Rokometni kadeti prvi v Evropi! Več na 31. in 32. strani (Foto: Foto TONI) Ce beograjski nadškof ni “na konju” v Srbiji, je pa vsaj v Ribnici Več na 12. strani (Foto: F. Lesar) Alpinisti prvi na svetu! A. Žagar osvojil prvenstveno smer na ČOPI - Ribnica ekspress y Strani 26 in 27 (Foto: D. Žagar) sjesaEPC&TNKEgp- /----\, r~ - Kr\ / Kje!!!! \ \ Kdaj??? y lite® mssi® ,|s t iiraia ©I 16»ll 11CT ■■ Äveusl Datum: SOBOTA, NEDELJA: 7. in 8. Kam: na SONNBLICK (3105 m) Avstrija Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA Trajanje: 5 UR in 7 UR Datum: SOBOTA, 21. Kam: na PLANJAVO (2394 m) Načrt ture: Kamniška Bistrica - Planjava - Kamniška Bistrica Zahtevnost: ZAHTEVNA Trajanje: 7 UR Datum: SOBOTA, NEDELJA: 11., 12. Kam: na VRTAČO (2181 m) in STOL (2236 m) Načrt ture: Ljubelj - Zelenica - Vrtača - Stol - Golica - Javorniški rovt Zahtevnost: MANJ ZAHTEVNA Trajanje: 5 UR in 5 UR ($) V jeseni pripravljamo tečaj o ekološkem kmetovanju. Tečaj morajo opraviti vsi, ki želijo kmetovati po načelu ekološkega kmetovanja. S tem bodo imeli možnost pridobiti denarna nadomestila od države. Prijave sprejemamo pri Kmetijsko svetovalni službi. Škrabčev trg 19, Ribnica Tel.:861-927 3. TEDEN 9. cgro«»n |»ross 1 3E • hitro odstranjevanje maščobnih oblog na bokih, okoli pasu, na trebuhu in na stegnih ... • rezultati vidni po prvem tretmanu, kar pomeni na celem telesu 20 cm manjši obseg natančno - talcojj - x dolgotrafnimi rezultati ..j o puMej d.o.o. RIBNICA • Industrijska čistila in razmastila • Visokotlačno pranje (300 barov, 980C) in zaščita škarp, fasad, tlakov • Nizkotlačno peskanje naravnega in umetnega kamna PODJETJE zn TRGOUinO m STORITVE Goriča vas 18,1310 Ribnica tel./fax: (0GI) 862-272 gsm: 041 642-713 Pisarna: Olerhnrjevn 9, Ribnica Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm. AVTO SERVIS UGODNI KREDITI T+5% LEASING Zabavni strani pripravil: Marko Modrej Sredi poletja smo. Sredi najbolj nenavadnega poletja v zadnjih nekaj letih (velike temperaturne spremebe, nizek zračni tlak, uvedba DDV-ja,...). Pa vendar, pesimisti bodo rekli, nikoli še ni bilo tako slabo, optimisti pa, da bolje ne bi moglo biti. V zadnjem času se veliko govori o koncu neke ere, o zadnji fazi človeške civilizacije v obliki, kakršna je. Skratka, časopise polnijo naslovi o bližnjem koncu sveta. Toda, konec sveta so napovedovali že leta 100, 1000, pa 1111, najbolj aktualno leto 2000 pa je pred vrati. Sicer pa, kaj je konec sveta? Za nekatere je to izguba službe, veliko se jih boji vojne, ki bi ogrozila njih in njihovo premoženje. Še posebej strašna naj bi bila atomska vojna, ki bi resno ogrozila življenje na Zemlji. Nekaj pa jih verjame tudi v pravo, biblično apokalipso. Predstave o koncu sveta so različne in odvisne predvsem od političnih dogodkov po svetu. Prepričan sem, da je bil konec sveta oz. je še za številne trpeče na Kosovu. Zakaj neki sedaj pišemo o tem ravno v Rešetu? Zato, ker je pred nami zanimiv in skrivnosten 11. avgust, ko se nam obeta velik sončni mrk, ki bo po napovedih znanstvenikov na Zemlji pustil tudi nekaj posledic. Ezoteriki že nekaj časa ugotavljajo, preračunavajo, kaj naj bi se vendarle zgodilo. Govorijo, da bo položaj zvezd dvignil gladino morja, da bodo zaradi silnic v vesolju velike poplave,... Nestanovitnemu vremenu smo priča že sedaj, v juliju, na ostalo pa počakajmo do 11. avgusta. Pa še nasvet: Na naslednji strani je objavljena nagradna križanka, ki jo poskušajte čim uspešneje rešiti, saj bomo konec avgusta podelili 5 lepih nagrad. Pa prijetno branje glasila Rešeto. RIBNIŠKI PUŠELIC DOSLEJ PREDLAGANE OSEBNOSTI: Župan občine Ribnica Jože Tanko, predsednik S.K. Sodražica Tone Matelič, zdravnica dr. Alenka Nadler Žagar, pater Niko, ribniški dekan Maks Ipavec, zdravnik mag. Željko Valčič, Medard Pucelj, prof. Janez Debeljak, Vesna Horžen, Matjaž Virant, Ivan Ogrinc, predsednik P.D. Goriča vas, Cveto Marinšek, glasbenik Franc Mihelič, trener R.K. Ribnica Janez Ilc, Rokometni klub Ribnica, glasbenik Pero Lovšin. Na zvonikih ribniške cerkve je vendarle dokončan znameniti' "kamniti pušeljc", ki je ponos ribniške doline. V drugo polovico del pa se je prevesila tudi akcija "RIBNIŠKI PUŠELJC", ki jo vodimo skupaj z radiom UNIVOX. Preko glasovnic iz glasila Rešeto ta mesec sicer ni bilo kakšnih drastičnih sprememb, saj ste predlagali že znane osebnosti. Novost pri predlaganih kandidatih je trener R.K. Ribnica Janez Ilc, za katerega je bilo v utemeljitvi zapisano, da je zaslužen za povratek naše rokometne ekipe v LA. slovensko rokometno ligo. Še dva zanimiva predloga pa sta prispela preko telefona v oddajo Ribniški pušeljc na radio Univox 1. julija. To sta Rokometni klub Ribnica, kije tako prvi klub, društvo, organizacija, ki ste jo/ga predlagali, kar je več kot pohvalno, in Pero Lovšin, ki s koreninami prav tako sodi v našo dolino. Za oba pa je bila utemeljitev: doseganje velikih uspehov in splošna priljubljenost. k ij i» o m i KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev: KUPON “RIBNIŠKI PUŠELJC” Osebnost: Projekt oz. pomembno delo: Na kakšen način pripomore k razvoju doline? Ime in priimek: Ulica:___________ Pošta:___________ Tel.: V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasneje do 13. avgusta 1999. Izjemoma se bomo tokrat preko radia slišali še ta mesec, in sicer v četrtek, 29. 7. 99, ob 17.45. Ostali termini ostajajo popolnoma isti. In kaj naj napišem za konec? Ostanite še naprej z nami, glasujte za vas priljubljene in za Ribnico zaslužne obraze, s kuponi iz Rešeta in preko telefona v oddaji Ribniški pušeljc na radiu Univox. Mi pa bomo pridno zbirali in shranjevali vaše predloge in naslove, saj vam bo ob koncu akcije žreb naklonil kar nekaj bogatih nagrad. Lepo se imejte! NAGRADNA SESTAVLJANKA Tokrat se bomo šli malo grboslovja. Na sliki imate 17 grbov slovenskih mest. V kvadratke morate napisati, kateremu mestu pripadajo. Ker so v črno-rumeni barvi, smo izbrali zelo specifične kraje, ki so znani po svojih grbih, tako da vam to ne bi smelo delati večjih preglavic. Črke, ki jih dobite v krogcih s številkami, vnesite v mrežo po številkah in dobili boste začetek znane pesmi, ki jo je napisal in prvi zapel Janez Podboj. Pazite, ker bo rešitev v čistem ribniškem dialektu. Pravilne rešitve napišite na objavljene kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici, najkasneje do 10. avgusta 99. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 5 lepih nagrad: 1. nagrada: radijska čestitka, poklanja Radio UNIVOX 2. nagrada: žensko striženje, poklanja Frizerski studio ERIKA 3. nagrada: moško striženje, poklanja Frizerski studio ERIKA 4. nagrada: 2 filma, poklanja Foto TONI 5. nagrada: 2 kino vstopnici, poklanja Kino RIBNICA Pravilne rešitve napišite na objavljene kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici, najkasneje do 10. avgusta 99. REŠITEV KRIŽANKE Pravilna rešitev 6. številke Rešeta je številka 7. 13 14 15 16 17 Izmed pravilnih rešitev je žreb določil naslednje nagrade: 1. nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja RADIO UNIVOX, prejme: JANA ASIČ, Knafljev trg 9, 1310 RIBNICA. 2. nagrado, žensko striženje, ki ga poklanja frizerski studio ERIKA, prejme: MARIJA ANDOUŠEK, Velike Poljane 37, 1316 ORTNEK 3. nagrado, moško striženje, ki ga poklanja frizerski studio ERIKA, prejme: BORIS SEKELJ, Velike Poljane 67, 1316 ORTNEK 4. nagrado, 2 color filma, kiju poklanja FOTO TONI, prejme: BRANE CRNKOVIČ, Prijateljev trg 3, 1310 RIBNICA. 5. nagrado, 2 kino vstopnici, ki ju poklanja KINO RIBNICA, prejme: JOŽA ABRAHAMSBERG, Gornje Lepovče 22 a, 1310 RIBNICA. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. MALI OGLASI Prodam TOMOS AVTOMATIC bele barve, letnik 87. Tel: 041 / 806 102, 061 / 863 422, Peter. Prodam R4 GTL, letnik 89, prevoženih 90.000 km., reg. do januarja 2000. Tel.: 061 / 861 941, Blatnik. Prodam MOŠKO GORSKO KOLO, srednje velikosti, staro 4 leta. Tel.: 061 / 861 393, Robert. Oddajam mlade igrive mucke, z daljšo dlako, stare 5 tednov, navajene ljudi. Tel.: 061/861-554 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KOČEVJE KE RIBNICA Gozdarski nasveti za gozdne posestnike in za ostale gozdovnike po duši NEGA IN VARSTVO MLADEGA GOZDA II. del Da, da, kmetije, posestva in hiše smo ali podedovali od prednikov, jih kupili ali dobili v dar. In tako smo postali gospodarji. Dobri in nekoliko slabši. Po kritičnem premisleku sem se uvrstila v drugo kategorijo, vsaj kar se obdelovalne zemlje tiče. Verjemite, da se je težko mestnemu škricu, nevajenemu kmečkega dela, ukvarjati že z nego sadovnjaka, kaj šele z resnim kmetovanjem. In takih, ne najboljših gospodarjev, nas je iz dneva v dan več. Toda, če je treba, se človek maričesa nauči. In tako začnem spraševati sodelavca Andreja in Ano s kmetijske svetovalne službe o sadovnjaku, ostale s te službe "morim" s tem, kako z vrta odpraviti najrazličnejše škodljivce, soseda včasih presenetim s kakšnim prav naivnim vprašanjem o čebelah. Sprašujem in si mislim, da