K Tržicani obtožujejo! Z našo krvjo ne pustimo barantati - branili bomo vsako ped svoje zemje Val ogorčenja nad nesramno kupči-1° z našim ozemljem je zajel tudi ves proletarški Tržič in njegovo okolico. Naši delovni ljudje so se samo spraševali, kako je kaj takega mogoče, da nas naši nekdanji zavezniki zaradi nesramne kupčije izdajo in nagradijo iz našo 2t'mljo bivše morilce in uničevalce. Delavski razred ni mogel te sramote sprejeti hladnokrvno in tudi Tržič je dokazal, da s tem, kar je naše, ne pusti nikomur barantati, pa čeprav je to ne vem kakšna velesila. 8. oktober 1953 je veliki dan razočaranj, dan, ko je vsakega poštenega Jugoslovana zadel globoko v srce. Nič ni zadržalo naše delavce pri stroju. Zapustili so delo in ne čuteč mraza so ninožično odšli na Glavni trg, da glasno Pokažejo svoj gnev ob takem izdajstvu. Obtožili so vso zahrbtnost ameriške in ar>gleške politike, podlost in neprecenljivo nesramnost italijanskih imperia- lističnih teženj, ki jim botruje tisti Vatikan, v katerem še danes nekateri ljudje vidijo svojega odrešenika. Tu, v tem trenutku se je ta pokazal v vsej svoji umazanosti in tega nekateri ljudje še danes ne uvidijo. Protestne manifestacije so se nadaljevale pozno v noč, naslednjega dne v dopoldanskih urah pa se je ;zbral ves Tržič. Delavci so zapustili delo in odhiteli na kraj zborovanja. Pogled na to množico, ki je bila do skrajnosti ogorčena in pripravljena, če bi bilo potrebno, takoj prijeti za orožje, nam je jasno dokazal, da so naši delovni ljudje trdni v svojih zahtevah in da nikoli ne bodo dopustili, da bi kdorkoli barantal z našo zemljo. ; , Več tisoč glavi množici je govoril predsednik LOMO tov. Lovro Cerar, katerega govor so demonstranti neštetokrat prekinjali z odobravanjem in obenem kazali vse ogorčenje nad to sramotno izdajo. Iz govora tov. Cerarja Tov ariši in tovarišice! Nemalo has je presunila sramotna Vest, da so naši nekdanji zavezniki pred nekolčko urami;, izdali ki prepustili tisti ^e,l naše s krvjo prepojene zemlje fašističnim, zločincema, ki so' v pretekli vojni TOtrili, pustošili našo slovensko zemljo. f njknii smo takrat v popolnosti opravili 'n jim dali pošteno lekcijo, da je jugoslovanski narod na svoji zemlji svoj gospodar in ne dopuščamo nikomur, da bi a;n to naše pravo omalovaževal. Sklep Jiglo-amerške vlade, da prepustijo Trst ii ni samo sramotno delo zahrbtno- Italdj Siti mi sovražne politike .proti vsemu na- P^edinemu svetu, temveč tudi izdajstvo j?'Vcjih nekdanjih zaveznikov, ki so jih •neJi pra(v v nagi državi. Kdo je bil tisti, ki se je leta 1941. nprl me zemljo spet teptal tujčev fašistični š!cO" renj, ne dopustite tovariš maršal, da bi se spet ponovile krivice nad našimi brati. Primorci! Tovariš Tito! Tržiški delavci so pripravljeni! Pripravljeni so vsi pošteni državljani, da očuvamo naše geslo: svojega ne damo, tujega nočemo! Smrt fašizmu — svobodo našim bratom Primorcem! Prebivalci mesta Tržič Generalnemu sekretarju CK ZKJ tovarišu Titu Beograd Komunisti občine Tržič smo strahovito ogorčeni z vestjo o priključitvi 1"" sta in cone A k Italiji. Razočarani smo ne samo nad zločinskim početjem zapadnih zaveznikov, kateri so izdali na* kot bivše zaveznike, temveč zlasti zato. ker oni kot pooblaščeni od OZN v skladu z načeli Varnostnega sveta in OZN izigravajo ta načela in ta pooblastila V korist svojih barantaških interesov i" trgujejo s pravicami in krvjo malih narodov. Mi komunisti smo trdno odločeni, da stopimo na čelu naših množic, da j"1 povedemo po Tvojem ukazu tovariš sekretar v vsako borbo ter se zakl'nja-mo, da bomo pri tem borbeni in dosledni. Tovariš sekretar! Mi komunisti Ti globoko zaupamo! Živel CK ZKJ s tovarišem Titom »a čelu! Komunisti občine Tržič 3 Vrnitev v človeštvo (Življenje inozemskih delavcev v okolici Dachaua) Pogostejši zračni napadi zahodnih zaveznikov na Miinchen so se pričeli kmalu po Novem letu 1944. Ob teh prilikah smo imeli, alarm tudi v Dachauu. Nacisti, so imenovali Miinchen tudi „Stadt der Bewegung" (mesto gibanja), ker je bila v tem mestu rojena stranka NSDAP, itd. Mesto je skozi poldrugo leto zelo trpelo pred bombardiranjem, dočim je (bilo Dachauu prav zaradi taborišča precej prizane-šeno. Kadar je šel mojster Selzle v Miinchen nakupovat usnje in ostali material, me