1926-2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v naj težjih trenutkih pomagali in stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvala velja tudi gospodu župniku Ivu Suhoveršniku za opravljen pogrebni obred, Tereziji Pečnik za govor ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 03 572-00-03. 572-06-60, 7000-640 Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO imšlužba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobo^i ln nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času t&Surštva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO ; Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Deäind žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naro ročil in Izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni-« 8. ure Konjaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, teL 050-631-933. za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. ki: od 7. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna; f - I.041/3Ž7-M Med delavnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. i izven delovnega časa: (Nadzomlštvo Nazarje) 32 (Tehnična operativa Šempeter) DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. “mkesp. ________ NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE LEPOSLOVJE: Sn-ojs: Grenko roža * Armstrong: Ne Prvo oseb množine STROKOVNA LITERATURA: : somo ;o kolo (avtobiografijo) * Redfield: Skrivnost Šombole ’ West. !■ Ribifit Genezo neke zoblode * Schilling: 50 dejavnikov zn rozvgonje fustvene inteligence Munto: Planinski spisi 'Sode: Stoti inu obstati ' Drucker. Monogeni izzivi v 21. stoletju * Broconnier Obvladovanje strese za vzgojitelje in učitelje * Ktalj: Žovnek in Žavneiki * Žerovc: Verzi za tkanje vezi med ljudmi ’ ŽnidotSt Goli na Slovenskem * Firbas: Vso slovenska ježem MUDINSKA LITERATURA: Pressler Praske no loku * Omohen: Dež * Škorjanc: Bonton zo otroke ’ Tommes: Mojo prvo knjigo o vrtnarjenju * Butler: Mola pondo Šu * Lotit Prigode Jakca Kakca VIDEOKASETE: žlofinstoletjo * Glosbo mojega srca * Pokaži mi ljubezen * Tongo * Onstran tišine * Nepopisan list * Prihajajo Telebajski * Fantje ne jočejo * Stigmata * Nebeška vabo mm Hribernikov» 6,3330 Mo; Tel. 83-90*810 Kot pogodbeni partner Gorenjske ■ j Tr • •d« Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij. Odkupujemo tudi delnice, ki ne kotirajo na borzi: Aero Celje, Cinkarna Celje, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Garant Polzela, Telekom Slovenije... Za informacije o dnevnih vrednostih tečajev delnic pokličite na 83-90-810._______________ zapetljaj! se vrstijo eden KINO MOZIRJE H Sobota, 3.3., ob 20.00 In nedelja, 4.3., ob 17.00:. CHARLIJEVI ANGELČKI -akcija Režija: Joseph McGinty Nichol Vloge: Drew Barrymore, Cameron Diaz, Lucy Liu, Bill Murray Charlijevi angelčki so posneti po TV | seriji iz 70-ih let. Dylan, Natalie in Alex so privatne detektivke, ki delajo za bogatega samotarskega ekscentrika Charlija, ki ga dekleta niso še nikoli videla. Dobijo nalogo najti ugrabljenega milijonarja Erica Knoxa, ki je razvil program za identifikacijo glasu... • Sobota, 10.3., ob 20.00 in nedelja, 11.3., ob 17.00: PLJUNI IN JO STISNI -komedija Režija: Guy Ritchie Vloge: Benico Del