se tako ali tako nihče ni rodil z vsem znanjem tega sveta. Kaj bi torej moral vprašati oz. postoriti gozni posestnik v svojem "talu"? V prvem primeru gostih in zasenčenih mladih bukovih in smrekovih dreves bi moral opraviti nego gošče. To je strokovni izraz za dela v mladem gozdu, takem, v katerem mlada drevesca hitro priraščajo v višino, življenjsko močnejša zmagujejo v borbi za svetlobo in prostor, šibkejša pa v rasti zaostajajo. Krošnje dreves so utesnjene in zaradi pomanjkanja svetlobe prihaja do odmrtja spodnjih vej. V takem gozdu odstranimo (posekamo) osebke z nezaželenimi lastnostmi. To sta v našem primeru dve razrastli bukvi, ki sta tudi nekoliko višji kot ostala drevesca. Ker želimo imeti čvrsta in ne kot krtača gosta drevesa, opravimo še rahljanje. Odstranimo nekaj dreves, zato da povečamo rastni prostor kvalitetnejšim osebkom (Tudi peso prepulimo, mar ne?). Pregosta in previtka gošča je neodporna na ostre vremenske razmere. Tako bukovo goščo kot za šalo prevrne težji sneg. Vse to bi lastniku gozda povedal revirni gozdar in mu tudi svetoval, kaj napraviti v njegovem mladem gozdu. Ko bi lastnik delo opravil, bi mu revirni obračunal še subvencijo iz državnega proračuna. Poglejmo, kolikšna bi bila za naš primer. Za 0,5 ha nege gošče bi bila subvencija (če so poudarjene še druge funkcije gozda) 40% vrednosti celotnega dela, tj. 9170 sit. Na prvi pogled to sicer ni veliko, toda denar bi zaslužili v dveh dneh in pol (če bi delali po 8 ur), ta sredstva se ne prištevajo k dohodnini, obenem pa bi napravili še nekaj koristnega za svoj gozd. Redčenje letvenjaka V drugem primeru bi morali, seveda preden nam je sneg polomil smreke, opraviti redčenje letvenjaka. To je delo v nekoliko starejšem, vendar še vedno mladem gozdu. V letvenjaku najprej izberemo drevesa z zaželenimi lastnostmi, tiste, za katere presodimo, da so kvalitetnejša in jim pomagamo pri njihovem nadaljnjem razvoju, s tem da jim odstranimo sosednja drevesa (konkurente). Pri tem moramo paziti, da so izbrana drevesa enakomerno razporejena po površini. Drevesa, ki smo jih preredčili, oblikujejo močnejšo krošnjo, so stabilnejša in bolje kljubujejo snegu, vetru in žledu. No, ker pa tega dela nismo opravili, moramo najprej pospraviti polomljene in prevrnjene smreke. Seveda čim prej, da nam preostalih ne napade lubadar. Na vrzeli, ki je ostala, se bo čez čas zopet nasemenilo novo drevje. Tako se bo začela nova rast in izgubili smo na času (20-251et). Kolikšna bi bila subvencija za redčenje letvenjaka? Za npr. pol ha redčenja, bi bila ob podobnih pogojih enaka kot v prejšnjem primeru. Kolikšna bi bila korist vseh teh gojitvenih del tez čas? Nekoliko poenostavljeno - taka, kot je razlika med odkupno ceno bukovih drv (ca 3600 sit) in hlodovino bukve 1. ali 2.klase (ca 8400-11200 sit). Ne pozabimo, da negovan gozd uspešneje kljubuje ujmam in lastniku prinaša večji dohodek. Tak gozd je v interesu tako lastnika gozda, kot lesnopredelovalne industrije in javnosti (države). Prav zaradi tega država sofinancira gojitvena in varstvena dela. Z napisanim sem poskusila pri tistih, za gozd manj skrbnih gospodarjih, vzbuditi kanček slabe vesti. In to zato, da bi vseeno, kljub najrazličnejšim zadržkom, le opravili kakšno delo tudi v mladem gozdu. Je že tako, da imam tudi sama slabo vest, ko vidim soseda in PavVčeve, kako se v vročih dneh trudijo s košnjo naših njiv. Dečman_žagar Kmetijski zavod Ljubljana, Enota Ribnica Škrabčev trg 19, 1310 Ribnica, tel.: 861927 Poskusi sort vrtnin Tudi v letošnjem letu kmetijska svetovalna služba izvaja več poskusov, na podlagi katerih izbiramo najboljše sorte za to območje. Poskusi potekajo pod nadzorom kmetijskih svetovalcev. Stroške krije občina Ribnica. Pridelovalec odstopi mesto za poskus, ga spremlja (opazuje razvoj, pojav bolezni in škodljivcev, izvaja varstvo pred boleznimi in škodljivci, zbira podatke o pridelku), prevzame tveganje uspeha in omogoča ogled poskusa vsem zainteresiranim. S poskusi želimo razviti pridelavo zelenjave na našem območju. Načrtujemo tolikšne količine pridelka, da bo imel lastnik, pri katerem se izvaja poskus, ob dobrem pridelku višek vrtnin in bo prisiljen v trženje pridelka. V poskuse želimo pritegniti čim več mladih, ki jih veseli kmetovanje in želijo osvojiti tehnologijo. Vpeljali smo sajenje solate in paprike na črni foliji. Metoda se je pokazala kot odlična, razen v enem primeru, ko je bil posevek uničen zaradi deževnikov in polžev. Letos poskušamo naslednje vrtnine: Solato (vanity, aimee, glaye,) poskušamo pri Metki Kromar na Humcu in Zalki Ilc iz Goriče vasi. Cvetačo in zelje poskušamo pri Anici Petek v Hrovači. Korenček (nantes, fleker, bergen Fl) poskušamo pri Marti Adamič na Hudem koncu. Krompir (Sante, Meta, Brith, Escort in Kornado) poskušamo pri Mariji Kozina v Žlebiču, Stanku Oblaku na Grabnu in Mariji Gornik v Jurjeviči. Paprika (Bianca) je v poskusu prvič na našem območju. Izvajamo ga pri Stanku Oblaku na Grabnu. V ta namen je vzel v najem površino 10 arov pri Emilu Turku na Opekarski ulici v Ribnici. Paradižnik (arletta Fl, optima Fl, mon-roe Fl) poskušamo pri Zalki Ilc v Goriči vasi. V kratkem pripravljamo organiziran ogled pridelave vrtnin na drugih območjih. Prosim vse, ki jih zanima ogled, da se čim prej prijavijo v naši službi. Irena Šilc, inž. kmetijstva Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 06.05.1999 Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Na podlagi 1. odstavka 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS št. 44/97) in sklepov Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 27.06.1996 in 06.05.1999 Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN v torek, dne 24.08.1999, s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3. I. Predmet prodaje so naslednja kmetijska zemljišča: 1) pare. št. 1723 2) pare. št. 1736 3) pare. št. 1644 4) pare. št. 944/223 5) pare. št. 944/269 6) pare. št. 3794 7) pare. št. 3795 njiva v izmeri njiva v izmeri travnik v izmeri gozd v izmeri gozd v izmeri gozd v izmeri gozd v izmeri 4 a 32 m2 6 a 19 m2 8 a 88 m2 47 a 27 m2 14 a 72 m2 73 a 70 m2 48 a 52 m2 v torek, dne 24.08.1999, s pričetkom ob 13. uri v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3. I. Predmet prodaje so naslednja stavbna zemljišča: 1) pare. št. 701/2 pašnik v izmeri 1 a 97 m2 2) pare. št. 706/3 pašnik v izmeri 60 m2 3) pare. št. 706/1 pašnik v izmeri 4 a 82 m2 4) pare. št. 716/1 travnik v izmeri 5 a 12 m2 Nepremičnine ležijo v k.o. Dolenja vas. Nepremičnine ležijo v k.o. Prigorica. II. Izklicna cena znaša: -pod 1) 98.003,52 SIT - pod 2) 140.426,34 SIT - pod 3) 151.088,76 SIT - pod 4) 357.455,76 SIT - pod 5) 111.312,64 SIT - pod 6) 557.319,40 SIT - pod 7) 366.908,24 SIT III. Varščino v višini 10 % izklicne ceneje potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva, ko sklene pogodbo. IV) S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica št.: 51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. II. Izklicna cena znaša: -podi) 321.305,20 SIT -pod 2) 97.859,50 SIT -pod 3) 786.137,60 SIT - pod 4) 835.067,30 SIT III. Varščino v višini 10 % izklicne ceneje potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva, ko sklene pogodbo. IV) S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Očbine Ribnica št.: 51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V) Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. V) Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI) Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VI) Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VII) Davek na promet nepremičnin ter stroške notarskega zapisa plača kupec. VIII) Ogled nepremičnin je možen na kraju samem. VII) Davek na promet nepremičnin in stroške notarske overitve Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 861-090. plača kupec. VIII) Ogled nepremičnine je možen na kraju samem. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 861-090. OBČINA RIBNICA OBČINA RIBNICA Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -1100 RAZSTAVNO-PRODAJNA GALERIJA MUDIMO VAM: @ izdelava fotografij v 1 uri © fotografije dobite v albumih © za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film © film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti @ velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala @ hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... © strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU • ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI Pooblaščena trgovina v Ribnici tehnounion «ARIJA MARKEU S.p. Gornje Lepovče 86 1310 Ribnica V mesecu juniju vam nudimo 20% popust za gorska kolesa, 15% popust za švedske šivalne stroje HUSQUARNA, šolski kalkulatorji SHARP. 