je vedno vzel s seboj za nosača. Tako sem imel priliko videti ruševine podrtih stavb, do tal porušena večja poslopja, kot sta n. pr. naša tovarna Triglav, gimnazija, ali lepe palače do polovice odbite. Težke bombe so prodirale skozi vsa nadstropja. Številni odjemalci, ki so prihajali v našo delavnico, so pripovedovali, koliko ljudi se je po zakloniščih zadušilo in potonilo, če so bili vhodi ali izhodi zasuti ali če je morda voda vdrla v zaklonišča. Govorilo se je, da je bilo ved- no več žrtev, kot so pa poročali časopisi. ( Tudi gostilna „Pri jagnjetu" je imela kakor več boljših hiš v Dachauu svoje zaklonišče globoko v nekaki kleti. Taka privatna zaklonišča so morala biti od oblasti priznana. Če je bil alarm ponoči, sva s Pogačnikom mirno spala. Pred zaklonišči globoko pod hišami sem imel nekak strah in nezaupanje. Ko sem. šel. nekega dne ravno od kosila v delavnico, je bil alarm. Ker so morale biti ceste in ulice takoj prazne, sem se zatekel z drugimi ljudmi vred v 'zaklonišče trgovine Zauner, ki je bilo zelo globoko pod hišo in je imelo samo en vhod. Komaj sem fcakal, da ;;e bilo konec alarma. Bil sem prepričan, da bi bomba skozi to enonadstropno hišo tudi v zaklonišče prodrla. Javno mestno, |zelo prostorno zaklonišče pa je bilo pod nizkim gričem, ob katerem je bil zgrajen starejši del mesta Dachau. V tem zaklonišču sem bil pa večkrat, ker se 'mi je zdelo dovolj varno. V delavnici smo pa tudi ob alarmih delali, ker je bilo do javnega zaklonišča predaleč, hiše pa stoje tam posamezno med (vrtovi in se 'ni bilo bati kakih težkih bomb. Tako je bilo do maja 1. 1944. Mojster je moral sprejeti ponudbo glede dela za firmo Todt, ki je tudi Tržita* nom znana. Dela je bilo čedalje več, delavnica pa kar naenkrat premajhna-Oblast je mojstru dodelila bivšo plesno dvorano v 1. nadstropju gostilne „Prl jagnjetu", katero smo v dveh dneh spremenili v delavnico. Istočasno sva se pa morala s Pogačnikom seliti iz na' jine spalnice, ker je prišel ukaz, da se morajo vse tujske sobe dachauških hotelov in gostiln oddati kot stanovanj3 številnim beguncem iz Munchena, ki s° prišli zaradi bombardiranja ob v$e, imetje. Jaz sem dobil stanovanje Prl mojstru, Pogačnik prav tako. Na hr&" no sva pa hodila od takrat naprej v gostilno „Pri trem rožah", ker je bil" tam bolje ikot „Pri jagnjetu". Dachaučani so se dobro zavedali, ^a jim je zaradi taborišča z bombardi*3' njem precej prizanešeno. Brez žrtev Pa vseeno ni bilo. Pogostejši skoraj vsa' kodnevni alarmi so "bili zlasti po inv3' ziji Angležev in Amerikanccv na fran* coski obali, sredi junija 1944. Ker J bila delavnica, kot že omenjeno, si"ed mesta, smo morali ob vsaktnn alarm*1 delo pustiti in bežati po zaklonišči Jaz jsem vsakokrat tekel čez ulico ka kih 150 m daleč, kjer je bilo pod župn° cerkvijo od oblasti priznano javno Z3 klonišče, imenovano „Theresien kape Stran 3 Predsedniku FLRJ tov. maršalu Josipu Brozu - Titu Z največjim ogorčenjem smo sprejeli vest o podlem izdajalskem sklepu angleške in ameriške vlade o predaji našega Trsta italijanski okupaciji. Odločno protestiramo proti temu atentatu na interese Jugoslavije in Trsta*. Protestiramo proti brezvestnemu nagrajevanju Italije za njene fašistične ""ločine, proti izdajstvu političnih, nacionalnih in gospodarskih interesov tržaškega prebivalstva. Z zaupanjem gledamo na vso dsnio-kratično svetovno javnost, Združene zarode in ves svobodoljubni svet, ki ne bo nikoli potrdil tega zahrbtnega skle-Pa, ampak podprl naše pravične humane težnje. Povezujemo se v popolnem zaupanju z vsemi ogorčen'mi državljani nase domovine okoli Vas in našega državnega vodstva. Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu! Člani kluba prosvetnih delavcev Predsedniku zvezne republike tov. Titu Beograd Precej smo odmaknjeni v naši gorski obmejni vasici Podljubelju od sveta: vendar ne toliko, da nas ne bi dosegle vesti o zločinski zahrbtni prodaji Trsta in cone A Italiji od strani »nglo-amerikancev. Kot vsi naši pošteni državljani tudi mi čutimo skrajno ogorčenje spričo tako umazanega izdajalskega početja ter enoglasno zahtevamo, "a se sklepi v pogledu Trsta in cone A, sprejeti brez vednosti in pristanka na-s,h narodov, ne sprejmejo, da Vi, dragi Tito, pokrenete vse potrebno, da bo sleherna krivica nad našimi