Toro, Brad Pitt, Rade Šerbedžija, Dennis Farina Film je več kot gangsteriada. Gre za rop diamantov, ki se ponesreči, gre za boksarske spopade newyorskega mafijskega šefa ter irskega cigana, ki postane boksar za denar. Dodajte še temperamentnega psa, cel kup posebnih vlog nrav posebnih igralcev in seveda posebnega režiserja in zmešnjava je tu... KINO NAZARJE äHRN:- Sobota, 3.3., ob 20.00 in nedelja, 4.3., ob 17.00: BRODOLOM - avanturistična „J drama Režija: Robert Zemeckis Vloge: Tom Hanks, Helen Hunt Chuck Noland je poslovni človek, ki se mu hitri tempo življenja nenadoma ustavi, ko se po letalski nesreči znajde na samotnem otoku. Poskrbi za osnovne življenjske pogoje in se sprijazni z usodo. Toda njegova prava preizkušnja se začne po štirih letih, ko se vrne med ljudi in spozna, da so bila ta štiri leta na samotnem otoku nekaj najlepšega, kar se mu je zgodilo... Sobota, 10.3., ob 20.00 In nedelja, 11.3., ob 17.00: NJENI TASTARI - komedija Režija: Jay Roach Vloge: Robert De Niro, Ben Stiller, Ter! Polo Greg je do ušes zaljubljen v Pam. Toda Pam se bo poročila z njim le, če bo za njeno roko najprej zaprosil njenega markantnega očeta Jacka. Stvari se začnejo zapletati, ker za Jackovo prvorojenko ni nihče dovolj dobe] za drugim... Cvetke in kvp>1= ° 'I i ! iT d.o.o. ob Savinji 143 3332 Rečica ob Savinji tel&fax: 83-88-100; GSM 031-302-282; 041-732-911; e-mail: 2bit@siol.net www.2BiT.si TU JE: POVSEM NOV ODRASLI MALI AVTO! NOVA CORSA NAVDUŠUJE S ŠTEVILNIMI TEHNIČNIMI POSLASTICAMI IN Z NAJBOLJ PROSTORNO NOTRANJOSTJO V SVOJEM RAZREDU. SEDAJ JE NAPRODAJ TUDI KOT PETVRAT-NA RAZLIČICA, TAKO DA LAHKO VSA DRUŽINA ŠE BOLJ UŽIVA V NJENIH EDINSTVENIH PREDNOSTIH. VARNOST IN UDOBJE V NOVI CORSI ZAGOTAVLJAJO: ODLIČNA LEGA NA CESTI, ZARADI PODVOZJA DSA • AKTIVNI VZGLAVNIKI • ELEKTRONSKI PEDAL ZA PLIN • OD HITROSTI ODVISNI PROGRESIVNI SERVO VOLAN • ECOTEC MOTORJI S POVEČANO MOČJO. POLEG TEGA POSTAVLJA NOVA CORSA V SVOJEM RAZREDU NOVA MERILA TUDI Z NIZKIMI VZDRŽEVALNIMI STROŠKI IN Z 12-LETNO GARANCIJO PROTI PRERJAVENJU. ZA NAJZAHTEVNEJŠE VOZNIKE PA JE NA VOLJO ŠE PRAV POSEBNA NOVOST. MENJALNIK EASYTRONIC, KI S HIPNIM PREKLOPOM MED VOŽNJO OMOGOČA TAKO ROČNO KOT TUDI AVTOMATSKO PRESTAVLJANJE. POTOVANJE SE SPREMENI V UDOBNO TEHNIČNO DOŽIVETJE. NOVA OPEL CORSA. ODRASLI MALI AVTO. OPEL# AVTOCENTER CELEIA. Celje, tel 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje, tel. 03 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC & PANDEL. Slovenj Gradec, tel. 02 883 81 00 • AVTOCENTER CELEIA, podružnica Rogatec. Rogatec, tel. 03 810 71 00 CORSA - SEDI, ČISTA 5! TRGOVINE Ceu rop Celje - skladišče D-Per 7/2001 Na trgu 7, Telefon: POOBLAŠČENI ZASTOPNIK MOBITELA VAS ZANIMA ISTA OSEBNA ŠTEVILKA V 03 I IN 041 KLICNI SKUPINI? VAS ZANIMA NAJCENEJŠE TELEFONIRANJE V SLOVENIJI? POZNATE DRUŽINSKI BONUS? ŽE VESTE, DA LAHKO TUDI GASIUSKI NAROČNIKI SKLENEJO TRI DRUŽINSKE BONUSE? GSM APARATI. DODATNA OPREMA, VRVIČNI, DALJINSKI IN ISDN TELEFONI, AVDIO IN VIDEO TEHNIKA, AVTORADIO, TV.. VSE TO IN ŠE VEČ ZA VAS UREDI TRGOVINA EUROPHONE MOZIRJE V GRABNERJEVI HIŠI A J Aluy vA' „«V# # , -C' N O0 W '/'o. 4f te. s/,i '4> V t.'ì/j E « , s>,'> ,, V» O _ V O '2- Ute /fi ‘ 'O ; ( OSREDNJA KNJ. CELJE