15% popust, SONY camera - 78.840,00 SIT, mikrovalovna pečica SHARP - 20.034,00 SIT, ter še veliko artiklov z dodatnim 10% popustom. Pokličite no telefon 861-714! SONY SHARP BLANCO Miele Citvidifl (tijHusqvarna fxsp&äa. KELOmat H E3 Casco Nobel Nobel Industrier Opekarska 41a, 1310 Rfcnica, TcL&fcx.: 061/861-363 Delovni čas: dopoldan: od 8 do 12h popoldan: od 15 do 19h sobota: od 8 do I2h Opekarska 47a Ribnica Telefon: 861-389 ÜH Del. čas: pon. sreda 12-20 torek I zaprto čet. pet. 9_ - 20i sobota 8 -15 Izognite se neprijetnemu takanju in nas pokličite po telefonu. Nudimo vam kvalitetne in cenovno ugodne frizerske storitve. nOVOl Možnost plačila s kartico KARANTA, EUR0CARD SE PRIPOROM ■ ^1 mMMMM, NEPREMIČNINE Franc tanko s,. Del, čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 862 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - Ribnici - Brič, dmtanonniska hiša dim. 12,5 x 8,5 m, ul pire. 880 m1, die giriä, CX, SAT, TEL, EL, »da, kompletno dograjena, iprima po dogovoru, cena 24.180.000,00 SfT. Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 •^L^wtltirliti'ilaniianiab hiša [nlM, ilmiliMnld natia gradnje z zanimivo epnme, skupna poniina 380 m1, velikost parcele 1.000 m', primerna za reprezentančni objekt ali poslovni prostor, cena 25.400.000. 00 SIT, ali 260.000 DEM. • Loški Potok - Hrib, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele ca. 400 m', eL vida, klat ogrevanje, možen poslovni prostor ob glavni cisti, cena 8.800.000. 00 SIT iB 88.000 DEM. • Sodražica • center, starejša stanovanjska hiša, primerna za poslovni prostor, velparc. 1668 m', eL vodi cena 7.254.000,00 SIT. ■ Ortnek • bivalna brunarica 5 x 4 m opremljeni ki gradbena parcela 1342 m' z začeti novogradnje (prvi plošča 10 x 12 m) s popolne gradbeno dole, lepa lokacgi cena 9.552.000,00 SIT a8 99.500 DEM. STANOVANJA: - Ribnica - center, dvosobno stanovanje 110 m', pritličje, možen poslovni prostor, oL vodi teL Mat ogrevanji, cena 5.600.000,00 SIT. POSLOVNI PROSTORI: - Ribnica - Goriča vai poslovni prestor ca 60 m', za mirni dejavnost, na zelo dobri lokaciji PARCELE: • Ribnica • Gorenja vn kmetijska parcela ca 261 cena pi dogovoru. GOZDOVI: • Podtabor ■ gozd 3, vel. 7 hi 93 1 85 m' to. PidUbor, ceni pl dogovoru. KUPIMO STANOVANJA - Ribnica - Prijateljev trg, za znanega kupca kupimo enosibne stan, gotovinsko plačilo. ■ Ribnici • cinUr, ni dnuMi tfanmit a mm h»« hiplmi, pbčli im Pokličite na$ In nam zaupajte noje željel Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) iSPfLgš NUDIMO VAM: - očala na recept tudi brez doplačila - ultrazvočno čiščenje očal - tekočine proti rosenju MAX - krpice, etuije, vrvice, lupe ... - popravila - svetovanje Delovni čas: pon. 8 - 12 in 15 - 20 tor., čet. 8 - 12 in 16 - 18 sre., pet. 8 - 14 in 16 - 18 OPTIK JANEZ POZNIČ s.p. n/lOlUTAŽA - AIMPOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOVI Hrovača 6 1310 RIBNICA Mbt.: (041) 647 226 RtGlPS Tel.: (061) 863 089 KNAUf Äkrnstrong Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 061/860-367 Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 19.00 sobota zaprto N/ Sevec Slovencev na Triglav! NT7JF, PRF.MI.TF, _ . „ DO 20 % V Zavarovalnici Triglav, d.d., smo s 1. januarjem 1999 občulno znižali premije nekaterih avtomobilskih, premoženjskih in kmetijskih zavarovanj, pri tem pa še vedno zagotavljamo 100-odstotno varnost naših zavarovancev. S še bolj dostopnimi premijami ter zanesljivimi zavarovalniškimi storitvami skrbimo za to, da bi bilo življenje v Sloveniji bolj varno. avtomobilska zavarovanja premoženjska zavarovanja kmetijska zavarovanja • znižanje premije za zavarovanje polnega avtomobilskega kaska za vse vrste vozil za 15 odstotokov; • zavarovanje tatvine vozila (kombinacija K) je cenejše za 30 odstotokov; • ob sklenitvi polnega avtomobilskega kaska so kriti stroški najema nadomestnega vozila (kombinacija I) in stroški pomoči na cesti (kombinacija R) brez plačila dodatne premije; • in še druge ugodnosti. Znižanje premije za 20 odstotkov pri: • požarnem zavarovanju objektov, opreme in zalog; • zavarovanju gospodinjskih strojev in aparatov; • zavarovanju računalnikov, glasbenih instrumentov in akustičnih aparatov; • zavarovanju stekla; • zavarovanju obratovalnega zastoja zaradi požara; • montažnem zavarovanju; • zavarovanju opreme v zakupu; • zavarovanju blaga v hladilnicah in zamrzovalnikih; • zavarovanju sejmov. • znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: - vinogradov, - sadovnjakov, - hmelja in - vrtnin. • znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: - kopitarjev, - govedi in - psov. Podrobnejše informacije o številnih drugih ugodnostih in celovit pregled nad popusti pri naših storitvah lahko dobite na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. s triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. ca rji ZA VARNOST Državni priznanji z natečaja »Poplave« na POMOČ! Na Osnovni šoli dr. F. Prešerna v Ribnici smo sodelovali na državnem literarnem natečaju »Poplave«. Ministrstvo za obrambo, Uprava za obrambo Ljubljana, kjer so razpisali ta natečaj, so nas uvrstili z območnega na državni nivo. Tako sta kar dva učenca iz krožka literarnega ustvarjanja naše šole prišla v sam finale. Z izvrstnima spisoma sta prejela državni priznanji. Nagrajena sedmošolca, Anna-Marija Lalič in Nejc Orel, sta se v torek , 1.6.1999, na Igu udeležila slavnostne podelitve državnih nagrad. V Izobraževalnem cen- Ko je prišla učiteljica v šolo, smo šli v 3.c razred. Tam nas je že čakala gospa Vesna Lavrič. Razlagala nam je o različnih zdravilnih in strupenih rastlinah. Med zdravilne rastline uvrščamo poprovo meto, kamilice, jagode in še veliko drugih. Strupene pa so: najbolj ripeča zlatica, šmarnica pa tudi druge, mogoče še bolj. Ko je bilo konec te ure, smo šli v 3. b razred. Tam nas je čakala gospa Vlasta Pogorelec. Govorila je o prvi pomoči. Povedala nam je, kako naj si pomagamo, če nam teče kri in o raznih poškodbah. Ko je že skoraj končala, nas je poklicala učiteljica Mira. Peklaje, da moramo iti na igrišče, ker so prišli policaji. Poslovili smo se in stekli na igrišče. Tam so že bili policaji s svojimi psi. Videli smo zelo dresiranega psa. Pokazali so nam, kako pes ulovi roparja. Potem pa smo šli do gasilcev. Imeli so tri gasilne avte. Šli smo od enega do drugega. Veliko smo izvedeli tudi o gasilcih, največ o gašenju, poplavah in drugih nesrečah z ognjem. V prvem in drugem razredu še nismo imeli tru za zaščito in reševanje so si nagrajenci ogledali razstavo likovnih izdelkov. Sledil je kulturni program in podelitev nagrad ter ogled notranjosti samega centra. Pred kosilom smo si vsi udeleženci ogledali zunanje poligone. Najbolj pogumni smo se z gasilsko lestvijo dvignili kar petindvajset metrov visoko. Lepo je prejemati državne nagrade, lepo je biti med najboljšimi, lepo je biti visoko, čeprav se od višine lahko zvrti, nam pa se ni. Sonja Pucer, mentorica krožka tako lepega obrambnega dne. Vsaj jaz in tudi nekaj drugih je pravilo, da je res tako. V tem dnevu sem se zelo veliko naučila. 20. junija so člani PGD Sušje praznovali 90 let obstoja in delovanja. Na ta praznik so se lepo pripravili. S prostovoljnimi prispevki in prispevki nekaterih donatorjev, z glavnim donatorjem - podjetje STUPICA - TRANSPORT, so kupili nov prapor, s prostovoljnim delom so obnovili gasilni dom, katerega sedaj krasi nova freska sv. Florjana. Na kulturni prireditvi so večkrat poudarili govorniki GZ Slovenije, GZ Ribnica, predsednik PGD Sušje Jože Lovšin in drugi, kako pomembna je prostovoljna pomoč, ki smo je deležni, kadar nas prizadenejo nesreče - ogenj, poplave itd. Takrat nam nesebično pomaga-jo.Vsak izmed nas pa si seveda želi čim manj takih nesreč. Vemo pa, kako je pomembno, da so prostovoljni gasilci čim bolj strokovno usposobljeni in da imajo sodobno opremo. Vse prostovoljce in opremo sta blagoslovila pater Niko in kaplan Janez. Gasilci skrbijo tudi za podmladek, ki v Sušju pod vodstvom dobrih mentorjev (Ivana, Sebastjana, Jureta) dosegajo lepe uspehe. Župan občine Ribnica g. Jože Tanko je v govoru poudaril pomen prostovoljnega gasilstva v Sušju. Omenil je tudi pogoje za vaje in usposabljanje. Zato tudi gasilci težko pričakujejo igrišče ob šoli v Sušju. Skupaj z učenci te šole upajo, da se jim bo ta želja kmalu izpolnila. Naj na koncu v imenu učiteljic PŠ Sušje povem, da z društvom že več let lepo sodelujemo. Pomagajo in sodelujejo na zaključnih prireditvah ob koncu šolskega leta, pomagali so nam, ko je bila poplavljena telovadnica v šoli in s svojim znanjem sodelovali pri izvedbi obrambnega dne. Upam, da bomo sodelovali tudi v bodoče. Nagrajenca s spremljevalcem g. A. Šilcem. Na obrambnem dnevu IZ PRETEKLOSTI ZGODOVINA RIBNIŠKE KNJIŽNICE OD LETA 1946 DO 1959 III. del Zap. h. Damm Priimek in ime Poklic ISoZnie y WZ pN ž ?■' / Z M sr J M J yy' 'naju 4 4-f '■ v v p / ■V- f ŽJT z Š z' y z p- iv „> • ^ T IP 'jak: p ' ,> r.p, 'Z : * Vt ■■ -v Si Imenik prvih izposojevalcev hranijo v arhivu knjižnice Miklova hiša. Prvi vpisani Ribničan je Janez Podboj (1947) Leto 1946 25. julija se v inventarno knjigo Prosvetne knjižnice v Ribnici na Dolenjskem vpiše oz. inventarizira prva knjiga: Vladimir Levstik: Gadje gnezdo, leto izdaje 1923. Pod rubriko, kjer se vpiše, ali je knjiga kupljena ali podarjena, je vpisana črka D, kar pomeni dar. Domnevam, da je to dediščina predvojnih ribniških knjižnic, ki seje uspela ohraniti. S to oznako je vpisanih še ostalih 976 knjig. Zadnja, z inventarno številko 977, se vpiše 17. 