brati Primorci izključena. Pripravljeni smo iz- vesti vse Vaše ukaze, bratom Primorcem pa sporočite, da tu v Jugoslaviji, bije 16 milijonov src, ki so trdno odločena tudi s puško v roki upreti se nasilju nad našo zemljo, nad našo krvjo. Gospodom v Italiji in na zapadu, pa naj si bodo oblečeni v frak ali talar, pa sporočite, dragi naš maršal Tito, da je sleherna naša vasica, sleherni naš delovni človek trdno pripravljen pokazati zobe in udariti po čeljustih vsake- ga, ki mu diši naša s krvjo prepojeno Primorska s Trstom, ki mu diši trgovati s pravicami, katere smo si s krvavimi žrtvami in neizmernim junaštvom priborili. Zahtevamo in branimo samo tisto, kar je naše. Tujega nismo in tudi nikdar ne bomo zahtevali! Smrt fašizmu — svobodo Trstu iii Primorcem! Prebivalci vasi Podljubelj Odločili se bo iveba . . . Obdobje predvolilnih sestankov članstva Socialistične zveze delovnih ljudi se nekako bliža svojemu kraju. Da so billi ti sestanki vsekakor potrebni, in tudi zadovoljivo obiskani, nam (priča dejstvo, da .našim delovmm ljudem, to je socialističnemu človeku, le ni vse eno, kdo ga bo zastopal v najvišjih organih ljudske oblasti. Marsikdo si je o teh predvolilnih sestankih ustvaril svoje mnenje, češ, saj so vsi sestanki, saj je vsako predvolilno zborovanje podobno drugo drugemu. Morda v nekaterih primerili to drži, ni pa že potrjeno. Da je primer sedanjih predvolilnih priprav popolnoma drugačen, pa nam dokazuje dejstvo, da se delovni ljudje nanje veliko bolj vestno pripravljajo in da ni malo premišljevanja, komu bodo zaupali nalogo vršiti dolžnost ljudskega poslanca. Će bi podrobneje analizirali potek dela v posameznih sestankih, pridemo do zaključka, da so mišljenja o kandi- Četrtek, 15. X. ob 19. uri: Petek, 16. X. ob 19. uri: Sobota, 17. X. ob 19. uri: Nedelja, 18. X. ob 9. uri: datih precej enotna in tudi predlagan j zelo pozitivno. V večini volilnih enot sta bila sprejeta samo dva predloga za ljudske poslance in to predlog za tov. Lovra Ce-rarja, predsednika LOMO Trž.ič, in tov. Franca Popita, sekretarja okrajnega komiteja ZKJ v Kranju. Če bi do podrobnosti analizirali sposobnost in delavnost predlaganih, da ne govorimo o njunih moralnih Vrlinah, bodo Tržiča-ni, če pri teh dveh predlogih vztrajajo, vsekakor dobili v enem izmed njih močnega gospodarskega in političnega poslanca v Ljudski skupščini. Zanimivo pri tem je to, da so na to idejo najprej prišli predvsem naši vaški predeli. To zamisel je vsekakor pozdraviti in bi bilo želeti, da bi Tržičani, kot smo bili enotni na vseh volitvah, dobro premislili, kateremu bomo oddali svoj glas. Bližajo pa se neposredno za temi sestanki tudi sami zbori volivcev po sledečem razporedu: Podljubelj (Ankele) Tržič (Cankarjev dom) Križe (Zadružni dom) Leše (Zadružna dvorana) ob 9.30 uri; Dolina — Lom (tovarna lepenke) Ponedeljek, 19. X. ob 19. uri: Kovor (prosvetni dom) Tam je bilo tudi nekaj električnih Peči, da smo se lahko greli, če je bilo le prehladno. Večkrat sem pomagal nc-sti kak otroški Voziček po stopnicah dol. Nekega dne je dopoldanski alarm frajal nad dve uri. Ko sem sel opoldne lz delavnice na kosilo, sem opazil bivšo enonadstropno hišo pod klancem v razvalinah. Gospodinjo je menda ubilo, k° je stala pri štedilniku, dasi je imela p° javnega mestnega zaklonišča komaj kakili 100 m daleč. Letalec je gotovo nameraval zadeti most čez reko Amper, Preko katerega pelje cesta Dachau — jminehen, pa je zadel omenjeno hišo, *l je stala tik ob mostu. Ko sem bil naslednjo nedeljo v Steinkirchenu, mi 'e Zupan pokazal več jam, ki so jih nap ravile bombe v bližini hiš, ter po-eg male starodavne cerkvice, ki je jasi— j*ana iz samega kamenja, po kateri ima Faj svoje ime. Škode ni bilo nobene. Bilo je sredi avgusta 1. 1944. Po j0nčanem alarmu, ki je trajal od 10. 