4 Manja Flisar Šauperl Osnovna šola Janka Padežnika Maribor manja@siol.com Ubald Vrabec v Mariboru Povzetek Trditi smemo, da je bil Ubald Vrabec med letoma 1931 in 1941 eden najvidnejših sooblikovalcev mariborskega glasbenega življenja; kot pedagog, poustvarjalec, ustvarjalec in zborovodja mu je vtisnil neiz- brisen pečat. Posebne zasluge ima predvsem na zborovskem področju. Vrabec je z neumornim strokovnim delom s pevskimi zbori Grafika, Jadran, Jadran Nanos in Kolo bistveno pripomogel k dvigu kakovosti pevskega poustvarjanja in s tem obogatil glasbeno kulturo v Mari- boru in širše. Ključne besede: glasbeno šolstvo, Glasbena matica Maribor, Pevsko in glasbeno društvo Grafika, Pevski zbor Jadran, Pevski zbor Jadran Nanos, Pevsko društvo Kolo Ubald Vrabec in Maribor Abstract We could assert that Ubald Vrabec was one of the most important creators of the musical life in Maribor between 1931 and 1941. As pedagogue, performer, songwriter and conductor he has left an indeli- ble mark on the town. He contributed especially to the field of choral singing. With his hard and professional work with choirs Grafi- ka, Jadran, Jadran Nanos and Kolo, Ubald Vrabec has essentially raised the quality of singing and enriched music culture in Maribor and beyond its borders. Keywords: musical education, Glasbena matica Maribor, Singing and music society Grafika, Choir Jadran, Choir Jadran Nanos, Sing- ing society Kolo Maribor je bil med svetovnima vojnama najštevilnejše središče primorskih beguncev in izseljencev v vsej Jugoslaviji. 1 Po pre- vratu se je v mestu in okolici naselilo veliko državnih uslužben- cev in zasebnikov, ki so morali zapustiti domove v Primorju. 1 Hartman, B., Primorci in slovenska kultura v Mariboru med vojnama, Kultura v Mariboru, Obzorja, Maribor 2001, str. 110. Ob prihodu so začutili potrebo po organiziranem povezovan- ju in kulturnem delovanju, predvsem petju. V letu 1919 so ustanovili pevski zbor, ki je kot pionir narodne misli nastopal na vseh nacionalnih prireditvah v mestu in okolici, organizi- ral koncerte v širši okolici, zlasti ob meji, tako budil ljubezen do pesmi in dvigal narodno zavest. Na podlagi pevskega zbora 5 Raziskave vencionirane muzičke šole GM, ki naj bi bila naslednica prej delujoče. Med letoma 1933 in 1936 sta tako delovali dve glas- beni šoli, organizacijska zmeda pa se je končala 1. aprila 1936 z ukinitvijo Hladkove šole. 9 Od šolskega leta 1936/37 do odhoda iz Maribora je bil Vrabec na glasbeni šoli GM redno zaposlen učitelj violine. 10 V tem času so odborniki GM odobrili izdajo njegovih Narodnih pesmi za 2 violini za nižje letnike violinske- ga pouka. Takratni ravnatelj glasbene šole GM Marjan Kozina je bil mnenja, »da bi njegova zbirka pri pouku izvrstno služila, ker je sestavljena tako, da učenca zanima in veseli, pri tem pa se strogo drži postopa pouka po Ševčiku«. 11 Vrabčevo delovanje v GM pa ni bilo omejeno le na učilnico. Bil je še namestnik koncertnega vodje Vasilija Mirka (društ- veni leti 1932/33 in 1933/34), 12 vodja šolskega arhiva (šolsko 9 Glasbena matica mariborska razpuščena, v: Slovenec (S) 61 (1933), št. 176a (5. 8.), str. 4; Mariborska Glasbena Matica, v: S 61 (1933), št. 177a (6. 8.), str, 4; Konec konflikta Glasbena Matica : Hladek–Bohinjski, v: Mariborski večer- nik Jutra (MVJ) 10 (1936), št. 93 (23. 4.), str. 3. 10 Poročilo ob šolskem letu 1935–1936, GM Maribor, 1936; Poročilo ob šolskem letu 1936–1937, GM Maribor, 1937; Poročilo ob šolskem letu 1937–1938, GM Maribor, 1938; Poročilo ob XX. šolskem letu 1938–1939, GM Maribor, 1939; Poročilo ob XXI. šolskem letu 1939–1940, GM Maribor, 1940. Ema Vrabec je na glasbeni šoli GM poučevala klavir (honorarno) med šolskima letoma 1931/32 in 1935/36 ter v letu 1939/40. 11 Zapisnik četrte redne seje odbora v poslovnem letu 1936/37; Šolsko poročilo za sejo centralnega odbora Glasbene Matice dne 16. novembra 1936. PAM, fond GM, škatla št. 3. 12 Občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice, v: MVJ 6 (1932), št. 210 (16. 9.), str. 2; Der Sängerchor der »Glasbena matica«, v: Marburger Zeitung (MZg) 73 (1933), št. 173 (2. 7.), str. 5; Občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice, v: MVJ 8 (1934), št. 142 (25. 6.), str. 3. so leta 1920 v Mariboru ustanovili društvo Jadran. 2 To je bilo, poleg 1931. leta ustanovljenega Prosvetnega in podpornega društva Nanos, povezovalni člen Primorcev, ki so se postopo- ma vraščali v mesto ob Dravi in prispevali k razmahu slovenske kulture v njem. 3 Mednje štejemo skladatelja, pedagoga, zboro- vodjo, organizatorja in publicista Ubalda Vrabca. 4 Po dveh le- tih bivanja v Argentini se je vrnil bliže svojim koreninam – v Maribor, kjer sta takrat že delovala in ustvarjala Karol Pahor in Vasilij Mirk. Dopisovanje z Mirkom je najbrž vplivalo na Vrabčevo odločitev, da v mestu ob Dravi nadaljuje življenjsko, profesionalno pa tudi ustvarjalno pot. 5 Po podatkih o prvi prijavi prebivališča v Mariboru lahko skle- pamo, da je Vrabec prišel v Maribor v začetku avgusta 1931. S 7. avgustom je prijavil prebivališče na Jezdarski ulici 1. Do decembra 1933 sta Ema in Ubald Vrabec zamenjala pet naslo- vov in se končno nastanila v Turnerjevi ulici 36, kjer sta bila prijavljena do 5. maja 1941. V tem času sta se jima rodila hčer- ka Neva (15. maja 1935) in sin Ubald (21. april 1937). 6 13. de- cembra 1935 jim je Ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu podelilo jugoslovansko državljanstvo. 