1. 1947. » Svoje prostore je knjižnica imela v hiši Filipa Peterlina (sedaj AMD) ali v desnem delu sedanje trgovine Vitra, česar se natančno ne spominjam. Dolgo sta v knjižnici delali upokojeni učiteljici Josipina in Ana Sedej ter Ivana Debeljak -Kramarčkova Anka.« (Po zapisu T. Petka) Leto 1947 V knjižnico, ki se iz Prosvetne knjižnice preimenuje v Ljudska knjižnica Ribnica, se 9. 2. 1947 vpiše prvi bralec: dijak Janez Podboj (zanimivo naključje, daje bil njegov praded ustanovitelj prve ribniške čitalnice). V letu 1946 torej knjižnica za bralce še ni delovala, ampak so knjižničarji, ki so bili izključno volonterji, samo vpisali vso dediščino ribniških knjižnic v inventarno knjigo. Prvi dan svojega delovanja, 9. februarja 1947, ima knjižnica torej 977 knjig. Leta 1947 se vpiše v knjižnico 83 bralcev, od tega tri četrtine dijakov. *** V prejšnji številki Rešeta ste si lahko ogledali nekaj razglednic s podobo ribniškega trga s konca prejšnjega in z začetka tega stoletja. Če ste bili pozorni, pa ste lahko v začetku julija videli v Mercatorjevi izložbi na trgu manjšo razstavo razglednic in ribniške noše z začetka tega stoletja. Danes so na vrsti razglednice iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Najprej pa nekaj o sami zgodovini dopisnic in razglednic. Prvo uradno dopisnico na svetu je izdala dunajska uprava 1. oktobra 1869, imenovala pa se je Correspondenz - Karte. Za nenemške narode v avstrijski polovici habsburške monarhije so leta 1871 dodali dvojezične napise. Ustrezni slovenski izrazje bil najprej »listnica«, po letu 1873 pa se je začel uporabljati izraz, ki ga uporabljamo še danes, dopisnica. Sprva se ljudje niso mogli sprijazniti s takšnim javnim poročanjem, v boljši družbi je pošiljanje t.i. »odprtih pisem« veljalo kar nekaj časa za nespodobno početje. Za predhodnice razglednic veljajo kartice z »razgledom«, s sliko na zgornji tretjini površine. Pojavijo se po letu 1873, nato pa se površina fotografije veča in kmalu zasede celotno stran. Zato so morali razmejiti prostor za pisanje sporočila in naslova. V Avstriji so prostor razmejili leta 1904, prej pa so se sporočila pisala kar po fotografiji, zato so morala biti temu primerno zelo kratka. Zgodnje razglednice s konca prejšnjega stoletja so zelo redke, saj tedanja tiskarska tehnika ni dopuščala velikih naklad. Barvne razglednice so izdelovali tako, da so na podlagi črno-belih fotografij izdelali črno-bele slike in jih nato pobarvali. Tako vse do leta 1920 nobena barvna razglednica ni izdelana na podlagi barvne fotografije. Pogled na trg pred prvo svetovno vojno je primer ene izmed »pobarvanih« razglednic, vendar, žal, zaradi črno-belega tiska ne morete občudovati barvnih raznolikosti hiš. Šolstvo v Ribnici ima bogato preteklost, saj njegovi začetki segajo v drugo polovico 14. stoletja. Do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno domeno, z Marijo Terezijo pa se šole podržavijo in okrog 1790 ribniška šola postane dvorazredna ter si takoj pridobi sloves daleč naokoli. Sloves privabi tudi Prešerna, ki je tu v letih 1810/11 obiskoval prvi razred, 1811/12 pa drugega in bil zapisan v Zlato knjigo, ki jo je dekan Humel začel voditi v letu 1808. Šola je bila kmalu tesna in je morala iskati prostore po privatnih hišah. Poleg župnijske cerkve so kupili 3 hiše, da bi na njihovem mestu zgradili primerno poslopje. Leta 1856 se je šola razvila v trirazrednico. Prostori so zopet postali pretesni, zato sojih podaljšali proti cerkvi; v letu 1874 je imela šola že štiri razrede. Leta 1878 so ločili deklice in dečke in vsi razredi, štirje za dečke in dva za deklice, so se stiskali ‘RSiZGL‘E‘MtICW( | *z *** v istem poslopju. Te razmere so Ribničane prisilile, da so leta 1907 sezidali novo »Deško šolo« ob Kolodvorski ulici, stara pri cerkvi pa je ostala »Dekliška šola«. Ta je pogorela med drugo svetovno vojno in na njenem mestu so leta 1956 sezidali »Zadružni dom«. Deška in dekliška šola sta se kaj kmalu razširili v 5 - in 6 - razredne z več paralelkami. Po prvi svetovni vojni so leta 1919 ustanovili še »Državno meščansko šolo«, ki je imela prva leta razmetane prostore po štirih zasebnih hišah in jo je zaradi tega želela oblast ukiniti. Problem se je rešil leta 1926, ko je nekdanja posojilnica meščanski šoli sezidala novo moderno poslopje poleg deške šole na Kolodvorski ulici. Fotografija, v ospredju je Deška ljudska šola, poleg pa Državna meščanska šola, je posneta kmalu po izgradnji slednje, saj je bila razglednica odposlana 21.12.1928. Po drugi svetovni vojni sta se deška in dekliška šola združili, obema poslopjema pa se je pridružilo še tretje, saj je 9. marca 1969 stekel pouk v novi šoli. Konec julija 1925 je Anica Lovšin poslala dr. Francu Krašovcu v Beograd razglednico, ki pa je morala biti posneta pred letom 1910, kajti takrat so podrli lipo, v senci katere se je dalo nekoč posedeti sredi trga. Anica se opravičuje gospodu doktorju za svojo molčečnost, bila je namreč bolna, sedaj pa » pridno k telovadbi hodim, ker bo 9. avgusta v Ribnici sokolska «. LITERATURA: Vika Centa 1) Damjan J.Ovsec, Stare razglednice nekoč in danes, Traditiones 17, Ljubljana 1998 2) Anton Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, Buenos Aires 1976 XL PRETEKlOSTIl nadaljevanje s strani 22 Leto 1948 30. 1. 1948 se v inventarno knjigo vpiše prva knjiga, ki ni več dar, temveč je že kupljena. To je (dobesedni prepis) Zgodov. vsezv. Komunistične partije, leto izdaje 1946. V tem letu se ne vpiše noben bralec, knjižnica pa pridobi za tisti čas zelo veliko novih knjig, kar 527. Leto 1949 V tem letu se vpiše 160 novih bralcev, dvakrat več kot v prvem letu, zato domnevam, da so se novi bralci vpisovali še za preteklo leto. Od leta 1949 do 1959 se ne zgodi nič posebnega. Vpisujejo se novi bralci, nove knjige, v knjižnici še vedno delajo volonterke in knjižnica je - najbrž- še vedno v istih prostorih. Prav veliko zapisanih podatkov o knjižnici v tem obdobju nimamo. Knjižnica deluje po principu »samo tisto, kar je nujno« . V knjižnici v prvih petnajstih letih v strokovnem smislu ni nikakršnega razvoja ; več ali manj je to skladišče knjig, do katerega bralci tako rekoč nimajo dostopa, ker so knjige urejene le po knjižničarju znanem principu. Če potegnemo črto pod obdobje od leta 1946 do 1959, je vtis naslednji: knjižnico Ribničani imamo. Ni pomembno, kakšna je, važno je, daje. Tudi to je nekaj, vendar, kot bo videti v nadaljevanjih, je to »nekaj« v Ribnici predolgo trajalo. Vesna Horžen y " ,? ' • ' ' - • ■ f,J ' 1 , (inv. ši.) Signati/rV N» 4 i' PtS(ttc3j—naslov dela — založnik leto tedanja Na- tim Cc t .v . J) P 3) s. s 4r- 1 ■. T) " ... 'd M tf ' V ■ F o! 5. r " j;' c; v 1>/i ' “ w , V * X f }vVv*w-f f £ fj- WuW-: _ - II < •,—■ i^rs- ■ $• | ^.... . , / • D r . :: 1 a " <„+ 4 A'tHl VL hS^V,-;— Inventarno knjigo prav tako hrani arhiv knjižnice Miklova hiša Razmišljanje ... Je mar res ni vabe, ki bi Ribničane potegnila v kulturni vrvež? Hmmm, dobro vprašanje, dobro... Ali odgovor, dragi naši, odgovor... Poletni festival pa še marsikatera prireditev poprej, in to kateregakoli kulturnega ranga, so sedaj nesporno dokazali: Kliše, ki že dlje časa razžira našo kulturno srenjo in ki ga s tako samozaverovanostjo brbra številni del ribniške populacije, je ničvreden. Vsi tisti, ki svojo pasivnost in ležernost opravičujejo z nekoč upravičenim stavkom, češ "V Ribnici se itak nič ne dogaja”, lahko sedaj onemijo. Bla, bla, bla... da je Miklova hiša previsoko leteča kultura....! Ko je bilo ponujeno nekaj povsem nasprotnega, tako za mlade kot za starejše, tako sodobno, pa čeprav za nekatere sporno, kot že neštetokrat videno in preizkušeno za smeh, spet nič. Karkoli se našim vrlim ljudem ponudi, ob katerikoli uri, na kateremkoli prostoru, jih skorajda ni. Poletni festival, ki je nekdaj že obujal zapuščeni grad in so ga prevevale folklorne skupine, igre ter veselo poletje, so si letos prvič ponovno upali oživljati občina, Miklova hiše, Glasbena šola, SLKD in Etnološko društva Hrovača. Leta od oživljanja pa do življenja bodo pa še kar tekla, ker se je v tem dolgem času praznine publika porazgubila, si našla druge interese. Vodilo njenega vsakdana pa je postalo nezanimanje za množico malenkosti, ki znajo potešiti našo malo dušo. Gesta organizatorjev je dobra, a ne zato, ker bi šlo za kaprico v smislu: Če smo že izgubili izseljeniško srečanje, bomo imeli pa poletni festival! In še manj bo stal! Hvalevredna je zato, ker so ponudili pestrost živega dogajanja. Zato zaboli, ko kljub tolikim letom negovanja odnosa do kulture med publiko še vedno gledaš večino tistih, ki so na ogled iger najboljših slovenskih amaterskih gledališč ob vikendu, od 2. do 