0 12. ure dopoldne, smo v delavnico bedeli, da je v južnem delu mesta d Pož galn zar, ki so ga to pot povzročile zaži- til bombe. Po večerji sva se napo- ju niše. a s Pogačnikom na pogorišče. V tem mesta so večinoma enonadstropne stoječe )med vrtovi. Zgorele so strehe šestih hiš, na katere so padle zažigalne bombe. Na travniku že izven mesta ter v bližnjem gozdu je ležalo še več bomb, ki niso eksplodirale, ker so padle na mehko zemljo. Komaj šoli odrasli dachauški fantje so iskali take bombe in jih uničevali. Kdor je našel bombo, jo je vrgel v obcestni kamen, da je eksplodirala. Ogenj ni švigal navzgor, temveč samo ob tleh na vse strani, 2 do 3 m daleč. Snov je gorela kakih 5 do 10 minut. To početje sem od blizu opazoval ter si v duhu predstavljal, kako zažigalna bomba prodre strešno opeko ter na betoniranem podstrešju eksplodira. Če švigajoči plamen doseže gorljive predmete, je .požar 'neizogiben, če ni nikogar v bližini, da bi bombo pogasil s peskom, ki je moral biti pripravljen na vsakem podstrešju. 'Zato je pa tistega dne po nekaterih hišah zgorela sobna oprava celo v 1. nadstropjih, ker ljudi ni bilo dve uri ;iz zaklonišč. Po alarmu so sicer požar hitro omejili. Neka mati, ki ji je zgorelo stanovanje, mi je rekla, da bi bila, če bi vedela, da bodo padale samo zažigalne bombe, rajši ostala doma, tako pa je bila z otroki v zaklonišču. Skoraj vsakodnevni alarmi, ki so trajali od invazije zahodnih zaveznikov na francoski obali, do konca vojne, so močno ovirali promet in delo. Prebivalstvo je začelo glasno zabavljati čez vojno, zlasti v zaklonišču pod cerkvijo, kamor se nacisti niso zatekali. Mnogi so obžalovali, da se ni posrečil atentat na Hitlerja meseca julija 1944. Nacisti so po časopisju, še več pa na zborovanjih, tolažili ljudi s „strašnim novim orožjem V 1 in V 2, ki bo zagrmelo v odločilnem trenutku". Tako je povedal gauleiter iz Miinchena na javnem zborovanju v Dachauu. V naši nanovo opremljeni delavnici v plesni dvorani gostilne „Pri jagnjetu" je čakalo že na stotine parov čevljev na popravilo. Mojster je prosil oblast za delovno silo. Od 1. junija 1944 in do 24. aprila 194") je vsak dan pripeljal stražnik iz bližnjega dachauškega taborišča na delo 15 madžarskih zidov. Njihov „capo" je bil mojster Pleischer, ki je imel doma večjo delavnico za eksportno in delo po meri ter popravila. Z njim vred ie bil poleg brata tudi njegov vajenec. Mojster je Pleischeriu vsako jutro izročil določeno število čevljev v popravilo, ker je „capo" razumel nemško, ta pa je potem svojim ljudem v madžarščini povedal, kako naj se izvrši to ali ono delo in na katere čevlje naj pribijejo „fel tolpa" (temnlance). (Na dalj e van j e sledi.) Dolžnost slehernega volivca je, da prisostvuje tem zborom in poda svoje odkrito mišljenje, ker bomo le na ta način dobili za kandidate za ljudske poslance tiste ljudi, ki bodo znali zastopati poleg naših tudi interese skupnosti. Tudi naši proizvajalci imajo v tem času precej dela, saj stoje prav tako Planinsko društvo iz Apatina nam je poslalo dopis, v katerem izraža svoje veliko zadovoljstvo nad vsem, kar so ob letošnjem obisku Tržiča in njegove okolice lepega doživeli in videli. Predvsem nas prosijo, da se javno zahvalimo vodstvom naših podjetij, ki so jih vodila po naših tovarnah. Obiskali so predilnico, tovarno lepenke, tovarni „Runo" in. „Triglav", i Njihov glavni namen pa je bil, da se navžijejo krasot naših gora. Povzpe'i so se na Kofce, Košuto, Storžič, Kriško pred volitvami svojih predstavnikov v zbore proizvajalcev. Iz dosedanjih predvolilnih sestankov po posameznih volilnih enotah se da ugotoviti, da so naši delavci popolnoma razumeli pomen in. vlogo zbora proizvajalcev ter da je od njih samih odvisno, kdo jih bo upravičen zastopati v tem važnem oblastvenem organu. goro, Begunjščico, (Stol, Grintovec itd. Na Kriški gori in Begunjščici so v spomin na svoj obisk montirali spominski plošči z napisom „Planinsko društvo Apatin — 1953". Skupino, ki je obiskala naše gore in ki je štela 14 članov in članic, med njimi štiri pionirje, je tudi letos vodil načelnik PD tov. Franjo Subert. Ob koncu dopisa pozdravljajo vse naše planince, s katerimi so se seznanili, in 'jim kličejo: Nasvidenje v letu 1954! gah ali časopisih ostane — lahko rečemo — več ali manj mrtva črka vse dotlej, dokler ne zaživi v nas polnega življenja, ko si vse to, o čemer smo kda] brali, tudi ogledamo. , Tak bogat izlet je napravilo Turistično društvo v dneh 3. do 4. t. m., ko je pod vodstvom zgodovinarja prof-Franja Baša obiskalo zgodovinsko pomembne kraje vzhodne Slovenije. V soboto popoldne je avtobus s 40 udeleženci, sodelavci Turističnega društva ter Muzejskega društva ter zastopniki I..OMO krenil proti Ljubljani, od koder je zavil na staro rimsko