7 Glasbena matica Maribor Desetletje mariborskega delovanja je Vrabec pričel leta 1931 kot učitelj violine v glasbeni šoli Glasbene matice (GM), takrat osrednje glasbene ustanove v Mariboru. V šolskih letih 1931/32 in 1932/33 je bil zaposlen kot honorarni učitelj violine. Nasled- nja tri leta (od začetka šolskega leta 1933/34 do 31. januarja 1936) je bil ob poučevanju violine tudi začasni ravnatelj glas- bene šole GM. 8 Imenovanje Vrabca za začasnega vodjo je bilo posledica sporov med odborom GM in ravnateljem glasbene šole Josipom Hladkom – Bohinjskim. Ta si je na Ministrstvu za prosveto leta 1933 pridobil dovoljenje za ustanovitev Sub- 2 Fond Mestna občina Maribor, AŠ 358/300. Pokrajinski arhiv Maribor. 3 Hartman, B., Primorci in slovenska kultura v Mariboru med vojnama, Kultura v Mariboru, Obzorja, Maribor 2001, str. 118. 4 Vrabec, Ubald (Trst, 11. 12. 1905 – Izola, 27. 1. 1992), skladatelj in zborovodja. Na konservatoriju v Trstu je 1927 diplomiral iz kompozicije (V . Levi) in v Bologni 1929 iz violine. Do leta 1931 je deloval v Argentini, nato se je vrnil v Slovenijo ter v Mariboru poučeval na GM in vodil več zborov. Od 1941 je živel v Trstu, kjer je poučeval violino na GM (1949–1961) in deloval kot zborovodja. Najdlje je vodil tržaški Komorni zbor (od 1959 Mešani zbor Gallus). Skladateljsko je bil usmerjen predvsem v romantično tradicijo. Komponiral je simfonično, vokalno- -inštrumentalno, komorno, scensko, cerkveno in zlasti zborovsko glasbo. Napisal je več 10 zborovskih skladb (Mi kujemo, Zdravljica, Slovenska pesem/Samo mili- jon nas je/, Na goriškem travniku) ter nekaj manj kot 100 priredb ljudskih pesmi (Polka je ukazana, Bratci veseli vsi). Bil je osrednja osebnost glasbenega življenja v Trstu, tudi kot glasbeni kritik in publicist v tamkajšnjem tisku in na radiu. I. Lo., Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 367, 368. 5 Kralj, B., Zborovska dela Ubalda Vrabca (diplomsko delo), Akademija za glasbo, Ljubljana 1984. 6 Od 7. avgusta do 7. septembra 1931 sta bila Ema in Ubald Vrabec, in kasneje njuna otroka, prijavljena v Jezdarski ulici 1, od 7. septembra do 4. decembra 1931 na Betnavski cesti 64, od 7. decembra 1931 do 24. avgusta 1932 v ulici Koseskega 13, od 25. avgusta do 5. oktobra 1932 v Strmi ulici 15, od 7. oktobra 1932 do 14. decembra 1933 v Tattenbachovi 26 in od 14. decembra 1933 do 5. maja 1941 v Turnerjevi ulici 36. Gospodinjska kartoteka, Vrabec Ubald, TE 648/2508, 2509, Pokrajinski arhiv Maribor. 7 Domovinska kartoteka, TE 575/1936, 1937, Pokrajinski arhiv Maribor. 8 Poročilo ob XX. šolskem letu 1938–1939, GM Maribor, 1939. Ubald Vrabec 6 Ubald Vrabec v Mariboru Pel je»ubrano, z lepim prednašanjem in lepo dinamiko,« tudi Šantlova Trojno gorje je bila »sicer dobro podana,« a po njego- vem mnenju pretežka in primernejša za številčnejši zbor. Na- dalje je ocenil, da so najlepše izzvenele »mehkejše, lirične pes- mi«, posebej je pohvalil Prelovčevo Sedem si rož porezala mi ter Mirkovi Šumi, šumi… in Pomlad, pri narodnih pa je pogrešal več topline. Pohvalno je omenil, da je zbor ves spored pel na pamet. Grafika in njen »marljivi« dirigent sta po mnenju član- karja zaslužila vso priznanje. Obisk je bil zadovoljiv, največ pa je bilo delavstva, kar je pričalo o velikem zanimanju za »lepo pesem.« 24 Mariborski večernik Jutra je prinesel oceno, da ima moški zbor, posebno močan v basih, dobre in sistematično šo- lane pevce ter skrbnega in mojstrskega mentorja Ubalda Vrab- ca. 25 Nadvse ugodno je koncert ocenil glasbeni kritik nemškega časnika Marburger Zeitung, dr. Edvard Bučar. Podal je mnenje, da je zbor nastopil s takšno disciplino, kot jo je bilo mogoče opaziti le pri koncertu Donskih kozakov, in izrazil presenečen- je ob smelo zastavljenem sporedu koncerta, katerega skladbe zahtevajo veliko muzikalnosti in intervalne uravnovešenosti. Ravnikova Kam si šla? je bila po Bučarjevem mnenju izvedena z intonančno sigurnostjo in jasnim izvajanjem najtežjih delov, s čimer se je lahko pohvalil komajda kateri mariborski pevski zbor. Dalje je zapisal, da se ne spominja, da bi kateri zbor bil v stanju izvajati dvanajst pesmi, od tega skladbe modernih skla- dateljev, katerih atonalna zgradba pred pevce in zborovodjo postavlja velike zahteve, na pamet (Šantlovo Trojno gorje, Pre- lovčevo Sedem si rož porezala mi, Mirkovo Šumi, potok, šumi, Bučarjevo Tam, kjer pisana so polja). V drugem delu koncerta izvedene narodne pesmi je kritik ocenil kot »silovite, dina- mično nadgrajene, ritmično smotrne in brez napake«. Bučar sklene, da je strumni zbor pod vodstvom odličnega zborovodje Ubalda Vrabca na koncertu dokazal, kako vidni so lahko uspe- hi tudi maloštevilnih zborov, če se dela lotijo z vso resnostjo in marljivostjo. 26 17. oktobra 1936 je pevski zbor Grafike pod vodstvom Ubalda V rabca v Unionski dvorani nastopil na koncertu delavskih pevs- kih in glasbenih društev, včlanjenih v Zvezi delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev v Zagrebu. Nastopili so še pevski zbor Enakost (zborovodja M. Plevanč), Zbor pekovskih pomočnikov (A. Horvat), pevski zbor delavskega društva Froh- sinn (Glabučnik), železničarski pevski zbor Krilato kolo (A. German), Godba društva železničarskih delavcev (kapelnik M. Schönherr) in Tamburaški odsek pekov. Neznani poročevalec Delavske politike je o zboru Grafika zapisal, da je »z umetniške- ga stališča gotovo vsega priznanja vreden, ako njena pesem ni ogrela kot bi bilo želeti, je kriv spored, ki je bil za okus delavske publike vendarle malce pretežak«. 27 24 Koncert moškega zbora »Grafika«, v: DP 10 (1935), št. 28 (10. 4.), str. 3. 25 Tri kulturne prireditve, v: MVJ 9 (1935), št. 82, str. 3. 26 Dr, E. B., Zum Konzert der ‚Grafika‘ v: MZg 75 (1935), št. 84 (12.4.), str. 5. 27 Koncert delavskih pevskih in glasbenih društev, v: DP 11 (1936), št. 85 (21. 10.), str. 3. leto 36/37), 13 junija 1938 pa je bil imenovan na delovno mesto društvenega delovodje, katerega naloga je bila administrativna pomoč društvenim funkcionarjem – tajniku, blagajniku, gos- podarju, knjižničarju ter šolskemu vodji. 