238
Kmetijstvo.
Rastline in živali kot barometer.
Rastline in živali so v tesni, neposredni zavisnosti od zračnega tlaka, vlažnosti, gorkote in drugih vremenskih činiteljev. Kdor opazuje rastline in živali, bode pritrdil, da vremenske premembe imajo nanje večji ali manjši vpliv. Opaža se pri mnogih rastlinah še bolj pa pri živalih, da se skušajo zavarovati hudemu vplivu vremena ali pa se mu odtegniti, nasproti se pa rade izpostavljajo ugodnim vplivom. To se pri živalih in rastlinah tako opaža, da pazen opazovatelj po njih more soditi, kakšno bode vreme.
Pri rastlinah se opaža, da pri premeni vremena nekoliko spreminjajo svojo obliko. Tukaj mi ne moremo navesti, kaj se je vse v tem oziru opazovalo, in hočemo navesti le nekatere poglavitnejše skušnje.
Alsine media,  mokrica  ali  kurja  črevica.    Pastirji
v
na Švicarskem po tej rastlini sodijo, kakšno bode vreme.
v
Ce se cvet njen odpre ob devetih zjutraj in ostane odprt do štirih popoludne, bode lepo vreme  vsaj  do jutra; če
pa cvet te rastline ostane zaprt čez deveto uro, tedaj je pričakovati dežja.
Anagallis arvensis, kuroslep ali kurja češnjica. To rastlino imenujejo po nekaterih krajih „barometer ubogih* in to ime tudi zaslužuje. Ko se pripravlja za dež, zapre svoj cvet.
Anastatica hierochuntica, jerihonska roža. Pred suhim vremenom se stebli in vejice te rastline krive, pred mokrim vremenom se pa stegnejo.
Betula alba, Betula verrucosa, sevena in navadna breza. Opazovanja so pokazala, da je potem mehka zima, če brezi odpade v oktobru najprej listje na spodnjih vejah, v vrhu pa še ostane. Ostra zima je pa, če brezi odpade najprej listje v vrhu.
Calendula, afrikanski meseček. Ta rastlina odpre svoje cvetje ob sedmi uri zjutraj in ostane odprto do štirih popoludne. Ako ta rastlina cvetja ne odpre, ali ga zapre pred štirimi, pričakuj dežja.
Calendula officinalis, navadni meseček. Dež bode, ako ta rastlina ne odpre cvetja.
Carduus, črtoploh, osat.    Ako se bodice te rastline
v
dobro pritiskajo k glavi cvetov, bode dež. Ce se pa bodice oddaljijo od glave, bode pa lepo vreme.
Carlina, kompava ali bodeča neža. Govore, da se kompava  posušena stisne  pri   mokrem  vremenu,   razširi
v
pa pri suhem. Ce se cvetoča kompava zapre, je to znamenje, da bode vihar.
Convolvulus arvensis, slak. Če se cvetje slakovo zapira, bode dež.
Crataegus alba, beli trn. V nekaterih krajih na Luks^mburškem nekateri napovedujejo vreme po belem trnu. Ko preti dež, se skrive peclji in obrnejo se spodnji baržunasti deli listov kvišku, zelena vrhnja stran se pa obrne proti zemlji.
Galium verum, rumena lakota, strdenka. Pred grdim vremenom začne cvetje te rastline močno dišati.
Hibiscus trionum, sineška roža. Cvetje te rastline se zapre, kadar kaže grdo vreme.
Lactuca, salata. Če se cvetje salate razpusti, pričakuj dežja.
Lappa, repje. Ko bucike repja raztegnejo svoje igle, bode gotovo dež.
Lapsana communis, divji vohrovt. Če divji vohrovt po noči ne zapre cvetja, bo zjutraj dež.
Nigella, črni, zamorski kumen. Ko se glavice te rastline naklonijo, pričakuj gorkega vremena, če se stegnejo, bode hladno.
Oxalis acetosella, kislička, zajčja deteljica. Ta rastlina stisne svoja trojna peresa, kadar bode dež ali pa mraz. Ko se pa peresa vzdignejo, bode pa vihar.
Pimpinella, strašnica ali bedrec. Kadar je mokro vreme, se cvetje te rastline odpre, ob suhem vremenu se pa zapre.
Potentilla repens, petolistnik. Ko se cvetje petolist-nika skrči, pričakuj dežja, kadar se obeša in zvija, bode lepo vreme.