4. julija, zašli slučajno. Ali pa nihče, kot na nedeljsko popoldne na gibalni predstavi za mlade. Slab izbor iger? Petkova predstava je s svojimi opolzkimi izrazi marsikaterega gledalca dobesedno izgnala iz gradu, saj ni mogel prenesti verbalno nasilnega vdora v svoj svet, ki se je zreduciral na "fuk, fuk, fuk". Le "klasična komedija" Županova Micka, prijetna za uho, oko in srce podeželskega okolja, je uspela ob lepem večeru in neutrudnih komarjih popolniti klopi. Vse, kar odstopa od tega, kot je na primer nova vsakdanjost mladih, se ne uspe zriniti skozi rešeto navad. Uplahnil pa je tudi zavedni nacionalni duh, ker se je na večer pred državnim praznikom zelo malo sorojakov povzpelo k Sv. Ani. Marsikdo na čudovito mesečno noč ni šel tjakaj zato, ker je nergal zaradi odkrite strankarske note, saj sta praznovanje pripravili SLS in SKD. Tako so se poletne prireditve po odmevnosti znašle kar nekako v istem košu, pa nivo kakovosti gor ali dol. Naši Ribničani niso zmogli niti do polovice napolniti župnijske cerkve, ko so se tamkaj tresla tla pod bogastvom zvoka orkestra SNG Opere in baleta ter so solisti prepevali znane arije. Prišla je večidel le srenja od drugod, in odsotnost izobraženega kadra, tako glasbenega, šolskega kot ostalega, ki naj bi bil zgled "neukim", je na takih prireditvah opazna že kar preveč časa. Saši Mlakar se tudi ni nič kaj bolje godilo in k sreči njeno, res s srcem in ljubeznijo zaigrano glasbo, posluša vsaj stalna publika: njena žlahta. Ja, in obelodanimo še Srečanje na vasi. Cela Hrovača je pekla in kuhala in pripravljala, sestankovala ure in ure, živela za dan, ko še Ribničani niso utegnili priti pogledat, kaj neki se v Hrovači novega dogaja. Zakaj bi se potemtakem zmrdovali nad tem, da so prijateljstvo z nami izkazali samo 4 Novogoričani, čeprav je krajevna skupnost upala vsaj na dva avtobusa Primorcev. Bolje se godi le Novi Štifti, kjer bo do 9, avgusta potekal glasbeni festival, saj sta ga pod okrilje vzela Imago Slovenija in Janez Škrabec, kar ne pomeni samo dobro finančno kritje, temveč tudi številni eminentni uvoženi obisk iz Ljubljane, vključno z županjo Viko Potočnik. Ne tolažite se z mislijo, da bodo še mnoge podobne prireditve! Življenje je v enem najbolj dragoceno: neponovljivo je. Zato so vam neštete ure, ki ste jih raje preždeli v udobnem naslonjaču in v objemu novodobne tehnike, kot pa jih podarili živi besedi, glasbi, pogledu na umetniško delo, plesu....neprecenljivo bogastvo, spolzele mimo duše. Alenka Pahulje O poletnem festivalu in gledališču z Jožetom Lampetom IZZA ODRA PRED OČI Odziv obiskovalcev na prireditve zna biti kar dober kazalec za to, da lahko sodimo, ali je leta uspela in katera pota naj ubira tudi vnaprej. Letošnji festival, in če sedaj govoriva le o festivalu amaterskih gledališč, katerega glavni organizator ste, lahko rečemo, daje popolnil oder, klopi pa ne. Bi po Vašem res lahko po tem merih uspešnost festivala? "Mislim, da je uspeh tudi v tem, da smo bili zmožni ponuditi ljudem tako široko paleto prireditev: od zabav, kresovanja, srečanja na vasi, kakor tudi znane operne melodije in uverture vrhunskih umetnikov ter tudi festival amaterskih gledališč. Po tolikih letih smo v življenje spravili poletne prireditve in dobili ljudi, ki so bili pripravljeni svoje delo pokazati Ribnici in prebivalcem okoliških krajev." Toda ti so se nanje zelo slabo odzvati, pa s tem ne mislim samo gledališče. Vas je to presenetilo? "Mogoče je vzrok tudi v tem, da se je napravilo lepo vreme, da je bil letos praznik državnosti ravno na petek, in marsikdo se je odpravil tudi na krajši dpust. Mogoče pa je kriva sama nezainteresitarnost ljudi za tovrstne prireditve." Če je bil kriv neprimeren čas, bi se to morda dalo odpraviti. V Kočevju so na primer izbrati drugačno taktiko: da se poletje "dogaja" vsak četrtek, ne pa strnjeno nekaj dni zapored. Če pa je kriva pasivnost...kako jo omiliti? "Dvomim, da je rešitev v daljšem časovnem obdobju, sploh pa ne julija in avgusta, ker gredo ljudje v teh mesecih na dopust. Še nekaj bi bilo dobro omeniti: v Ribnici se v bistvu vsak teden zvrsti kakšna prireditev in ribniški festival je le njihovo nadaljevanje, en sklop pač nosi tako ime. Vseskozi imamo koncerte, če že navajam samo dogodke amaterskih dejavnosti iz zadnjih mesecev: Štiriindvajsetič po vrsti so se v Dolenji vasi srečali pevski zbori in junija smo imeli pri Novi Štifti srečanje mladinskih pevskih zborov. Drugače pa so stalno tudi odprtja razstav in prav zanimivo bi bilo vprašati, koliko Ribničanov pride pogledat v Galerijo, ki je odprta vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah. Študenti, ki pazijo na te eksponate, samevajo. ...Mislim, da moramo kar vsi spremeniti gledanje na življenje, opustiti lagodno gledanje televizije in nenehno pehanje za denarjem v želji čim več nagrabiti. Nič ne bomo odnesli s seboj..." Trditev, da je krivo premalo intenzivno obveščanje, torej ne nosi nobene teže? "Ne, ravno za ta festival je bila obveščenost zelo velika. Najprej so vsa gospodinjstva dobila program festivala, kasneje pa še vabila za posamezne prireditve. Ta obvestila so šla le na naslove, ki jih hrani Miklova hiša, mislim pa, da jih je bilo poslanih od 500 do 1000. Drugi del je bil objavljen tudi v Rešetu, obešeni so bili plakati v Ribnici, Sodražici, Kočevju, obvestila smo dali na Univox, celo na teletekst..." Se Vam mogoče ne zdi, da se sedaj dogaja vsega preveč? Ponavadi je obisk vsaj nekoliko boljši, če je dlje časa vladalo sušno obdobje množičnih prireditev. Resnici na ljubo, prireditve izrazito zabavnega tipa. "Vprašanje je, kateri ljudje pridejo na posamezno zvrst prireditev. In tudi stvar okusa vsakega posameznika je, za katero prireditev se bo odločil. Naše delo je, da jih ljudem vsaj ponudimo. Pred vami so! Če se jih udeležite, če lahko iz njih kako obogatite svojo notranjost, višjo raven doživljanja razen vsakdanjega pehanja za materialnimi dobrinami... potem je bil namen dosežen." Ciljna publika. Ima Ribnica sploh gledal-iščeljube, če se tako izrazim? "Zanimivo je, da so gledališke predstave sorazmerno dobro obiskane. Ravno ta gledališki abonma, ki se vsako leto razpisuje, je popolnoma razprodan, in to v enem dnevu. Vidim, da se ljudje zelo zanimajo tudi za predstave, ki jih uprizarjajo amaterska gledališča. Tudi zaradi tega smo letos v okviru festivala pripravili 5 predstav." Pa je bil izbor posrečen? "Zgodovina tega srečanja je malo daljša in ni zrasla samo na mojem zelniku. Pobuda, da bi oživili ta festival, je bila najprej občinska. V organizacijski odbor so bili povabljeni ljudje, ki so neki dejavnik v ribniškem kulturnem dogajanju. Vseskozi je bil naš namen, da tudi pri predstavah upoštevamo različne žanre, različne ciljne skupine, tudi tiste, ki drugače gledajo na gledališče in na vrednote. Skupaj z Vesno Horžen, ki mi je zelo veliko pomagala, in se ji ob tej priliki za to zahvaljujem, sva šla v Ljubljano 'na Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Tamkajšnji svetovalec za amatersko gledališko dejavnost gospod Jure Rudolf nama je posredoval ocene vseh skupin, ki so bile letos vidnejše. Tako sva dobila seznam najboljših amaterskih skupin v Sloveniji ter vsem poslala vabilo za sodelovanje. Odgovorilo je pet skupin." Ampak redkokdaj se zgodi, da bi obiskovalci toliko prej odhajali s prireditve samo zato, ker so se počutili ob potenciranem mladostniškem izrazoslovju nelagodno, kot so na primer z igre, ki jo je uprizorila vrhniška skupina "Dejmo stisnt" teatr. " Tudi glede petkove predstave ne moremo očitati igralcem, da so slabo igrali. Tema je pa vprašljiva. Dosti sem se pogovarjal z igralci in vodjem te skupine že pred predstavo in ko so videli, kakšna publika se pripravlja v ribniškem gradu, ni bilo malokrat slišati, da jih je sram, da se bojijo s tako predstavo pred tako publiko. Do sedaj so jo igrali v študentskih klubih, pred mlado populacijo. Publika lahko igro sprejema s treh plati: da predstavo in besedilo sprejema tako kot je in se poistoveti z junaki in njihovim žargonom. Sam takih besed ne uporabljam, res pa je, da je bilo v tej predstavi sleng zelo potenciran. Druga pot je, da predstavo sprejemamo čisto ravnodušno; tretja pa, da jo gledamo kot opozorilo, prikaz, kako mladina dostikrat govori. Ampak, zakaj tako govori? Naučila se je pri nas, ki smo že rahlo odmaknjeni od mladosti, ki naj bi bili že zrele osebnosti. Če tako gledamo na predstavo, pridemo do znanega izreka, da "dobrim vse služi v dobro". Nevšečnosti bi se zlahka izognili, če bi ljudi vsaj z nekaj mislimi pripravili na to, kaj bodo gledali in kaj lahko pričakujejo. K napovedi igre bi dodali spremno besedo. "Gotovo bi bilo to zelo koristno, a moram reči, da smo seznam gledaliških skupin dobili šele okrog 20. maja in je bilo nemogoče, da bi si jih vnaprej ogledali, ker je bilo treba programe dati v tisk. Lahko povem tudi, kaj se nam je primerilo z otroško predstavo, kije bila predvidena za sobotno popoldne na parkirišču