14 Delo v GM je zaje- malo tudi Vrabčevo poustvarjalno dejavnost. Novembra 1932 je (z ženo Emo – štiriročno) na proslavi ob 70. obletnici prve večje slovenske javne prireditve v Mariboru spremljal moški zbor GM. 15 Decembra 1932 je Vrabec sodeloval še na koncer- tu v frančiškanski cerkvi. Pod Mirkovim vodstvom je nastopil pevski zbor GM z Gounodovo skladbo Večerna molitev, pri kateri sta sodelovala tudi violinist Ubald Vrabec in orglar Jo- sip Trafenik. Z njim je Vrabec izvedel še Corellijev Preludij iz 9. Sonate, Schubertovo Molitev in Tartinijev Adagio cantabile ter Bachov Andante iz Sonate v a-molu. 16 Ponovno je Vrabec (skupaj z ženo Emo) stopil pred občinstvo novembra 1933 na koncertu pevskega zbora in orkestra GM pod vodstvom V asili- ja Mirka. Poročevalec Slovenca je zapisal, da sta pianista Ema in Ubald V rabec spremljala zbor v prvih treh skladbah »s pravilno rezerviranim poudarkom«. 17 Pevsko in glasbeno društvo Grafika Ob prihodu v Maribor je Vrabec takoj prevzel vodenje Pevske- ga in glasbenega društva Grafika, ki ga je, po zapisu društvenih blagajniških izdatkov sodeč, vodil med avgustom 1931 in janu- arjem 1938. 18 Širši javnosti manj znano društvo je bilo ustanov- ljeno leta 1928. 19 Največkrat je sodelovalo le na internih prire- ditvah tiskarjev, 20 6. aprila 1935 pa je mariborskemu občinstvu na prvem samostojnem koncertu predstavilo svoj moški pevski zbor Grafika. 21 Pevci so se predstavili s pesmimi Scheua, Šantla, Prelovca, Ravnika, Mirka, Bučarja, Dvořaka, Deva, Fleišmana, Adamiča, V olariča, Švikaršiča in Schwaba. Kritike so bile ugod- ne. Jutro je poročalo, da je zbor »dobro uvežban« in da ima »solidni material«. Zborovodjo Vrabca je poročevalec ocenil kot skromnega in strokovnega mentorja. 22 Jutro je še drugič objavilo, da moški zbor razpolaga z dobrim glasovnim mate- rialom in da ima v profesorju Vrabcu odličnega zborovodjo. 23 Člankar Delavske politike je zapisal, da je zbor »lepo izravnanih, tehnično dobro izšolanih« pevskih glasov, z vzornim nastopom presenetil in dokazal, da z vso resnostjo goji pevsko kulturo. 13 Poročilo za 1. sejo šolskega kuratorija šole GM (4. julij 1936). PAM, fond GM, škatla št. 3. 14 Zapisnik X. redne seje odbora Glasbene Matice (30. junij 1938). PAM, fond GM, škatla št. 3. 15 Proslava sedemdesetletnice zgodovinske »Besede,« v: MVJ 5 (1932), št. 253 (7. 11.), str. 2. 16 a–, k– (F . Avsenak), 25. koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru, v: MVJ 6 (1932), št. 280 (10. 12.), št. 4; J. G., Cerkveni koncert Glasbene Matice v Mariboru, v: S 60 (1932), št. 285 a (14. 12.), str. 3, 4. 17 J. G., Koncert Glasbene Matice, v: S 61 (1933), št. 261 (15. 11.), str. 4. 18 Fond Ukinitveni komisar za društva na Spodnjem Štajerskem, Pevsko društvo Grafika, Blagajniška knjiga, AŠ 108/3183. 19 Koncert moškega zbora »Grafika,« v: Delavska politika (DP) 10 (1935), št. 28 (10. 4.), str. 3. 20 Vokalkonzert der Jünger der schwarzen Kunst, v: MZg 75 (1935), št. 69 (24. 3.), str. 4. 21 Koncert moškega zbora »Grafika«, v: DP 10 (1935), št. 28 (10. 4.), str. 3. 22 –c. Mariborsko kulturno pismo, v: Jutro (J) 16 (1935), št. 86 a (12. 4.), str. 3. 23 Črni umetniki so peli, v: J 16 (1935), št. 82 a, 8. 4., str. 3. 7 Raziskave ja, Vajdla, Vogriča, Odaka, Zajca, Ravnika, Jereba, Gröbminga, Fajglja in drugih. V popisu notnega gradiva Grafike zasledimo tudi nekatere Vrabčeve pesmi: Ta vinček bo za rajžo, Nikdar ne bom pozabil, Kadar vince duše vnema, Sladko je vince, Kdor hoče žaba biti, Sinoči me dekle je vprašalo in Slavnostni pozdrav. 31 Pevsko društvo Jadran V tridesetih letih prejšnjega stoletja je glasbeno življenje Ma- ribora izjemno obogatilo Vrabčevo delo s pevskim društvom Jadran. Prvič je Vrabec nastopil z Jadranom na proslavi njegove 15-letnice, 1. septembra 1934. S klavirsko spremljavo je sodelo- val ob izvedbi Mirkove skladbe Pesem naših mornarjev, ki jo je skladatelj posvetil prav jubileju društva. 32 Umetniško vodstvo Jadrana je Ubald Vrabec prevzel 1. febru- arja 1935. V razgovoru z novinarjem Mariborskega večernika Jutra leta 1937 je dejal, da je bil Jadran takrat »odličen zbor v najboljši formi,« za prevzem zbora pa ga je opogumila pred- vsem »velika ljubezen Jadranašev do naše pesmi.« To je bila 31 Fond Ukinitveni komisar za društva na Spodnjem štajerskem, Pevsko društvo Grafika, Popis arhiva, AŠ 108/3183. V omenjenem fondu se nahajata le zvezek s popisom notnega materiala društva in blagajniška knjiga s podatki, ki zaje- majo obdobje med 1. junijem 1931 in 31. januarjem 1938. 32 Jubilejni koncert pevskega društva »Jadran,« v: J 15 (1934), št. 202 a, 3. 9., str. 2. Mirkovo pesem so izvedli: deški in moški zbor Jadran, solista Sancin in Faganeli, vojaška godba ter Ubald Vrabec. Dobro leto kasneje, natančneje 2. decembra 1937, je pevski zbor Grafike pod Vrabčevim vodstvom ponovno nastopil na koncertu delavskih pevskih in glasbenih društev ter po poro- čanju Delavske politike navdušil občinstvo z izvedbo Horvatove N‘ča bom vinca piv. 28 Ob 10-letnici društva je zbor Grafika nastopil z novim zboro- vodjem Vinkom Živkom. Na sporedu koncerta je bila poleg skladb Deva, Foersterja, Šonca, Horvata, Odaka tudi Vrabčeva pesem Sinoči me dekle je vprašalo. Poročevalec Delavske kritike je zapisal, da je zbor številčno močan, glasovno izenačen, discip- liniran in »poje lepo«. Pogrešal je le preprostosti lahkotnega iz- raza, ki pritegne poslušalce, 29 Edvard Bučar pa je za Marburger Zeitung izrazil mnenje, da je moški zbor Grafika v preteklosti bil že v boljši pevski kondiciji. 