cesto Ljubljana—-Trojane—Celje—Ptuj. Med potjo se (je ustavil najprej v Šempetru v Savinjski dolini, kjer so si izletniki 0-gledali novo odkrite najdbe iz rimske dobe, najbogatejše v Sloveniji. Cilj tega dne je bil /reprezentančni grad šta-tenbreg pri Makolah, ki je bil skoro že izgubljen, ki pa so ga v zadnjih letih 7, vsem razumevanjem obnovili in uredili v njem udoben hotel za goste m letoviščarje. Tu so tržiški izletniki tudi prenočili, naslednje jutro pa navsezgodaj nadaljevali (svoje potovanje (preko Ptujske gore, ki slovi po našem najdragocenejšem gotskem arhitekturnem spomeniku, v Ptuj. Ptuj je pravzaprav ves en sam muzej. Tu (so zapustili sledove Iliri, Rimljani, Stari Slovani, tu so se ohranili romantika, gotika, renesansa in barok, tu je središče vinorodne Štajerske. Eno dopoldne je pač prekratko za vse, kar je nakopičenega V Ptuju, vendar so izletniki dobili nepozabne vtise tako v Mestnem muzeju, ki je nastanje nv nekdanjem dominikanskem samostanu, kakor tudi v ptujskem gradu ter v vinarskem muzeiu. Odlično urejeni ptujski muzeji, ki nikakor nte-1 zgolj zbirke zgodovinskih predmetov, ki te utrujajo, temveč smiselno opremljeni prostori, so dali Tržičanom novih pobud za ureditev lastnih muzejev. / Potovanje se je nadaljevalo proti Borlu. ZBorl je stara utrdba na strmi pečini nad Dravo in je danes podobno Kot Štatenbreg ure je nv letoviški hotel-Tu sta tržiške izletnike že čakala kosilo in prijeten oddih. Potovanje pa ni bilo zgolj zgodovin' sko-poučno, temveč je nudilo tudi mnogo zanimivih pokrajinskih slik. Tako je izletnik spoznal vinorodno Haloze z vinogradi in zidanicami po gričih, k1 jih je avtobus križal po dolgem in počez na poti z Borla v Rogaško Slatino v nedeljo popoldne. Postanek v Rogaški Slatini je bil le /kratek, ker se je že mudilo domov, vendar dovolj dolg, da si si ogledal zdraviliške domove in vse tri vrelce in pokusil njihovo slatino- Izletnikom bo ostal izlet nepozabno v spominu in si bodo takih izletov še i"1 še želeli. Bodo pa tudi propagatorji poučnih izletov med svojimi znanci. Naloga Turističnega društva pa bo, da 0° storilo vse, kar je Jv njegovi imoči, 4-a omogoči našim delovnim ljudem spoznavati naš ozgodovino, našo zemljo m njene naravne in kulturne znamenitosti. Tak (izlet nauči tudi ljubiti domovino. Za to je pač vredno kaj privarčevati in zanj žrtvovati. Za poučen izlet je v: Naše (Turistično društvo opravlja v naši občini vsebolj tudi pomembno kulturno delo. Poleg tega, da izdaja naš lokalni časopis, da je dalo iniciativo za ustanovitev Muzejskega društva, s [katerim dela še nadalje roko v roki, da organizira obiske kulturnih prireditev drugod in organizira gostovanja umetniških skupin pri nas !ter da organizira ;dno nekaj žrtvovati i s pomočjo domačih društev večje kulturne prireditve (kot jih je obsegal letošnji turistični teden), poleg vsega tega opravlja (kulturno delo zlasti, še z organiziranjem poučnih izletov. Skrbno pripravljen izlet pod dobrim vodstvom je vsekakor iza dvig kulturne ravni našega ljudstva neprecenljivega pomena. Kar 'beremo v knji- Pišejo nam Iz delovanja podružnice Društva upokojencev" Tržič in okolica Dne 20. junija letos je minilo pet let, kar je bila ustanovljena podružnica društva upokojencev v Tržiču. Začetno število članov je bilo 52 ter 25 članov po-smirttininsike ustanove, dan en pa šteje v svojih vrstah 797 članov in 683 članov poemrtnrinsike ustanove. Teritorialno1 obsega področje celotne mestne otočki© Tržič. Prav malo je še upokojencev, ki. niso člani društva, želja pa, je, da pristopijo k članstvu tudi še ostali upokojenci ter s tem postanejo uživalci pravic, katere nudi ta organizacija, predvsem pa po-emrtninsika ustanova. Da je štev'lo članstva v kratki dobi petih let porastlo na tatoo visoko število, gre pripisati enemu od najnaprednejših zakonov na svetu, našemu „Zakonu o socialnem, zavarovanju". I Namen društva je stvarno delo in vztraja« prizadevanje za izboljšanje so -ciMmega in materialnega položaja ter zvišanje življenjske ravni upokojencev, jim nuditi pomoč pri izvajanju dajatev iz socialnega zavarovanja, sodelovati z vsemi, političnimi organizacijami, gospodarskimi fin kulturmrmi ustanovami, pomagati po svojih močeh pri izgraditvi socializma itd. Pretežna večina članov je že