pred Miklovo hišo. Predsednik društva jo je odjavil dva dni prej, a že v petek smo dobili nadomestno predstavo "Gremo na vlak", ki je bila zelo prijetna za otroke. Vseh 30 je, mislim da, odšlo domov zadovoljnih." Kaj pa nedeljska popoldanska predstava za mlade, ki je ni obiskal prav nihče, čeprav se temu nihče ne čudi, saj: "kateri mlad človek bi pa prišel sredi popoldneva in ob lepem vremenu v zaprto dvorano"? Na to bi morali pomisliti tudi organizatorji. "Mogoče je to tipičen primer nezainteresiranosti naše mladine. Občutek imamo, da se mladina ne zanima za nobeno stvar. Res, da so v petek nekateri, ki se stalno zadržujejo v gradu ob večerih, sledili določenim prizorom. Sicer pa, zakaj bi gledali predstavo, ki so jo zavračali celo starejši? Zakaj bi bila potem dobra za mladino, če pa nima pozitivnega odnosa do življenja? Nedeljska igra pa je bila zelo kvalitetna. V njej so igrali izključno dijaki, stanovalci dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani, ustvarili pa so jo tako, da je vsak dobil svojo zadolžitev in čas 20 minut, da se je spomnil nekega čustvovanja, občutka, ki se dogaja v tem internatu. Iz spleta teh doživetij je nastala predstava." Še nedolgo od tega ste sodelovali v ubrani domači gledališki skupini, ki je polnila dvorane in navduševala staro in mlado s posrečenim izborom iger in dobro izvedbo. Vas ni prevzela nostalgija, ko so ugasnile luči in je oder zaživel, po časih, ko je skupina še delovala? "Sigurno. Ko človek enkrat zaigra na odru v ribniškem gradu, si vsakokrat, ko pride nanj, zopet zaželi, da bi na njem spet zaigral. Rekel bi, da naša skupina le miruje, da ni razpadla. V vseh nas je velika želja, da bi igrali in ko se kdaj srečamo, marsikdo izrazi, da bi spet kaj pripravili. Veliki problemi pa so z režiranjem predstav. Upam da jih bomo rešili." Katera pripomba bi bila umestna z vaše strani, ko boste analizirali uspešnost poletnega festivala, na kaj bi bilo treba paziti prihodnje leto? Težnja je, da naj bi festival amaterskih gledališč postal tradicionalen. "Prav gotovo je želja nas vseh, da ga vsako leto ponudimo sokrajanom. Poskusili bomo tudi z drugačnimi predstavami. Lahko pa že sedaj rečem, da so bile vse letošnje skupine zares najboljše in njihova igra vrhunska..." Alenka Pahulje OPRAVIČUJEMO SE... GLEDALCEM Žal se ponesreči tudi nam, in tako smo pomotoma zapisali, da bo predstava REZERVAR DOGS, ki jo je "Dejmo stisnt" teatr odigral v soboto, 2. julija v ribniškem gradu, eno uro prej, kot je bila v resnici. Tistim, ki smo jih nehote zavedli, se iskreno opravičujemo. Naš namen res ni bil slab in upamo, da boste še naprej sledili številkam in besedam, ki jih napišemo, ter nam morebitno napako oprostili. TJ d *štv ALPINIZEM Ribniški alpinisti so se živi in zdravi vrnili s perujskih gora ALEŠ ŽAGAR PREPLEZAL PRVENSTVENO SMER NA COPO IN JI NADEL IME: RIBNICA EKSPRESS Huascaran je bil nedosegljiv zaradi najslabšega vremena v zadnjih 17 letih. Fotografirala se je za denar, kot mnogi drugi Tovorni osel burro je mora! nositi tudi do 50 kg opreme Njihov pogum in vzdržljivostjo kljub vsemu uklonilo vreme. V mesecu dni, kolikor so jih preždeli pod perujskimi zasneženimi vrhovi, je Huascaran ukradel življenje šestim ljudem. Ravno takrat, ko je odprava razmišljala o tem, kako silno težka bo pot na vrh v vremenu, ki naj bi bilo v junijskem obdobju najbolj stabilno, postalo pa je najbolj grozljivo v zadnjih 17 letih, so reševalne ekipe začele iskati nova dva pogrešana plezalca. Nenehni plazovi in neizmerno slabo vreme ter napotilo izkušenih starejših alpinistov so odločili: "Ne gremo gor." Atam blizu je nanj čakala Čopa. Na to 6178 metrov visoko goro se je odpravilo le 8 alpinistov. V sicer zelo ubrani odpravi se je volja začela krhati po prvi uspešno opravljeni aklimatizacijski turi na 5400-in 5600-metrska vrhova. Še pred nadaljevanjem poti na najbolj razvpito goro na svetu, ki jo alpinistični svet imenuje celo najlepši grob, Alpamayo, so strašljivi satelitski posnetki Taka igla je pravzaprav vrh, nam je Aleš s kretnjo rok ponazarjal obliko Čope, ki jo je osvojil, ne da bi vedel za pravo pot. Foto: A. P. vremena prepričali Cirila ter še tri kolege, da se odpovejo izzivanju perujskih bogov. Vsi ostali so prišli do višinskega tabora, nakar jih je Alpamaya zavrnila. Ledeniška razpoka je bila nepremagljiva in vrnili so se v gorsko bivališče Huaraz. Štrije člani, vključno s Cirilom, so odšli v Macchu Picchu, štirje pa so obležali. Pet dni kasneje so se jim v inkovskem mestu pridružili tudi ostali. Še poprej pa jih je čakala nova preizkušnja: Lotili so se osvajanja Čope, a tudi nanjo jim je uspelo priti le do prvega višinskega tabora na okrog 5400 metrih. Po lažji poti so poskušali iti na vrh, a so se zaradi sneženja vrnili. Toda Aleša je klicala gora in ena izmed poti nanjo je 20. junija ob desetih zjutraj postala njegova. "... Vrh je bil tako blizu kot na dlani. Zdelo se je, da pot samo pregaziš in si gor. Nobenih tehničnih ovir ni bilo in čutil sem neko dolžnost, da zaključim pot, da vsaj eden opravi z vrhom..." Gorje odšel po poti, ki se mu je zdela smiselna, prav tako ni poznal poti nazaj in je prisluhnil le svojemu občutku. Aleš Žagar ni vedel, da je tistega dne preplezal prvenstveno smer na Copo in da si bo po dveh dneh vzpona in sestopa, 11 urah plezanja po ledni steni, ki ima zahtevnih 60-80 stopinj naklona, v snegu in bivakiranju pri -30 stopinjah C, zaslužil pravico izbrati si ime za smer, ki je ni preplezal še nihče. To so mu povedali šele čez dva dni, ko je prišel v alpinistični center Huaraz. In tako je Aleš svojo smer krstil z "Ribnica eks-press". Beli križev pot Ostali so ga čakali v baznem taboru na 4600 metrih in njegove korake spremljali s teleobjektivom. V spominu in na fotografiji jim bo ostala mala pikica na kot igla zašiljenem vrhu ter misli na preizkušnje. "Prestali smo križev pot, a smo vedeli zakaj," so mi v klubu Tim, kjer so pred mesecem dni jemali slovo, o Odprava je bivala v gorskem mestu Huaraz, ki se nahaja na okrog 3.000 metrih nadmorske višine "neponovljivi perujski izkušnji in doživetju" drug prek drugega hiteli pripovedovati brata Aleš in Dejan Žagar, Marjetka Porenta, Miloš Urh in Ciril Zbačnik. Vsak je sam sebi dokazal, da je sposoben marsičesa, je dejala Marjetka, ki je bila ena izmed petih deklet v 16-člans-ki slovenski odpravi na Huascaran, pa čeprav je kisika skopa, mrzla, snežena in ledena gora med naporno potjo, ki zahteva deset korakov hoje in kratek vdih, vsakogar silila k tihemu jamranju in mrmranju tistih značilnih besed: "Lej ga norca, kaj sploh rine tja gor!" Dejan, ki je zabeležil pot na fotografski film, se spomni razpoke, iz katere se je moral izvleči čisto sam, ker je njegovo dekle mislilo, da se je le spotaknil, a "mene je bilo pa kar strah," je pripovedoval. Vsem mladim- fantom in dekletu, ki so nosili 20-kilo-gramske nahrbtnike, je še kako prijala juhica, ki jih je čakala ob sestopu, saj je bila boljša kot katerakoli druga hrana, ki jih je prvi dni privajanja na izredne višinske razmere silila k bruhanju. Vsak izmed naših petih alpinistov je drugače reagiral na klimo. Sčasoma pa so dojeli, da preveč hrane in pijače utruja želodec, spoznali tisti mučni občutek, ko imaš grlo vseskozi suho in razpokano, in si priznali, da je vsak sam kriv za napake. Narava kaznuje vsakršno samovoljo in Miloš ve, kako jima jo je z Alešem posvetila, ko sta jo skušala prve dni izigrati s prehitro hojo. Bruhala sta in bolela ju je glava. In Ciril se ni šel ravno turista, ko se je odločil pešačiti v staro inkovsko mesto, sicer pa j e po Marjetkinih besedah s svojo dobro voljo zabaval celo odpravo. Čez 2 ali 3 leta bodo odšli poravnat stare dolgove, pravijo, "če jim bodo bogovi naklonili denar". Tokratna odprava jih je stala 15. 