30 Po Vrabčevem odhodu je arhiv pevskega zbora Grafika zaje- mal okrog 290 pesmi. Večino teh, med katerimi je bilo okrog 30 narodnih, je podpisalo slovensko skladateljsko ime. To so bile pesmi Mirka (31), Deva (29), Adamiča (15), Prelovca (7), Vrabca (7), Švaba (4), Pavčiča (4), Foersterja (3), Bučarja (3), Marolta (3), nadalje Volariča, Horvata, Šantla, Jobsta, Vilhar- 28 Zelo dobro uspel koncert delavskih pevskih in glasbenih društev, v: DP 12 (1937), št. 80 (6. 10.), str. 3. 29 Jubilejni koncert Grafike, v: DP 13 (1938), št. 111 (1. 11.), str. 3. 30 Dr. E. B., Koncert des Gesangvereines ‚Grafika‘ v: MZg 78 (1938), št. 249 (3. 11.), str. 4. Pevski zbor Jadran z zborovodjem Ubaldom Vrabcem 8 obstoja bistveno najvažnejša metoda naše propagande za našo pesem. S tem splošnim odzivom na raznih kulturnih, humanih in nacionalnih prireditvah se vrši propaganda za našo zemljo. S pesmijo opominjamo našo javnost na naš narodni čut in po- nos, ki naj bo odlika zlasti onih, ki živijo ob naših državnih me- jah. Naša lepa narodna pesem, ki je čustvena in blagozvočna in iz katere veje slovanski duh, zasluži, da jo nesemo med narod, kjer se je prav za prav rodila.« 33 Kmalu po Vrabčevem prihodu v Maribor je Jadran, skupaj z nekaterimi mariborskimi in okoliškimi pevskimi zbori (Drava, Glasbena matica Ptuj, pevski zbor Jelka iz Lovrenca na Pohorju, Luna iz Košakov, Poštni rog, laporski Sokol in pobreška Zarja – skupaj okrog 200 pevcev) na koncertu Ipavčeve pevske župe 7. aprila 1935 izvedel Mirkovo kantato Blagovestnikom. Prvikrat izvedena kantata je po mnenju poročevalca Mariborskega večer- nika Jutra, kljub glasovni heterogenosti zborov, bila predstav- ljena »kompaktno in do dosegljive možnosti enotno.« 34 Prvi odmevnejši koncert pod Vrabčevim vodstvom je Jadran izvedel 8. maja 1937 v Unionski dvorani. 35 Pred koncertom je Vrabec za Mariborski večernik Jutra dejal, da je s pripravljenost- jo pevcev zadovoljen, izrazil pa je radovednost glede odziva publike, ki bi s številnim odzivom dala moralno zadoščenje in pohvalo, ki jo zbor zasluži, ter dokazala, da ga upošteva kot re- sen pevski zbor in ne kot veselo pevsko druščino. O sporedu je dejal, da ga je izbral tako, da bo posamezne skladbe možno izvajati po vsej Dravski banovini, če pa bo dovolj sredstev, tudi na turneji po Jugoslaviji. Pri izbiri posamezne skladbe je bila Vrabčeva vodilna in odločujoča misel njena kakovost. 36 Kritiko koncerta izpod peresa Karola Pahora je objavilo Jutro. Zapisal je, da je zbor, ki si je nadel nalogo gojiti in širiti jugoslovansko narodno in umetno pesem v naših obmejnih krajih, z izvedbo del Kogoja in Odaka posegel v najtežjo smer zborovske lite- rature – jugoslovansko moderno. Prvi del sporeda je obsegal naslednje skladbe: Kmetova molitev Železnika, Prihod Ubalda Vrabca, Na Vardaru Gotovca in Molitev Vasilija Mirka. Ta je bila na koncertu izvedena prvič. Drugi del sporeda je zajemal jugoslovansko moderno: Kogojev Requiem, po Pahorjevem mnenju zahtevno in najboljšo slovensko skladbo za moški zbor, Odakovo skladbo Kovač, Cvetkovo Oče naš in Tajčeviće- ve Pjesme od kola. Spored so sklenili z narodnimi: Devovi Spla- varska in Pa tam douta jes pojdam, Mirkovi Oj, Jablane in Stiže pramalječe ter Adamičeve Zdrava bodi, draga moja, Tužna mla- dost moja, Bilo vavek veselo in Turopoljci. Pahor je ocenil, da je zbor nastopil dobro pripravljen, občudovanja vredna pa je bila predvsem odločitev, da izvede Kogojev Requiem, ki ga je ozna- čil kot »gotovo najtrši oreh« jugoslovanske zborovske literatu- re. Pomenljivo je dodal, da ga je, ako se ne moti, izvajal le še lju- bljanski akademski zbor. O izvedbi je zapisal: »Razumljivo je, 33 Lepota naše pesmi osvaja našo mejo, v: MVJ 11 (1937), št. 103 (8. 5.), str. 2. 34 Tri kulturne prireditve, v: MVJ 9 (1935), št. 82, str. 3. 35 Koncert »Jadrana« v Mariboru, v: J (1937), št. 116 (21. 5.), str. 7. 36 Lepota naše pesmi osvaja našo mejo, v: MVJ 11 (1937), št. 103 (8. 5.), str. 2. spodbuda, da je pri izbiri pesmi začel sistematično uvajati so- dobne skladbe, seveda pa ob tem ni zanemaril preproste ljud- ske pesmi. Dejal je: »Vsakega nekaj je bil moj princip, tako da sem s tem zadovoljil publiko in sebe. Računajoč z realnostjo, dajem prednost sodobnim pesmim in upoštevam pri tem dobro voljo in občudovanja vredno vztrajnost naših pevcev Jadranašev, kjer je društvena disciplina in požrtvovalnost doma […] Da jih držim na višku, jim serviram vedno nekaj takega, s čimer imajo veselje. Uspeh še ni nikdar izostal.« Pevce zbora je opisal kot pre- proste ljudi, ki imajo veliko smisla in veselja za vse, kar je lepo, tudi za moderne pesmi, kar je po njegovem mnenju pomeni- lo, da so dobre. Velika prednost pevcev Jadrana se je Vrabcu zdel dobro razvit glasbeni čut, saj je vsak izmed njih pravilno cenil vrednost moderne pesmi. Glede programske usmeritve zbora Jadran je Vrabec še dejal, da sodelovanje zbora pri skoraj vseh pomembnih prireditvah narekuje širok obseg zborovskih skladb. V originalnem besedilu je imel zbor naštudiranih tudi nekaj čeških in ruskih pesmi, o katerih je dejal: »V kolikor smo izgovorjavi kos, tega še sam ne morem presoditi, vem pa le to- liko, da se v petju istih globoko odraža slovanska duša. Pojemo jih iz srca, ker so naše.« Skratka, Jadran se je pod Vrabčevim vodstvom prilagodil vsakemu nastopu. Prednosti zborovodja ni dajal nobeni pesmi, vse so bile izvajane v enaki meri. Po- udarjal je požrtvovalnost in prizadevnost pevcev, njihov izvrst- ni pevski material ter zavzetost, saj so na vaje prihajali ob vsaki uri in se odzvali na vsak njegov poziv. Težave so nastajale le zaradi službenih obveznosti pevcev, ki so izhajali iz uradniških, delavskih, šoferskih in drugih vrst. Dejal je: »Da vam pokažem pevce Jadranaše v pravi luči, naj vam navedem slučaj, da so n. pr. za Kogojev Requiem prav navdušeni, dasiravno je to popol- noma atonalna skladba, ena izmed najtežjih za pevski zbor.