ponovno izrekla željo, da bi jim društvo nudil) tudi nekaj razvedrila, to je željo po ustanovitvi čitalnice, kjer naj bi jim bilo na razpolago dnevno časopirje, tedniki, razne piubllkacije iz socialnega zavarovanja, uradni listi,, poeeihno pa »Samouprava socialnega zavarovanja«. Na zadnji seji upravnega odbora se je pretresalo to vprašanje in sklenilo, da je društvo zaprosilo stanovanjski odsek LOMO za dodelitev oziroma zamenjavo sedanje društvene pisarne z lokalom, dveh prostorov, od, katerih bi edem služil pisarni, drugi pa čitalnici. > Ako bi društvo dobilo ta dva prostora, tedaj bi se moglo ugoditi želji članov, jim, nuditi s tem drugi dom, kjer bi mogli preživeti ure in ure v čimiveč-jem. medsebojnem spoznavanju, razmo-trivajoč sedanje socialne pridobitve, predvideno samoupravljanje socialnega zavarovEraja po zavarovancih samih v podruiž niicah, poznavanj e živi jen jrakih raizimer in okoliščin posameznikov, hkrati pa preprečevati zlorabimo izkoriščanje dajatev iz socialnega zavarovanja, se medsebojno spodbujati za naprednejšo1 konstruktivno dejavnost, kakor tudi si krajšati čas z raznimi! družabnimi igrami. Planinci i m Apatina so bili tudi letos pri nas zadovoljni r KULTURNI VESTNIK J Naša godba v Puli in Poreču Med letom je godba precej delala. Imela je pet koncertov v Tržiču, enega v Lešah, enega v Srednji vasi. Poleg tega je sodelovala pri sprejemu Titovo štafete, pri telovadnem nastopu, pri gasilskih nastopih v Tržiču, Lešah in Sr. Vasi, pri proslavi 10 letnice Kokrškega odreda v .Goricah, pri občinskem prazniku v Tržiču in pri proslavi primorskih brigad na Okroglici. Sodelovala je Pri osmih pogrebih, pri dveh odkritjih spomenikov padlim žrtvam in pri štirih žalnih svečanostih. Ker so bili godbeniki skoraj vse poletne nedelje zaposleni, je godbeni odbor izrazil željo, da se godbenikom o-mogoči enotedenski odmor na morju. To se je tudi uresničilo, ker smo povsod naleteli na razumevanje. Posebno so nas podprli naš ljudski odbor in sindikati tržiških tovarn, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Da bi bil godbeni program bolj pester, smo povabili se tov. Otona Zazvonila in Dečmanove-ga Franceljna. Ker pa je imel tov. Zazvonil zaključne izpite, se nam žal ni mogel pridružiti. Tako nas je tržiški avtobus, ki nam ga je na svoje stroške priskrbelo Turistično društvo iz Tržiča, V soboto, dne 29. septembra odpeljal v Ljubljano na nočni vlak. Tam smo imeli rezerviran vagon in smo se kar udobno peljali. Marsikoga je premagal spanec, ker je bila vožnja dolga, malo pa tudi zato, ker bifeji na postajah niso bili razsvetljeni. • Zjutraj smo prišli v Pulo. Ker odhaja parnik šele popoldne, smo imeli dosti časa, da smo si lahko ogledali znamenitosti mesta. Okrog poldneva smo naredili koncert pred hotelom, kjer smo spravili inštrumente. Nekaj skladb je zaigrala godba na pihala, nekaj pa godbeni kvartet. Takoj se je zbralo veliko ljudi. Popoldne smo se vkrcali na parnik in se odpeljali proti Poreču. Kvartet si je kmalu našel prostor v kantini pri mornarjih, kjer je zaigral več skladb. Večina godbenikov pa je na krovu občudovala lepo istrsko obalo. Preden smo pripluli v kakšno pristanišče, pa je celotna godba zaigrala nekaj partizanskih in slovenskih koračnic. Tako smo se pripeljali do Poreča, kamor smo bili namenjeni. Najbrže so ljudje v Poreču že vedeli, da bomo prišli, zato nas je čakalo v pristanišču mnogo ljudi. Igrali smo na krovu v paradnih uniformah, medtem ko so nam ljudje mahali z robci in nas navdušeno pozdravljali. Poleg domačinov je bilo tam še mnogo tujcev raznih narodnosti, ki so bili na letovišču. Ker je imel vsak godbenik poleg glasbila še kovčeg z obleko, se je nekaj ljudi takoj ponudilo, da nam nese prtljago, da bi mi lahko igrali. Rade-volje smo jim ustregli in tako smo prišli do doma, kjer smo stanovali. Množica nas je še vedno spremljala. Na dvorišču pred domom nas je sprejel u-pravnik doma in je vsakega pogostil s kozarcem črnega vina. Crnina je raz- položenje še bolj dvignila in se je kar videlo, da so godbeniki /še bolj z zadovoljstvom igrali. Po večerji je bih pred domom eno-urni koncert, potem pa ples, kjer so igrali razni šramli. Bilo je toliko ljudi, da je bila celo, ulica pred domom natrpana, ker niso mogli vsi v dvorano. Bilo je tudi