000 DEM. Vse so uspeli pridobiti s sponzorskimi prispevki. Župan je za naših 5 alpinistov pripravil uradni sprejem že teden dni po njihovem povratku. Tako, kot so bili veseli njegovega pristnega zanimanja za opis doživetij, upajo tudi na dober odziv domače javnosti, ko bodo jeseni pripravili predavanje o svojih doživetjih in južnoameriških tisočakih. Tako kot vedno. Liudje dodajo uspehom drugih grenak priokus. Na Brniku jih ob vrnitvi 2. julija zvečer nista pričakali "ne rdeča preproga, ne pihalna godba". Samo svojci in nekaj najtesnejših planinskih kolegov ter prijatelji , ki so se zbrali pri Timu. O da, in radar! Kdo ve, zakaj tak sprejem; morda zato, ker niso dosegli načrtovanega vrha... Se ve, da tudi zaradi vsepričujoče "foušarije", ker je bila avantura dana le nekaterim. A to samouničevalno lastnost bi morali Ribničani zatajiti vsaj zato, ker je Aleš znal premagati samega sebe in je k svoji zmagi simbolično pripisal Ribnico. Isto so si želeli tudi drugi, le da si je gora tokrat izvolila le enega. Pogovor zapisala Alenka Pahulje Fotografije Dejan Žagar Vtisi? "Ceste so poglavje zase. Kot da greš po vlaki... Domačini pa se tako gnetejo na avtobusu, da še iz žarnice gledajo. Prostora je za 16 ljudi, gnečo jih dela pa 72," je perujski vsakdan karikirano opisal Ciril. "Vse lahko zapraviš, ker se za vso robo lahko 'cenkaš'. Prav vsi lezejo za tabo in ti skušajo kaj prodati," so si bili enotni. "Pa kako kradejo ti domačini...in vsepovsod dobiš koko in vsepovsod je smrad, v Limi pa neizmeren smog, saj je vsak avto taxi in vsak razbit. Predvsem pa je vse tako nepozabno...." Za finančno pomoč pri odpravi se še posebej zahvaljujemo Občini Ribnica in Športni zvezi Ribnica ter vsem ostalim sponzorjem, ki so se naši prošnji prijazno odzvali. Iskrena hvala. Aleš, Dejan, Marjetka, Miloš in Ciril Značilen bivalni prostor domačinov je ta mala kamnita koča, kjer se gnete tudi do osem ljudi. So izredno revni, a zelo gostoljubni. DUATLONCI IN TRIATLONCI POBIRAJO LOVORIKE IRONMAN QUELLE EUROPE - ROTH 1999 KAKŠEN MORA BITI ČLOVEK, DA PREMAGA 3,8 km PLAVANJA, 180 km KOLESA IN 42,2 km TEKA ? ŽELEZEN ČLOVEKI To sta v Ribnici do sedaj samo dva: Damijan Kromar In Milja Dečman. Na največji dirki na svetu, kjer je bilo 27. junija na startu preko 2500 tekmovalcev, sta se s kilometri borila tudi dva Ribničana. Zdelati takšno progo ter osvojiti naslov IRONMANA (železni človek), in to že tretjič (oba), ni zmožen vsak smrtnik. Za takšno tekmo je potrebno veliko ur treninga in zelo dobra psihična priprava. Damijan Kromar se je uvrstil na Havajski ironman! Oba sta na tekmo odhajala z različnimi nameni. Damijan se je želel kvalificirati na Havajski ironman, kar mu je to tudi uspelo. Z 9 urami, 31 min, 20 sek se je uvrstil na 136. mesto, kar zadostuje za uvrstitev in izpolnjene kvalifikacije. Udeležba na Havajskem triatlonu pa je močno odvisna od finančnih sredstev. Mitja si je želel priti do konca in na monitorju, kjer so merili čas, videti spredaj številko 10, kar naj bi pomenilo, da je z progo opravil pod 11. urami. Na žalost mu ni uspelo, vendar si je to zastavil kot cilj za drugo leto. Njegov čas je bil 11 ur, 36 min, 30 sekund. Tekmo sem si ogledal kot spremljevalec. Najbolj sem bil presenečen nad samo organizacijo in gledalci. Organizirati tako veliko tekmovanje ni mačji kašelj in Nemci so se potrudili maksimalno. Tekma brez gledalcev pa sploh ne bi bila prava tekma. Na samem prizorišču, ob plavalni, kolesarski in tekaški progi je bilo okoli 100.000 gledalcev. Zanimivo je bilo, da so gledalci bodrili vse tekmovalce ne glede od kod in na katerem mestu so bili. Sam potek tekme je prenašala v živo televizijs- ka hiša ZDF. Posnetke pa ste si lahko ogledali na satelitskih programih Eurosport in DSF. Ribnica je nov ekipni državni prvak v duatlonu EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO V DUATLONU » KAPELE '99« Novi državni prvaki so postali TK-Ribnica v postavi Sašo Juraja, Damijan Kromar in Miloš Petelin. Na 5 km teka, 20 km kolesa in 2,5 km teka dolgi progi se je potegovalo 7 ekip za naslov državnega prvaka. Že na samem začetku tekme, 3. julija, Ribničani nismo želeli nikakršnega presenečenja. Vedeli smo, da smo zmožni in odločno smo startali na zmago. To nam je na koncu tudi uspelo. Tekma je štela tudi za slovenski pokal. Zmagal je Sašo Juraja pred Mirom Kregarjem in Damijanom Kromarjem (Damijanu vse čestitke za ta uspeh, saj je minilo od ironmana v Rothu samo 6 dni). Na odlično 5. mesto pa seje uvrstil Miloš Petelin, ki je s tem dokazal, da sodi v sam vrh slovenskega duatlona in triatlona. Nad svojim uspehom je presenečen skupaj z ostalimi tekmovalci v klubu. L, 3. in 5. mesto pa je zadostovalo za osvojitev najvišje lovorike za naslov ekipnega državnega prvaka v duatlonu. Ostali naši: Matej Škufca se je uvrstil na 10., Mitja Dečman na 24. in Matej Benčina na 25. mesto. Za uspeh jim čestitamo. DRŽAVNO PRVENSTVO V TRIATLONU »VOGRŠČEK '99« Na posamično državno prvenstvo v sprint triatlonu na Vogrsko pri Novi Gorici smo se odpravili 13. junija. Tokrat so se nam prvič pridružili tudi kadeti iz našega kluba. Že na prvi tekmi so pokazali, da so iz pravega testa in so skupaj pod vodstvom obeh trenerjev Damijana Kromarja in Miloša Petelina zasedli prva tri mesta. Na 500 m plavanja, 12 km kolesa in 3 km teka dolgi progi je predvsem zaradi dobrega plavanja zmagal Aleš Pocek iz Kočevja in tako osvojil naslov kadetskega državnega prvaka. Drugo mesto je osvojil Andrej Remic, tretje mesto Bojan Čebin, na 4. mesto pa se je uvrstil naš najmlajši triatlonec Albert Pelaj. Vsi trije so člani TK-Ribnica. Vsem kadetom iskreno čestitamo! Na tekmi za člane na 750 m plavanja, 20 km kolesa in 5 km teka je zmaga pripadla Mitji Moriju. članu SD-Prevalje. Miloš Petelin se je uvrstil na 15. mesto, Mitja Dečman na 22. in Matej Škufca na 23. mesto. Vseh tekmovalcev je bilo 89. EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO V TRIATLONU »CELJE '99« Teden po državnem prvenstvu na Vogrskem je sledilo ekipno državno prvenstvo v triatlonu Celje '99. Tekma je štela tudi za slovenski pokal. Tako kot na Vogrskem je tudi v Celju nastopila ekipa kadetov in dosegla presenetljive rezultate. Pfvo mesto je osvojil Aleš Pocek, drugo Bojan Čebin in tretje Jure Tanko. Na 4. mesto se je uvrstil Albert Pelaj. Vsi štirje so člani TK-Ribnica. Med člani je bila ribniška ekipa oslabljena. Damijan Kromar je sicer bil v Celju, vendar samo kot spremljevalec in trener kadetov. Miloš Petelin pa je bil odsoten. Tako sta nastopila le Mitja Dečman, ki je bil 19., in Matej Škufca 20. TEK VERONIKE DESENIŠKE Sedaj že tradicionalnega teka Veronike Deseniške se je 3. julija v Kočevju udeležilo 150 tekačev iz vse Slovenije. Poleg klasične 10 - kilometrske proge so letos organizirali tudi 1 km dolgo progo za mladino in otroke. Na 10 km je zmagal Živko Romeo. Poznamo ga že iz našega Ribniškega teka, kjer je bil drugi. Za nas pa je bilo bolj zanimivo tekmovanje na 1 km, kjer smo imeli dva predstavnika TK -Ribnica : osnovnošolca Mašo Tramte in Bojana Cebina. V absolutni konkurenci med dekleti je Maša zasedla odlično 8. mesto, v svoji kategoriji pa je bila tretja. Bojan Čebin je bil v absolutni kategoriji drugi, v svoji kategoriji pa je zmagal. Miloš Petelin Obema čestitamo k uspehu, hkrati pa vabimo vse, ki jih zanima triatlon kot celota ali pa posamezne discipline, da se nam pridružijo vsak ponedeljek, sredo in petek na stadionu v Ribnici od 16. -17. ure. Dokler bodo naši otroci kolesarili, plavali in tekli, se nam ni potrebno bati, da jih bomo prekajene, pijane, omamljene in zdolgočasene iskali po gostilnah in diskotekah. Pravzaprav je to glavni razlog, da vztrajamo. Nam lahko pri tem pomagate? Več o Triatlon klubu Ribnica na Internetovem naslovu www.i-rose.si/users/tkr MEDOBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU 1999 NOGOMETAŠI KMN TORNADO - AGAT0N NAJBOLJŠI V PRVEM DELU Letošnje tekmovanje v malem nogometu je preraslo iz občinske v medobčinsko ligo, saj nastopajo v ligaškem tekmovanju ekipe kar treh sosednjih občin - Ribnice, Sodražice in Velikih Lašč. Pokroviteljstvo, sojenje ter vodenje in organizacija tekmovanja potekajo pod okriljem Športne zveze Ribnica. Medobčinska liga poteka v sezoni 1999 v treh delih. Po končanem prvem delu so na prvem mestu zaradi boljše razlike v zadetkih nogometaši KMN TORNADO - AGATON iz Ribnice. Na drugem mestu so z enakim številom osvojenih točk igralci Divjih jezdecev -Foto Toni iz Ribnice, tretja pa je ekipa KMN Grafit iz Prigorice. Najboljši strelec z doseženimi 12 zadetki je postal igralec KMN Sodražica Blaž ARKO pred Vladom Grguričem (KMN Tornada -Agaton) z 9 zadetki in Mitjo Miheličem (Elin Kot), ki je zadel v polno 8-krat. V posebnem točkovanju za najbolj disciplinirano ekipo je proglašena ekipa ŠMD Turjak, saj so edina ekipa, ki še nima izključenega igralca. Ekipe ocenjujejo, da je letošnje sojenje na zelo visokem nivoju. Ob zaključku so pohvalili sodnike Rajšla, Nosana, Klariča, Šakiča in Kromarja za korektno in nepristransko sojenje, ki ni imelo nikakršnih temnih strani. Prvenstvo se bo nadaljevalo v začetku septembra z drugim delom, tretji del pa se bo odigral v dvorani Športnega centra v mesecu novembru in decembru. Uroš BREGAR LESTVICA 1. KMN TORNADO - AGATON 6 4 1 1 31 : 20 13 2. DIVJI JEZDECI - FOTO TONI 6 4 1 1 21 : 12 13 3. KMN GRAFIT 6 3 2 1 19 : 16 11 4. KMN SODRAŽICA 6 3 1 2 22: 21 10 5. ŠMD TURJAK 6 2 1 3 19 : 26 7 6. ELIN KOT 6 2 0 4 20 : 23 6 7. B1BA MARKET T 6 • 0 0 6 21 : 35 0 TRADICIJA NA KOLESIH SE NADALJUJE 4. TURISTIČNI RALLV OLDTIMERJEV V okviru prireditev v počastitev 20-letnice Območnih obrtnih zbornic Ribnica in Kočevje je skupna sekcija avtoremontnih dejavnosti izpeljala že 4.rally vseh motornih vozil, starih 25 let in več. V zelo vroči soboti, 3 julija, je prišlo na start v Kočevje 94 vozil iz vse Slovenije. Tam sta jih pozdravila podpredsednika rep. sekcije avtoremontnih dejavnosti, Jože Henigman in Ivan Šel. Vozila so star-tala ob 11.uri. Karavana starih vozil seje po vožnji skozi center Kočevja prvič ustavila pri gostišču Tušek v Ložinah, kjer je osvežitev zaradi hude vročine prišla še kako prav. Pot