« Nadalje je Vrabec izpostavil, da Jadran v javnosti ni naletel na pravo razumevanje, čeprav je bil venomer na razpolago. Pouda- ril je predvsem nezaposlenost kopice pevcev, ki bi jim bilo treba pomagati pri iskanju zaposlitve. Položaj omenjenih je bil pereč predvsem ob izletih na mejo. Pomanjkanje gmotnih sredstev jim je onemogočalo sodelovanje. Prejete podpore društvu so bile premajhne, pa tudi meceni so bili redki. Pomenljivo je za- ključil, da se Jadran ne udejstvuje samo na glasbenovzgojnem, temveč zlasti pri narodnoobrambnem delu ter »s pesmijo hodi na mejo, da bodri naš živelj v narodni miselnosti v odporu pro- ti tujcu.« Na vprašanje o načrtih za prihodnost je Vrabec dejal, da se bo zbor prihodnji dve leti posvečal predvsem pevskim vajam. Ker pevski zbor samostojnega koncerta ni prirejal vsako leto, je Vrabec v letu 1938 načrtoval študij večjega števila lažjih skladb, tudi cerkvenih, ker bo zbor »samo drugim na razpola- go,« v letu 1939 pa študij skladb za proslavo 20-letnice obstoja Jadrana. Dodal je, da se zbor tudi resno ukvarja s čimprejšnjo razširitvijo, saj naj bi v prihodnje odpotoval na turnejo po vsej Jugoslaviji. Na novinarjevo vprašanje, v čem je bistvena meto- da Jadranove propagande naše pesmi, je Vrabec odgovoril: »Pri vseh nacionalnih prireditvah nas oživlja in navdušuje. V tem Ubald Vrabec v Mariboru 9 Raziskave zbor iz Kamnice – Kobanci, s Tezna pevski zbor Radost in ma- riborski Poštni rog, Nanos, Drava, Jadran in pevski zbor Ma- ribor). Med najpomembnejšimi zbori je manjkal pevski zbor mariborske Glasbene matice. Pahor je v obsežni kritiki za Ma- riborski večernik Jutra zapisal: »Najboljši izmed moških zborov, včlanjenih v Ipavčevi pevski zvezi 42 (s tem najboljši moški zbor zelene Štajerske) zbor ‚Jadrana‘, je dosegel na tej prireditvi brez- dvomno največji uspeh. Pod vodstvom svojega agilnega pevovod- je g. Ubalda Vrabca je nastopil zbor tokrat polnoštevilno s cca. 40 člani in podal Mirkovo ‚Pradedom‘ in Devovo harm. goriške ponarodele pesmi ‚Soča‘ z vso ono prožnostjo, ki odlikuje najbolj- še pevske zbore. Zbor si na mah osvoji poslušalca s svojo glasovno izenačenostjo, rutino in dinamično eksaktnostjo.« 43 Naslednje leto, 8. oktobra 1938, se je pevsko društvo Jadran ponovno poklonilo spominu viteškega kralja Aleksandra I. Ze- dinitelja. Ubald Vrabec je stopil na oder dvakrat. Z violinistko Jožo Kalčevo je ob orgelski spremljavi zaigral neimenovano skladbo za dve violini. Pomembnejši je bil nastop z moškim zborom, ki je, po mnenju kritika časnika Slovenec pokazal »veliko muzikalno dovršenost.« A capella je izvedel sedem du- hovnih skladb, ki so jih podpisali: Brumel, Vinogradov, Premrl (Cirilova oporoka), Lvov, Palestrina (Tema nastala je), Vrabec in Liszt (Mir z vami). Kritiku je vseskozi ugajalo petje »v pre- ciznih, v potankosti izdelanih pianih.« Popolno ubranost je po kritikovem mnenju zbor dosegel z enotnostjo v izražanju, čisto izreko, skoraj brezhibno intonacijo in linearno plastičnostjo. Sklenil je, da je zbor »lepo zvenel in se ubrano prelival v boga- tih harmonijah.« 44 20-letnico obstoja je društvo proslavilo s slavnostnim koncer- tom 20. maja 1939 v veliki dvorani Sokolskega doma. V na- povedniku koncerta v Mariborskem večerniku Jutra je vodstvo društva izkoristilo priložnost in javnost seznanilo z dejstvom, da pevski zbor vseh 20 let ni prejel nobene podpore, ne od ob- čine, ne od banovine in ne od države. Vse stroške so krili »sami njegovi revni člani.« Večernik je napovedal tudi zanimiv spored z dvema novima pesmima – Pahorjevo in Vrabčevo (žal njunih naslovov časnik, kakor tudi drugi listi, ni objavil). 45 Skromen članek v zvezi s koncertom je prispeval Slovenec, ki nas sezna- ni, da je bil obisk koncerta dober, svoje predstavnike pa so na prireditve poslala tudi vsa emigrantska društva v državi. Zbor je po poročanju neznanega poročevalca ponovno dokazal, da razpolaga z najboljšim moškim pevskim materialom. 46 Avgusta 1939 je, kakor je v napovedniku koncerta zapisal poro- čevalec Nove dobe, »najboljši pevski zbor med vsemi emigrant- 42 Pahor je izrazil navdušenje nad prireditvami, ki jih je organizirala Ipavčeva pevska župa, saj so v kratkem času dvignile zborovsko izvajanje na maribor- skem področju na »zavidljivo umetniško višino.« Pevski koncert Ipavčeve župe, v: MVJ 12 (1938), št. 144 (28. 6.), str. 3. 43 Pevski koncert Ipavčeve župe, v: MVJ 12 (1938), št. 144 (28. 6.), str. 3. 44 Spominski koncert Jadrana v Mariboru, v: S 66 (1938), št. 236 a (13. 10.), str. 4. 45 Dvajset let društva ‚Jadran,‘ v: MVJ 13 (1939), (20. 5.), str. 3. 46 20 letnica Jadrana, v: S 67 (1939), 116 a (23. 5.), str. 7. da zato skladba ni mogla priti do onega popolnega izraza, ki ga slikata skladatelj in pesnik.« Po kritikovem mnenju se je zbor »dobro uveljavil« v Odakovi skladbi Kovač. Jamstvo, da bo zbor nadalje gojil moderne skladbe in z intenzivnim delom prema- gal z njimi povezane težave, je Pahor videl v osebnosti Ubal- da Vrabca, ki je »s svojim smotrnim glasbenim delom dvig- nil zbor do tako lepe umetniške višine.« Podrobneje je Vrabca ocenil: »Vsaka skladba izzveni v njegovi interpretaciji v celoti, brez hlastanja po znanih in odvratnih efektih.« Največ navdušen- ja pri občinstvu so po Pahorjevem mnenju vzbudile narodne pesmi. 37 Oktobra 1937 je Jadran priredil koncert v spomin na kralja Aleksandra. V frančiškanski cerkvi sta poleg zbora nastopila tudi uspešna mariborska violinistka Fani Brandlova in ljubljan- ski organist Blaž Arnič. Bučar je v Marburger Zeitung zapisal, da odličen zbor razpolaga z upoštevanja vrednim pevskim zna- njem in kakovostnimi glasovi. Po njegovem mnenju so pevci z izvedbami skladb Tartinija, Palestrine, Gallusa, Rheinberger- ja, Taclika, Bortnjanskega pod taktirko odličnega zborovodje Vrabca potrdili, da sestavljajo najboljši moški pevski zbor, ki deluje v mestu. 