več mornariških častnikov, ki so se nas potem kar stalno držali. Po plesu pa so še pozno v noč donele citre in kitara, da se je prav sladko spalo. Drugi dan smo isi ogledali mesto in se po svoje zabavali do večera. Zvečer pa smo spet imeli koncert pred hotelom Riviera, kjer je bilo tudi precej ljudi. /Po koncertu ,je Gravsov šramel igral vesele poskočnice na plesu. Ostali .godbeniki pa so obiskali še druge gostilne. Za dobro kapljico je najbolj vedel Koražev Kola, ki je eno gostilno takoj preimenoval v Gašperinovo. Trije godbeniki so se morali predčasno vrniti, zato nismo mogli več tako dobro nastopati in smo poslej igrali le še koračnice. Cez dan smo se zabavali v kopališču. Nekateri so plavali, drugi veslali, ostali pa zbijali šale. Vsak večer smo se oblekli v uniforme in šli na sprehod ob obali. Nekateri tamkajšnji prebivalci so nas imeli za angleške mornarje. Ko pa so zvedeli, odkod smo, -so se začudili, kje smo dobili toliko podpore, da smo lahko prišli na oddih. Povedali smo jim, da so nam največ pomagale sindikalne organizacije in mesto. £o stopinjah veselih romantiko (Nadaljevanje) Tega, da sem ležal prijetno, ne mo--^em trdif.i. Nasprotno1. Pod seboj sem cutii vse polno storžev, ki jih pri najboljši volji nisem mogel odstraniti. Po-leg tega nisem, vedel, kam naj denem roko, ki mi je bila v pravo nadlego. Prišla imi je misel... Malo sam, okleval,-k'ončnoi sem se opogumil in jo oivil Ira-m okoli pasu. Kako je bilo dalje, /no Veim. Začel sem se pogrezati v neko tteiizmerno hrezdno. Blagodejni balzam Pozabljanja in pokoja je začel legati ni ""oje možgane. Vse je utrnilo v pozabo, zaspal sem ... Naša filozofska razmišljanja je pre-ljnil mraz; pritiskati je začel s prvim Svitanjem. Nihče ni bil spoč't. Tudi vs/ta-tl se ni ljubilo nikomur. Malo smo »9 ..retegnili, če ismem tako imenovati tistih nekaj gibov s prsti na rokah in no-gah, kolikor smo Jjih mogli narediti. Te-r1'u' je sledilo malo zabave za dobro ju-y°< ali bolje: za lahko noč, ker smo po _Qm uvodu začeli ponovno »razm'šljatič seveda smo se še bolj stisnili tako da eiJn komaj prišel do sape. Nisem mn-8W zdržati. Dvignil sem se in se skotalil '® sotcTa. Zmerjanja nisem bil deležen, "e'prav sem odšel Ipo isti, poti, po kateri Sern šel spat. Še hvaležni so mi bili. turistovf ki imajo ht za Za, Košuto in Savinjski ni AlpamC, se jo začelo svitati. V skalovju za hrbtom je zahrkala belka. Iz goščave je prigo-stolel stržak. Mrak se je hitro umikal jutranji svetlobi. V macesnu je zacvilil komat ar On hreščeče skliceval tovariše. Vrhovi gora So pordeli. Obsijalo jih je že sonce, šel sem se umivat h koritom, kjer sta ponoči imela graniiičarja tako dramatično borbo z blatom. Ko sem se umi'!, je planino na Prevalu že obsijalo eomce. Pretegnil sem svoje otrple ude in se obrisal. !»Za to noč moramo šotor razširiti«, sem si dejal, ko sem zamišljen kromil nazaj proti taborišču, da pripravim zajtrk. Tu je vladalo živahno razburjenje. Irena je začela ponovno s svojim zabavnim sporedom, ki je naletel na popolno nerazumevanje pri pordušailcih. Na javno mnenje sem moral narediti red. Na. zahtevo večme sem odnesel Ireno iz šotora in bi jo mora! še dalje v korito, če je ne bi rrinilo. Pa jo je in je raje odšla po mleko za zojtrk, kot v mrzlo vodo. Z ognjeni misera imel težav, ker je bila žerjavica še vedno živa. Svo -jo ropotijo smo pospravili dokaj pozno in se samo z okrepčilom napotili proti vrhu 2063 m. Ostalo smo pustili skrito v grmovju, ker smo |naimeravaii še enkrat prenočevati v naši konzervi, katero smo mislili spremeniti v pravi hotel. To simio pa res samo mislili, kajti v [tako možnost ni nihče verjel... Nirmo prišli še daleč, ko se nam je Zgodila že prva nesreča. Steklenica, v kateri sem nosil vodo, je zadela ob kamen in se razbila. To je bil hud udarec za nas. Vedelii smo, da do (vod« ne moremo priti prej kot v Roblekovem domu. Torej po naših računih v 4 ali 5 urah. (Ura gor ali Idol.) Zato smo z največjo Ijubo-Rummoistjo pazili na preostalo steklenico. Malo dalje pa je nastala še druga nesreča, ki nas je še za pel ure oddaljila od Vode. Dunja je nenadoma izjavila, da ona ne more plezati1 po taki strmimi, ter da gre nazaj. Morali smo načeti steklenico, ki smo jo tako čuvali. Vsi smio bili premočeni cd vnetega prigovarjanja