239
Primula arvensis, poljska  trobentica ali poljski pr-
v
vocvet. Ce kaže lepo vreme, so cvetovi te rastline odprti.
Sedum telephium, bradovičnik ali zajčje zelje. Če se cvetje te rastline po noči ne zapre, bode dež na jutro. Če se pa zapro, je to znamenje lepega vremena drugi dan.
Sisvmbrium officinale, pomladna suhorebrica ali žabji koprec. Če se listje tej rastlini obeša k tlom, bode dež; če se pa malo izgiblje, bode pa vihar.
Sonchus sibiricus, sibirski osat. Če ta osat ne zapre svojega cvetja, pričakovati je drugi dan dežja.
Sorbus latifolia, širokolistna jerebika. Široka peresa te jerebike so na zgorji strani temno-zelena in gladka, spodaj so popolnoma bela, ker so gosto kosmata. Ce se pripravlja grdo vreme, se listje obrne, tako da je spodnja stran po konci obrnjena in drevo je videti belo.
Tradiscantia zebrina. Če se tradiskancija s popki postavi na svetlobo, se čez nekaj časa pokažejo svetlo-vijoličasti cveti in očesa. Poslednja se razkrijejo kacih 24 ur pred dežjem snegom ali nevihto.
Trifolium pratense, arvense i. t. d. (Detelja travniška, poljska i. t. d.) Stebla detelj se ob vlažnem vremenu zravnajo, ob suhem pa zvijejo.
(Konee prihodnjič.)
246
Kmetijstvo.
Rastline in živali kot barometer.
(Konec.)
v
Živali so veliko bolj občutljive za spremembe vremena, kakor rastline. Mnogokrat živali instinktivno že naprej pogode take spremembe vremena, kakor jih jedva more določiti najiskušenejši vremenoslovec. V živalih je nekaj taeega, kakor pri ljudeh bolnih za revmatizmom ali na živcih, ki tudi čutijo v svojih udih, če se kaka premembe vremena pripravlja. Seveda po živalih se vreme popolnoma zanesljivo prerokovati ne da, ali vendar imajo opazovanja, kako vpliva vreme na živali, velik pomen za prirodoznanca, za kmeta pa korist.
Tukaj navedemo le nekatere primere.
i. Sesalci. Ovni in ovce. Dež bode, ako se ovni trkajo in ovce posebno begajo ali pa s posebno slastjo jedo.                                          *
Prašiči in svinje. Dež bode, če so svinje posebno nemirne, grizejo travo in mečejo krmo iz korit.
Voli in krave pred dežjem vzdigujejo gobce in s posebno slastjo vdihavajo zrak. Po pašnikih se pa zbirajo v trope.
Koze so pred dežjem posebno vesele, se igrajo in trkajo.
Mačke pred dežjem umivajo s šapami gobce in speč drže gobce kvišku. Če po noči podrgneš mačko po dlaki in se dlaka zasveti ter se sliši malo pokanje, je to znamenje, da bode še suho vreme, po zimi pa mraz.
Konji pred dežjem postanejo nemirni, razgetajo, skačejo in se mečejo na vse strani.
Krti. Če krti posebno pridno rijejo, pričakuj kmalu dežja.
Netopirji pred lepim vremenom kar v celih tropih letajo na vse strani. Če pa letajo posamezni in pri tem vedno kriče in se hite skrit v duple, pričakuj dežja.
Psi pred dežjem rijejo zemljo in travo jedo.
2. Ptice. Vrabci se pred dežjem čistijo, gladijo perje in obračajo se v prahu.
Krokarji. Če krokarji zjutraj močno kriče, bode lepo vreme.
Vrane pred dežjem zamolklo kriče, letajo na vrhove dreves in se mečejo na vse strani.
Divji golobje grulijo v gozdu pred lepim vremenom pogosteje, kakor po navadi.
Domači golob je se pred dežjem naravnost vzdigujejo v zrak, potem se povračajo in na dolgo zgubljajo v golobnjakih. Če se golobje zvečer pozno vračajo v go-lobnjake, bode več dnij deževno.
Kure. Ce se kure bolj in pogosteje valjajo po blatu, nego navadno, pričakuj grdega vremena.
Lastavice. Če lastavice letajo prav nizko, tako da se s peruti zadevajo skoro   ob   zemljo   ali  pa   ob   vodo,
v
tedaj bode grdo vreme. Ce pa lastavice posebno zvečer letajo jako visoko, bode še lepo vreme.