38 Sledili so še številni drugi nastopi. Nemški Marburger Zeitung je 15. marca 1938 objavil poročilo, da je zbor zaključil društveno leto s skupaj 23 nastopi. Po kakovosti ga je označil kot najboljši mariborski zbor. 39 Pomemben nastop za društvo Jadranje je bila proslava ob 20-letnici obstoja Jugoslavije. 5. maja 1938 so v napolnjeni ma- riborski Unionski dvorani združeni pevski zbori GM, Jadrana in Maribora ter orkester GM in vojaška godba 45. pešpolka, primadona beograjske opere Zlata Gjungjenac, članici mari- borskega narodnega gledališča Jelka Igličeva in Vida Zamejič- -Kovičeva, člana ljubljanske opere Ivan Francl in Aleksander Kolacio, mariborski koncertni pevec Avgust Živko in ljub- ljanski basist Anton Petrovčič izvedli véliki oratorij za soliste, zbor in orkester Blagri francoskega romantičnega skladatelja Césarja Francka. Organizator in vodja koncerta je bil Janez Ev. Gašparič. Karol Pahor je v kritiki posebej pohvalil baritonista Kolacia ter pevski zbor, posebej base in orkester. 40 Obsežno oceno je podal tudi poročevalec Slovenca. Ocenil je, da je bilo v izvajanju pevskega zbora oziroma celotnega ansambla tudi nekaj pomanjkljivosti, kar je razumljivo, saj je izvedba Blagrov zelo težavna. 41 Dober mesec kasneje (25. junija 1938) je v mariborskem mest- nem parku potekal koncert zborov Ipavčeve pevske župe. So- delovalo je pet zborov iz Maribora in dva iz okolice (pevski 37 Koncert »Jadrana« v Mariboru, v: J (1937), št. 116 (21. 5.), str. 7. 38 Dr. E. B., König Alexander-Gedächtnis-Konzert, v: MZg 77 (1937), št. 235 (14. 10.), str. 4. 39 Die Gesangverein ‚Jadran‘, v: MZg 78 (1938), št. 60 (15. 3.), str. 4. 40 K. P a h o r , César Franck: Les Béatitudes (Blagri), v: MVJ 12 (1938), št. 101 (5. 5.), str. 3. 41 V . U[k m a r], Koncert mariborskih pevskih zborov, v: S 66 (1938), št. 108 (12. 5.), str. 5. 10 priznanega pevskega zbora označil kot velik dogodek za La- ško. 55 Na sporedu je bilo 16 pesmi – slovenske, slovanske in ne- kaj narodnih. Po poročanju časnika so bile vse »lepo sprejete«, najbolj pa je »vžgala« Aljaževa Slovan na dan. Zbor, ki je bil po mnenju poročevalca dinamičen in discipliniran, je zvenel v vseh glasovih izenačeno ter se je mogel primerjati z marsikate- rim znanim pevskim zborom. 56 Pevsko društvo Kolo Pevsko društvo Kolo je bilo ustanovljeno 24. novembra 1940, da z »našo lepo pesmijo« utrjuje narodno zavest ob meji. 57 V no- voustanovljenem pevskem zboru so sodelovali povečini pevci bivših (razpuščenih) zborov Jadran in Nanos. Prvi koncert, pa tudi zadnji, saj je kmalu zatem nastopilo obdobje okupacije, je zbor priredil v počastitev nastopa vlade nj. vel. kralja Petra II. 2. aprila 1941 v Sokolski dvorani (današnja Unionska dvora- na). Spored je obsegal skladbe Gallusa (Glejte, kako umira pra- vični), Križkovskyga (Utopljenka), Gerbiča (Rožmarin), Jereba (O kresu), Hochreiterja (Gosposvetski zvon), Gotovca (Pjesma žitonoša), praizvedbo Vrabčeve skladbe (Kralj Matjaž), Mirka (Pomlad; O pohorskem kmetu; Gostüvanje se služi), Mokranjca (I. rukovet), Adamiča (Na božjo pot pojde), Schwaba (Oj dekle, kaj si tak žalostno). Oceno koncerta je prispeval Karol Pahor, ki je zapisal, da je največ zanimanja vzbudila Vrabčeva noviteta, na Župančičev tekst zložena skladba epskega značaja, pisana »v nekako srednje zmernem slogu, uporabljajoč kanonske obli- ke«, ki je grajena zelo smiselno in dosega »prav lepe koralne efekte«. Vrabčeva, Mirkova in Jerebova skladba so bile po Pa- horjevem mnenju med vsemi izvedene najbolje. Pahor je na- daljeval z mislijo, da je zbor dosegel lep uspeh, gotovo bi pa še bolje uspel, če bi s koncertom še malo počakal ter si za koncert izbral manjšo dvorano, kjer bi zvočnost prišla bolj do veljave. O Vrabcu je zapisal, da je »prav izkušen zborovodja,« katerega delo z zborom bo zagotovo sledilo in doseglo umetniško kako- vost zbora Jadran. 58 Skladateljsko delo V Mariboru se je razmahnila tudi V rabčeva skladateljska dejav- nost. V mestu ob Dravi je nastala vrsta zborov in dve obsežnejši deli. Ob delu z zbori Grafika, Jadran in Kolo so nastale zborovs- ke skladbe Kresno jutro, Mi kujemo (Udar na udar), Naša zem- lja, Kralj Matjaž in daljša skladba Punt na tekst A. Gradnika, ki so jo prvič izvedli 5. decembra 1964 ob odprtju tržaškega kul- turnega doma. Spodbuda za Vrabčevo nadaljnje skladateljsko ustvarjanje je bila vsekakor druga do tretja nagrada, ki jo je za simfonično pesnitev Štiri dobe prejel na natečaju mariborske- ga Umetniškega tedna leta 1939 (po vojni je za isto skladbo, 55 Priznani pevski zbor društva ‚Jadran-Nanos‘ iz Maribora, v: ND (1940), št. 27 (28. 6.), str. 5. 56 Koncert, v: ND 40 (1940), št. 28 (5. 7.), str. 4. 57 Ustanovitev pevskega društva ‚Kola‘, v: J 21 (1940), št. 276 a (25. 11.), str. 4. 58 Pahor K., Mariborsko ‚Kolo,‘ v: J 22 (1941), ŠT. 82 (6. 4.), str. 4. skimi zbori« Jadran prvič nastopil v Celju. Pod Vrabčevim vodstvom je 45 pevcev izvedlo 17 narodnih in domoljubnih pesmi. 47 Spored koncerta je obsegal naslednje skladbe: Mirko- vo Pradedom, Maroltovo Barčico, Gotovčevo O mili mi u selu divojka, štajersko narodno Zdrava bodi, Devovo Splavarska, češko narodno Tječe voda, Mirkovo Oj, Jablane, rusko narod- no Zasvistali kazačjenki, V . Novakovo Juhe, pojdamo v Škofče, Foersterjevo Povejte, ve planine, Škraupfovo Bivali Čehove, De- vovi Gor čez izaro in Soči, Aljaževo Na dan, kozaško narodno Iz za ljesa, Zajčevo U boj in Juvančevo Slovansko. 