se je nadaljevala proti Ribnici skozi naselja Dolenja vas, Prigorica... do Žlebiča in potem v Sodražico, kjer je bil drugi postanek. Tuje vse udeležence pozdravil župan nove občine Andrej Pogorelec. Vsakemu udeležencu je namenil spominek »šoferski obesek«, pekarna Ajdič je vse postregla s svojim pecivom, gostilničarka Ivanka Kordiš pa z osvežilnimi pijačami. Rally se je potem vračal v Ribnico skozi Lipovšico, Jurjevico in Sajevec, do cilja na Marofu , velikem prostoru za trgovino, mesarijo in gostilno Ambrožič, ki je za udeležence pripravila topel obrok hrane in pijačo. Po okrepčilu sta udeležence nagovorila in pozdravila podpredsednik avtoremontne sekcije in vodja prireditve Ludvik Oražem in poslanec državnega zbora Benjamin Henigman, ki je bil hkrati s svojim colibrijem tudi udeleženec rally-ja. Predsednik zbornice Tomaž Šulentič in članica upravnega odbora Zbornice Andreja Merhar sta vsakemu udeležencu izročila nagrado-kapico z napisom, podelila pa sta tudi posebne nagrade za najstarejši motor (triumf 1934), najstarejši avto (tatra 57A 1933) in za NAJ OLD-TIMERJA (celostna podoba voznika in vozila), ki jo je prejel Srečko Erjavec iz Brezovice pri Ljubljani s svojim opel kadet-tom, letnik 1934. Celotno prireditev je poslikal Foto Toni, ki je uspel slikati vsakega posameznega udeleženca na startu, ob izročitvi nagrad pa je vsak že prejel svojo sliko, kar je udeležence zelo navdušilo. Poleg Foto Toni in R-kanala gre za zelo uspelo prireditev zahvala vsem sponzorjem, radiu Univox za oglaševanje, ozvočenje in napovedovanje prireditve, posebej pa posameznim članom sekcije od Ludvika Oražma, Franca Češarka, Konrada Mišeta, Jožeta Osvalda, Vinka Zvera do posameznikov iz kočevske Zbornice. Ob prireditvi je bila izdana priložnostna zloženka, ki vsebuje Vodnik avtoservisnih dejavnosti na območju občin, ki jih pokrivata obe Zbornici. Namenjena je vsem, ki prihajajo v ribniško-kočevsko dolino, dobiti pa jo je mogoče na bencinskih servisih in drugih javnih mestih. Da je podobne prireditve smiselno organizirati, dokazuje vsako leto večja udeležba in zadovoljstvo gostov; za domačine pa je to prilika pokazati zanimivosti krajev in gostoljubnost, za kar gre letos pohvala turističnemu centru v Kočevju in Ribnici, ki sta vsakemu gostu namenila prospekt-ni material naših krajev. Zadovoljstvo organizatorjev po uspeli prireditvi pa že botruje načrtom za jubilejni S.rally oldtimer-jev, ki bo še bolj pripravljen, predvsem pa bolj atraktiven. Pavel Hočevar Foto; Foto Toni Eden največjih uspehov ribniškega rokometa RIBNIŠKI ROKOMETAŠI SO EVROPSKI KLUBSKI KADETSKI PRVAKI! Na minulem končanem kadetskem evropskem klubskem prvenstvu v Partillu na Švedskem so rokometaši Ribnice dosegli nov izjemen uspeh ribniškega rokometa. Na zaključnem turnirju, kjer je nastopilo 16 klubskih državnih prvakov, so ribniški kadeti osvojili naslov najboljših v Evropi. Spredaj od desne: Mohar, N. Hojč, Pahulje, Kranjec Sredina: Košmrlj, Štanfelj, Ficko, M. Ilc Zadaj: Geize, A. Krže, Mikulin, Merhar, M. Hojč, M. Lunder, J. Ilc, A. Lunder Na 2000 km dolgo pot na Švedsko so poleg predsednika Rokometnega kluba Ribnica Lada Orla in vodja mednarodnih tekmovanj Franca Petka odpotovali rokometaši, ki so osvojili naslov letošnjih državnih prvakov: vratarji Blaž Mohar, Rok Košmrlj in Zlatko Banič ter igralci Leon Mikulin, Jaka in Mitja Ilc, Miha Pahulje, Martin Lunder, Mare in Nejc Hojč, Aleš Štanfelj, Blaž Merhar, Aleš in Matjaž Krže, Dejan Ficko, Gregor Kranjec in Gorazd Josič. Ekipo sta vodila prekaljena trenerja ribniške rokometne šole Stojan Geize in Janez Ilc, zdravniška služba pa je bila v rokah fizioterapevtke Vesne Ilc. Po lanskoletnem izjemnem uspehu ekipe in osvojitvi tretjega mesta v Evropi tudi letošnja pričakovanja ljubiteljev rokometa v Ribnici niso bila nič manjša. Ribničani so bili po zaslugi dobre lanskoletne uvrstitve nosilci skupine C, kjer so poleg ribniških rokometašev nastopali še državni prvaki Danske, Litve in Cipra. Prvi dan tekmovanja so kadeti Ribnice zabeležili dve pomembni zmagi. V uvodni tekmi so visoko - 27 : 15 -premagali prvaka Litve, TAURAGIS iz Taurage, v drugi tekmi pa z rezultatom 19 : 13 še prvake s Cipra, ekipo ESYAA Cyprus. Drugi dan tekmovanja so v zadnji tekmi predtekmovanja tesno, s 16 : 15, premagali še ekipo danskih prvakov Voel KFUM in osvojili prvo mesto v skupini. Ribniški kadeti so se tako uvrstili v skupino 3, kjer so poleg naših prvakov nastopile še četrtou-vrščena ekipa skupine C, prvak Cipra, ter druga in tretjeuvršče-na ekipa skupine D, prvaki iz Luxemburga in Češke. Proti češki ekipi KH TATRA Koprivnice so dosegli svojo rekordno zmago- 35 : 14, CF Luxemburg pa so premagali z rezultatom 27 : 23 ter si tako priborili vstop v polfinale. V tekmi z ekipo Luxemburga je še posebej blestel Mare Hojč, kije dosegel kar 18 zadetkov. V izjemno težkem polfinalnem srečanju so šele po dveh podaljških premagali avstrijskega prvaka West Wien z rezultatom 28 : 27 (24 : 24). V težko pričakovani finalni tekmi so v dramatičnem ter do konca nepredvidljivem srečanju premagali kadetske prvake Hrvaške, HRK Karlovac, z rezultatom 19 : 17. Poleg ekipnega naslova evropskih klubskih prvakov so ribniški rokometaši tudi med posamezniki prejeli posebna priznanja. Mare Hojč je bil z doseženimi 59 zadetki najboljši strelec prvenstva, njegov brat Nejc pa izbran v najboljšo sed-merko. Partille, mesto na Švedskem, ki je le 10 km oddaljeno od Göteborga, bo tako ostalo Ribničanom v nepozabnem spominu, saj so tam dosegli enega največjih uspehov ribniškega rokometa. Klubsko vodstvo, Športna zveza, starši in zvesti navijači so zlatim fantom ob vrnitvi pripravili v Športnem centru veličasten in nepozaben sprejem, na katerem so poleg Ribniške pihalne godbe nastopili še Nori mački, plesno navijaška skupina Smrklje ter neponovljivi moderator Medard, ki je le na njegov svojstveni hudomušno - ribniški način povezoval program sprejema. Uroš BREGAR Foto: Foto TONI VSAK ZADNJI PONEDELJEK V MESECU! 8. ŠTEVILKA REŠETA BO IZŠLA 30. AVGUSTA GRADIVO ZA OBJAVO ZBIRAMO DO 12. AVGUSTA V UREDNIŠTVU REŠETA, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, OBČINA, GORENJSKA CESTA 3. Tel.: 861 - 533 (Metka Tramtel Fax: 861 - 091 Gradivo oddajajte v navedenem roku. 1. Pisma bralcev: Dolžina pisma naj ne presega 20 vrstic. 2. Ostali teksti: Sestavek naj ne bo daljši od 35 vrstic (1 vrstica = 60 znakov). Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, če bo gradiva preveč. Podpišite se s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko. Obvezno pripišite avtorja teksta in fotografije. Ime in priimek ter kraj bodo objavljeni, vsi ostali podatki pa zadržani v uredništvu. Pisma naj ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo si pridržuje pravico do selekcije. Na sprejemu je novim evropskim prvakom izrekel dobrodošlico in čestitke tudi ribniški župan Jože Tanko KADETSKO EVROPSKO ROKOMETNO KLUBSKO PRVENSTVO - PARTILLE ŠVEDSKA Zadovoljni in navdušeni igralci s hvaležnostjo mečejo v zrak svojega zlatega trenerja Stojana Gelzeta. Kadeti so dvakrat zapored pod njegovim vodstvom osvojili naslov državnih prvakov, po lanskem tretjem mestu na evropskem prvenstvu, pa še letošnji največji uspeh, evropski klubski naslov. (U. Bregar Foto: Foto Toni) RIBNIŠKI ROKOMETAŠI SO EVROPSKI KLUBSKI KADETSKI PRVAKI! VRATARJI: Blaž MOHAR, 1982, Retje, Loški Potok, dijak Športne gimnazije v Ljubljani Rok KOŠMRU, 1982, Ribnica, dijak Lesarske šole v Kočevju Zlatko BANIČ, 1982, Ribnica, dijak Poljanske gimnazije v Ljubljani Leon MIKULIN, Jaka ILC, Mitja ILC, Miha PAHULJE, Martin LUNDER, Mare HOJČ, IGRALCI: 1982, Ribnica, dijak Športne gimnazije v Ljubljani 1982, Ribnica, dijak Gimnazije v Kočevju 1983, Ribnica, dijak Gimnazije v Kočevju 1982, Ribnica, dijak Elektrotehniške šole v Ljubljani 1982, Ribnica, dijak Gimnazije Bežigrad v Ljubljani 1982, Ribnica, dijak Gimnazije Bežigrad v Ljubljani Nejc HOJČ, Aleš ŠTANFELJ, Blaž MERHAR, Aleš KRŽE, Matjaž KRŽE, Dejan FICKO, Gregor KRANJEC, Gorazd JOSIČ, 1982, Ribnica, dijak Športne gimnazije v Ljubljani 1983, Ribnica, dijak Grafične šole v Ljubljani 1982, Dolenja vas, dijak Gimnazije v Kočevju 1982, Petrinci, Sodražica, dijak Gimnazije Ledina v Ljubljani 1983, Petrinci, Sodražica, dijak Gimnazije v Kočevju 1983, Ribnica, dijak Gimnazije v Kočevju 1983, Ribnica, dijak Gimnazije Poljane v Ljubljani 1983, Ribnica, dijak Gimnazije v Kočevju TRENERJA: Stojan GELZE in Janez ILC FIZIOTERAPEVTKA: Vesna ILC PREDSEDNIK KLUBA RIBNICA: Lado OREL VODJA MEDNARODNIH TEKMOVANJ: Franci PETEK Vse ribniške zmage do naslova evropskih prvakov: RK RIBNICA : TAURAGIS (Litva) 27:15: HI * # V Ä RK RIBNICA: ESYAA CYPRUS (Ciper) 19:13; RK RIBNICA: VOEL KFUM (Danska) 16:15; RK RIBNICA: KH TATRA KOPRIVNICE (Češka) 35:14; RK RIBNICA: CF LUXEMBURG (Luxemburg) 27 : 23; polfinale RK RIBNICA : WEST WIEN (Avstrija) 24 : 24 po podaljških 28 : 27; finale RK RIBNICA: HRK KARLOVAC (Hrvaška) 19:17. Več na strani 31