Jerebice se pred deževnim vremenom stresajo, valjajo po prahu in čistijo svoje perje.
v
Pavi. Ce pav pogosto kriči, posebno če sedi na kakem visokem mestu, to pomenja, da bode dež.
Morske ptice n. pr. galebi letajo pred lepim vremenom daleč od obrežja. Če se pa vračajo na breg in ne letajo za plenom, bode dež.
Vjede. Ce vjede, posebno večje, letajo jako visoko in dolgo krožijo po zraku, pričakuj lepega vremena.
Petelini. Če petelini pojo zvečer, ali sploh ob takem času, kakor ni navadno, bode dež.
Sove. Če sove kriče ob deževnem vremenu, je to znamenje, da bode kmalu lepo.
v
Soje pred dežjem močneje in pogostejše kriče. Race in gosi.    Pred dežjem race in gosi vstajajo, bijejo s perutmi, glasno kriče in nazadnje planejo v vodo.
3.  Dvoživke. Če regljajo žabe zjutraj, vzemši spomladi, kadar neso ikre, pričakovati je dežja. Zelena drevesna žaba se v kozarci vode spusti na dno, kadar bode dež, pride pa k vrhu, kadar se bliža lepo vreme.
Krote. Kadar krote izležejo zvečer in kvakajo na kakem visokem kraji, bode dež.
4.  Črvi. Deževne gliste pridejo na površje zemlje, ko se približuje dež.
Pijavke. V mnogih krajih po pijavkah prerokujejo vreme.    V ta namen denejo   pijavke v posodo z vodo in
v
jo pokrijejo z mezlanom (mušelinom). Ce je pijavka na dnu mirno zvita, to pomenja, da  bode  lepo  vreme.    Če
v
sili na vrh, kaže, da bode dež. Ce je nemirna, pričakovati je vetra. Če se drži na vrhu vode in je jako vznemirjena, bode pa viharno. Če pijavka ostane po zimi na dnu, je pričakovati mraza,    če se drži pijavka po zimi
247
pri vrhu, pričakuj snega. — Voda se mora pijavkam preminjati po leti vsak teden, po zimi pa vsacih štirinajst dnij.
5.  Mehkužci. Polži. Kadar se približuje dež, prilezejo polži iz svojih lukenj na površje zemlje.
6.  Ribe. Pričakuj dežja, ako se ob lepem vremenu ribe drže blizu površja, se pogosto igrajo in skačejo iz Tode. Kadar se bliža vihar, so ribe bolj lačne in se rajše love na trnke.
7.  Mrčesi. Kebri. Če majski kebri letajo pogosteje in v večjem številu, kakor navadno, pričakovati je lepega vremena.
v
Komari. Ce se zbirajo komari zvečer ob solnčnem zahodu v velike trope, bode lepo vreme.
v
Mušice. Ce zvečer krožijo v zraku v velikih množinah mušice vkupe, bode drugi dan skoro gotovo jasno.
Mravlje. Pred dežjem mravlje prenehajo svoja dela, nosijo v sredo mravljišča svoje ličinke in se same v mravljišče skrivajo.
Muhe. Kadar muhe grizejo in so sploh bolj sitne kakor po navadi, tedaj bode vihar.
Pajki. Pred deževnim vremenom so pajki nemirni in tekajo na vse strani po svoji pajčevini. Ob takem času cestni pajek prede le kratke niti, stenski pajek pa ima glavo obrneno v sredo svojega gnezda. Ce ob deževnem vremenu začne vrtni pajek popravljati pajčevino in presti daljše niti, stenski pajek pa drži glavo in noge zunaj gnezda, tedaj je pričakovati,  da se vreme kmalu zboljša.
Čebele. Če zjutraj čebele ne odhajajo daleč od ul-njaka in se vračajo slabo obložene, tedaj bode grdo vreme. Če so čebele nenavadno hude in se zaganjajo brez povoda v vsacega, ki gre mimo, tedaj bode viharno.
v
Murni. Ze davno se je opazilo, da se cvrčanje murnovo ravna po gorkoti zraka. Angličanka mis Bruk je prva natančno opazovala in se prepričala, da muren pri 60° F. (1560 C) zacvrči v minuti 72krat. Za vsako daljšo stopinjo po Fahrenheitu (1° F == 06° C) zacvrči muren po 4krat več, za vsako stopinjo manj pa po 4krat manj. Opazovala je cvrčanje murnov 12 nočij in vselej se je toplota, ki jo je določila po cvrčanji murnov, popolnoma vjemalo s toploto, ki jo je kazal termometer.