48 Po poročan- ju Nove dobe se je lepo zveneč pevski zbor pod »odličnim in mirnim vodstvom svojega dirigenta« predstavil kot »odlična, homogena pevska celota.« Obširen program je zbor izvedel na pamet, brezhibno in skladno. 49 Pevski zbor Jadran-Nanos Že na 20. občnem zboru pevskega društva Jadran januarja 1939 so zborovalci razpravljali o morebitni združitvi društev Jadran in Nanos, a takrat do stvarnega sklepa ni prišlo. 50 Vest, da sta mariborski emigrantski društvi Jadran in Nanos naposled str- nili svoje moči, je oktobra 1939 prvi objavil Mariborski večernik Jutra. Po pisanju člankarja je pomnoženi pevski zbor Jadran- -Nanos imel pred seboj nove naloge. Od šestdeset do sedemde- set pevcev si je prizadevalo, da se pod vodstvom Ubalda V rabca izpopolnijo in dosežejo še višjo raven izvajanja. Ena od glavnih nalog je bila predvsem zbujati s pesmijo narodno zavest tam, kjer so bili narodni in državni interesi ogroženi, spajati društ- veno delovanje z ostalimi društvi in Ipavčevo pevsko župo ter sodelovati na vseh narodnih manifestacijah in svečanostih. 51 7. julija 1940 je pevski zbor Jadran-Nanos nastopil v Celju. Pevski zbor, sestavljen iz 36 najboljših pevcev bivših pevskih zborov Jadran in Nanos, je za koncert sestavil spored predvsem slovanskih narodnih pesmi. 52 Izvedene slovenske umetne pes- mi so podpisali Dev, Mirk, Jereb in Juvanec. Po kritikovem mnenju je mlade in navdušene pevce zbora Jadran-Nanos zbo- rovodja Vrabec vodil »z zelo veščo roko.« Dalje je zapisal, da se je »glasovno uravnovešen in izenačen zbor« odzval na vsak njegov gib in izvedel spored koncerta »zelo učinkovito in dog- nano«, z »najlepšimi pianissimi.« 53 Istega dne zvečer je nastopil v zdraviliški dvorani v Dobrni. 54 Kmalu zatem, 29. junija 1940, je zbor priredil koncert v Laš- kem. Poročevalec časnika Nova doba je nastop prvovrstnega in 47 Pevski koncert mariborskega »Jadrana« v Celju, v: Nova doba (ND) (1939), št. 33 (11. 8.), str. 3. 48 Vokalni koncert narodnih in domoljubnih pesmi, v: ND (1939), št. 34 (18. 8.), str. 3. 49 Pevski koncert mariborskega Jadrana v Celju, v: ND (1939), št. 35 (25. 8.), str. 2. 50 Občni zbor Jadrana, v: S 67 (1939), 25 a (31. 1.), str. 7. 51 Bizjak, L., Pevski zbor ‚Jadran-Nanos‘, v: MVJ 13 (1939), št. 228 (5. 10.), str. 4. 52 Pevski koncert društva ‚Jadran-Nanos‘ v mestnem parku, v: ND (1940), št. 28 (5. 7.), str. 2. 53 Koncert pevskega zbora ‚Jadran-Nanos‘ v Celju, 40 (1940), št. 29 (12. 7.), str. 2. 54 Pevski koncert društva ‚Jadran-Nanos‘ v mestnem parku, v: ND (1940), št. 28 (5. 7.), str. 2. Ubald Vrabec v Mariboru 11 Raziskave Viri in literatura Časopisni viri 1. –c. Mariborsko kulturno pismo, v: Jutro (J) 16 (1935), št. 86 a (12. 4.), str. 3. 2. 20 letnica Jadrana, v: S 67 (1939), 116 a (23. 5.), str. 7. 3. a–, k– (F. Avsenak), 25. koncert pevskega zbora Glas- bene Matice v Mariboru, v: MVJ 6 (1932), št. 280 (10. 12.), št. 4. 4. Bizjak, L., Pevski zbor ‚Jadran-Nanos‘, v: MVJ 13 (1939), št. 228 (5. 10.), str. 4. 5. Črni umetniki so peli, v: J 16 (1935), št. 82 a, 8. 4., str. 3. 6. Der Sängerchor der »Glasbena matica«, v: Marburger Zeitung (MZg) 73 (1933), št. 173 (2. 7.), str. 5. 7. Die Gesangverein ‚Jadran‘ , v: MZg 78 (1938), št. 60 (15. 3.), str. 4. 8. Dr. E. B., Zum Konzert der ‚Grafika‘ , v: MZg 75 (1935), št. 84 (12.4.), str. 5. 9. Dr. E. B., Koncert des Gesangvereines ‚Grafika‘ , v: MZg 78 (1938), št. 249 (3. 11.), str. 4. 10. Dr. E. B., König Alexander-Gedächtnis-Konzert, v: MZg 77 (1937), št. 235 (14. 10.), str. 4. 11. Dvajset let društva ‚Jadran‘, v: MVJ 13 (1939), (20. 5.), str. 3. 12. Glasbena matica mariborska razpuščena, v: Slovenec (S) 61 (1933), št. 176a (5. 8.), str. 4. 13. Harej Zorko, Ubald Vrabec – petinsedemdesetletnik, v: Cerkveni glasbenik (CG), 74 (1981), 22, 23. 14. J. G., Cerkveni koncert Glasbene Matice v Mariboru, v: S 60 (1932), št. 285 a (14. 12.), str. 3, 4. 15. J. G., Koncert Glasbene Matice, v: S 61 (1933), št. 261 (15. 11.), str. 4. 16. Jelerčič, I., Osemdeset let Ubalda Vrabca, v: Naši zbori (NZ) 37 (1985), str. 137, 138. 17. Jubilejni koncert Grafike, v: DP 13 (1938), št. 111 (1. 11.), str. 3. 18. Jubilejni koncert pevskega društva »Jadran«, v: J 15 (1934), št. 202 a, 3. 9., str. 2. 19. K. Pahor, César Franck: Les Béatitudes (Blagri), v: MVJ 12 (1938), št. 101 (5. 5.), str. 3. 20. Koncert »Jadrana« v Mariboru, v: J (1937), št. 116 (21. 5.), str. 7. 21. Koncert »Jadrana« v Mariboru, v: J (1937), št. 116 (21. 5.), str. 7. 22. Koncert delavskih pevskih in glasbenih društev, v: DP 11 (1936), št. 85 (21. 10.), str. 3. 23. Koncert moškega zbora »Grafika«, v: Delavska politika (DP) 10 (1935), št. 28 (10. 4.), str. 3. 24. Koncert moškega zbora »Grafika«, v: DP 10 (1935), št. 28 (10. 4.), str. 3. 25. Koncert moškega zbora »Grafika«, v: DP 10 (1935), št. 28 (10. 4.), str. 3. vendar brez sklepnega dela, dobil priznanje na natečaju Premio Trieste). 59 V Mariborski dobi izstopa daljša skladba Punt, kateri je kasneje dodal še orkester. 60 Gre za vokalno-inštrumentalno skladbo na dva Gradnikova soneta iz cikla Podobe tolminskega punta. V Mariboru je napisal tudi zborovski skladbi Sinoči me dekle je vprašalo in Trbovlje (Kresno jutro) – objavljeni v zbirki 22 pesmi iz leta 1940. 61 Drugo Glasbena dejavnost Ubalda Vrabca ni bila omejena le na že omenjena društva. Poleg poučevanja na glasbeni šoli GM sta Ema in Ubald Vrabec poučevala tudi na glasbeni šoli Železni- čarskega društva Drava. 62 Poleg kopice opravkov je Vrabec ak- tivno sodeloval na prireditvah raznih društev. 63 Med bivanjem v Mariboru se je tudi izpopolnjeval, in sicer v violinski igri pri Faniki Brandl in pevski tehniki pri Zori Ropas. 64 59 J e ler čič, I., Osemdeset let Ubalda Vrabca, v: Naši zbori (NZ) 37 (1985), str. 137, 138. 60 H a r ej Z o r k o , Ubald Vrabec – petinsedemdesetletnik, v: Cerkveni glasbenik (CG), 74 (1981), 22, 23. 61 A. B., Vrabec Ubald, v: Primorski biografski leksikon, 1991, št. 17, str. 271–273. 62 K ra l j , B ., Ubald Vrabec 190 –1992, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2005, str. 43. 63 Ob 140letnici rojstva dr. A. M. Slomška, v: MVJ 14 (1940), št. 268 (25. 11.), str. 7. 64 Vrabec Ubald, v: SBL, Ljubljana 1980–1990. Sklep Številni v Maribor priseljeni Primorci so v dvajsetih in tridese- tih letih prejšnjega stoletja dodobra razgibali kulturno življenje mesta ob Dravi. Vključevali so se v društva, organizirali in na- stopali na prireditvah ter, še posebej s petjem, vzbujali ljubezen do pesmi in dvigali narodno zavest. Eden najpomembnejših mariborskih Primorcev je prav gotovo Ubald Vrabec. Učitelj, začasni ravnatelj in društveni delovodja GM Maribor, violinist, nadvse uspešen zborovodja in skladatelj je bil v vseh porah ta- kratnega mariborskega glasbenega življenja. Najpomembnejše je bilo njegovo delo s pevskimi zbori. Kritike, ki jih je po na- stopih s pevskimi zbori izpisalo kritiško pero, so bile odlične. S strokovnim delom in smelo zastavljenimi koncertnimi spo- redi, ki so nemalokrat vključevali nadvse zahtevno moderno zborovsko literaturo, je pevski zbor društva Jadran popeljal na sam vrh pevskega poustvarjanja v Mariboru. Sklenemo lahko, da je Ubald Vrabec bistveno pripomogel k dvigu kakovosti pevskega poustvarjanja in s tem obogatil glasbeno kulturo v Mariboru in širše. 12 26. Koncert pevskega zbora ‚Jadran-Nanos‘ v Celju, 40 (1940), št. 29 (12. 7.), str. 2. 27. Koncert, v: ND 40 (1940), št. 28 (5. 7.), str. 4. 28. Konec konflikta Glasbena Matica: Hladek - Bohinjski, v: Mariborski večernik Jutra (MVJ) 10 (1936), št. 93 (23. 4.), str. 3. 29. Lepota naše pesmi osvaja našo mejo, v: MVJ 11 (1937), št. 103 (8. 5.), str. 2. 30. Lepota naše pesmi osvaja našo mejo, v: MVJ 11 (1937), št. 103 (8. 5.), str. 2. 31. Mariborska Glasbena Matica, v: S 61 (1933), št. 177a (6. 8.), str, 4. 32. Ob 140-letnici rojstva dr. A. M. Slomška, v: MVJ 14 (1940), št. 268 (25. 11.), str. 7. 33. Občni zbor Jadrana, v: S 67 (1939), 25 a (31. 1.), str. 7. 34. Občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice, v: MVJ 6 (1932), št. 210 (16. 9.), str. 2. 35. Občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice, v: MVJ 8 (1934), št. 142 (25. 6.), str. 3. 36. Pahor K., Mariborsko ‚Kolo‘, v: J 22 (1941), ŠT. 82 (6. 4.), str. 4. 37. Pevski koncert društva ‚Jadran-Nanos‘ v mestnem par- ku, v: ND (1940), št. 28 (5. 7.), str. 2. 38. Pevski koncert društva ‚Jadran-Nanos‘ v mestnem par- ku, v: ND (1940), št. 28 (5. 7.), str. 2. 39. Pevski koncert Ipavčeve župe, v: MVJ 12 (1938), št. 144 (28. 6.), str. 3. 40. Pevski koncert Ipavčeve župe, v: MVJ 12 (1938), št. 144 (28. 6.), str. 3. 41. Pevski koncert mariborskega »Jadrana« v Celju, v: Nova doba (ND) (1939), št. 33 (11. 8.), str. 3. 42. Pevski koncert mariborskega Jadrana v Celju, v: ND (1939), št. 35 (25. 8.), str. 2. 43. Priznani pevski zbor društva ‚Jadran-Nanos‘ iz Mari- bora, v: ND (1940), št. 27 (28. 6.), str. 5. 44. Proslava sedemdesetletnice zgodovinske »Besede«, v: MVJ 5 (1932), št. 253 (7. 11.), str. 2. 45. Spominski koncert Jadrana v Mariboru, v: S 66 (1938), št. 236 a (13. 10.), str. 4. 46. Tri kulturne prireditve, v: MVJ 9 (1935), št. 82, str. 3. 47. Tri kulturne prireditve, v: MVJ 9 (1935), št. 82, str. 3. 48. Ustanovitev pevskega društva ‚Kola‘, v: J 21 (1940), št. 276 a (25. 11.), str. 4. 49. V . U[kmar], Koncert mariborskih pevskih zborov, v: S 66 (1938), št. 108 (12. 5.), str. 5. 50. Vokalkonzert der Jünger der schwarzen Kunst, v: MZg 75 (1935), št. 69 (24. 3.), str. 4. 51. Vokalni koncert narodnih in domoljubnih pesmi, v: ND (1939), št. 34 (18. 8.), str. 3. 52. Zelo dobro uspel koncert delavskih pevskih in glasbe- nih društev, v: DP 12 (1937), št. 80 (6. 10.), str. 3. Arhivski viri 1. Domovinska kartoteka, TE 575/1936, 1937, PAM. 2. Fond Mestna občina Maribor, AŠ 358/300. Pokrajinski arhiv Maribor 3. Gospodinjska kartoteka, Vrabec Ubald, TE 648/2508, 2509, Pokrajinski arhiv Maribor (PAM). 4. Pevsko društvo Grafika, Blagajniška knjiga, AŠ 108/3183. Fond Ukinitveni komisar za društva na Spod- njem štajerskem, PAM. 5. Poročilo za 1. sejo šolskega kuratorija šole GM (4. julij 1936). PAM, fond GM, škatla št. 3. 6. Šolsko poročilo za sejo centralnega odbora Glasbene Matice dne 16. novembra 1936. PAM, fond GM, škatla št. 3. 7. Zapisnik četrte redne odborove seje v poslovnem letu 1936/37. PAM, fond GM, škatla št. 3. 8. Zapisnik X. redne odborove seje Glasbene Matice (30. junij 1938). PAM, fond GM, škatla št. 3. Literatura 1. Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek (2000). Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 367, 368. 2. Hartman, B. (2001). Primorci in slovenska kultura v Mariboru med vojnama, Kultura v Mariboru (2001). Maribor: Obzorja. 3. Hartman, B. (2001). Primorci in slovenska kultura v Mariboru med vojnama, Kultura v Mariboru. Maribor: Obzorja, str. 118. 4. Kralj, B. (2005). Ubald Vrabec 1905–1992. Gorica: Go- riška Mohorjeva družba. 5. Kralj, B. (1984). Zborovska dela Ubalda Vrabca (dip- lomsko delo). Akademija za glasbo, Ljubljana. 6. Poročilo ob šolskem letu 1935–1936 (1936). GM Mari- bor. 7. Poročilo ob šolskem letu 1936–1937(1937). GM Mari- bor. 8. Poročilo ob šolskem letu 1937–1938 (1938). GM Ma- ribor. 9. Poročilo ob XX. šolskem letu 1938–1939 (1936). GM Maribor. 10. Poročilo ob XX. šolskem letu 1938–1939 (1939), GM Maribor. 11. Poročilo ob XXI. šolskem letu 1939–1940 (1940), GM Maribor. 12. Primorski biografski leksikon, 1991, št. 17. 13. Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 1980–1990. Ubald Vrabec v Mariboru