in pa tudi: hripavi. Zato n;smo mogli premagati skušnjave in voda je začela teči ro naših grlih. Ko smo porabili vse svoje znanje glede vraž im vse svoje govorniške Soesebnosti, smo končno 'uspeli in »zarekli« Dunji njen »srčni šus«. S polževo hitrostjo smo hodili dalje. Dunja je uravnavala korak. Ker pa smo njeno bolezen '»srčni šus« samo zarekli, ne pa tudi ozdravili, je šlo zelo počasi naprej. Končno smo se razdelili v dve iskiraini: V pirvi smo bili Blatika, Irena in jaz, ki sem bil takrat še priznan vodič, druga na, je te zelo zmanjšano1 hitrostjo pod Edijev'im nadzorstvom krenila naprej. »Na vrhu jih bomo počakali«, smo se še zmenili. Naša skupina je hitro napredovala. Drugo skupimo smo kmalu lizgubili iz vida. Med potjo smo doživeli še eno majhno nezgodo, ki je Blanki in Ireni nekoliko zrahljala živce. Ko smo dospeli Tako so nam. minevali dnevi v zadovoljstvu in dobri hrani. Imeli smo namen ostati do sobote. Dobili pa smo telegram, naj se godba vrne, da bo sodelovala na proslavi na Okroglici. Zato smo se že v petek vrnili. V četrtek zvečer smo naredili koncert in nato poslovilni večer. Upravnik doma nas je povabil v dvorano in se nam ob prisot- Najlažja pot »Kolikor jezikov znaš, itiol'iko več veljaš«, pravi .star pregovor, kar je popolnoma resnično. Toda preden si priboriš zadostno znanje kakega jezika, moraš vfaHitiii mnogo napora. Sov eda si s tem, da obvladaš poleg svojega mate; rimskega jezika še kak tuj jezik, pridobil tudi velik del izobrazbe. V današnjem času sta praktično znanje iz kateregakoli področja in izobrazba merilo človekovo vrednosti pri ocenjevanju posameznika. Da boš izpolnil vrzeli v svojem znanju, ki je kljub temu, da že obvladaš kak tuj jezik, še vedno pomanjkljivo, se boš oprijel še tretjega tujega jezika, itd. Pri tem se boš sicer mnogo naučil, zato pa boš vložil tudi ogromno truda. Ves ta trud ti prihrani mednarodni jezik ESPERANTO, ki je umetna tvorba in zato kar se le da lahafc. Njegova veljavnost postaja z vsakim dnem večja, kajtii tisoči in tisoči ljudi različnih narodnosti se ga učijo z velikim veseljem in ljubeznijo ter zaupanjem., kajti esperanto ne preiti s potujčevanjem;, ker ni na, greben, so z vseh strani pritekle ovce in nas začele oblegati. Celo meni je postalo mailoe vroče, ko sem. aiedal, če ni mogoče kak mrkač vmes. Potreben bi bil samo sunek in mi bi zdrčali na drugo stran. Ta vožnja bi se končala šele na Zeleniiei. Preden pa hi prišli do cilja, bi nas gotovo- že vzel v svoja lovišča Veliki Duh Maniitu. Ker pa lahko še vedno pišem, že veste, da se kaj takega še ni zgodilo. Vzel sem odejo lin začel neusmiljeno z njo otepati na levo :in desno, da nas je radovedna 200 glava publika hitro zapuatMa. Če izvzamem Dunjo (zakaj boste zvedeli pozneje), je bila to za nas najbolj nevarna zadeva na tej poti. Sonce nas je neusmiljeno žgalo. Vso je teklo od nas, koi smio prišli na vrh Begunjšči.ce. Potem smo začeli prositi Alaha, da bi čimprej prišli še ostali za nami. Vsemogočni je bil tokrat dobre volje in nam je uslišal našo prošnjo. Daleč zadaj na grebenu so se pojavile silhuete, ki so se lepo odražale od modrega neba. Ko so izginile za obronkom., amio se mrzlično začeli pripravljati ni sprejem, gostov. Veliko pa je bilo naše začudenje, ko je v drugi skupini manjkal najavljeni gost — Dunja. '»50 m pod vrhom, se je 'Obrnila in šla nazaj«, je jezno pihal Edi. »Nobeno zdravilo ni pomagalo«, je še pristavil v opravičilo1. Svojemu srdu smo glasno dali duška in tudi spominska knjiga je morala marsikaj prenesti na Dunjin račun. Bili pa smio tudi veseli, ko smo spoznali, da ne bo treba deliti kompota na še en del. Vsak p rej m o eno žlico več. To nas je nagnite, da smo nosti vseh gostov zahvalil za koncerte in zabavo. Potem so tri brhka dekleta prinesla tri lepe šopke. Dobili so jih Mato, Dečmanov jFrancelj in kapelnik. V imenu godbe se je Mato zahvalil za dobro postrežbo in prijetno zabavo z željo, da bi se drugo leto zopet videli. Vsi godbeniki pa se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, da smo lahko tako prijetno preživeli svoj dopust. k izobrazbi last enega samega naroda, marveč je kst vseh narodov in vsakega posameznika. Poleg tega pa nam esperanto obet« osredotočeno' in najbogatejšo izobrazbo na svetu. Torej, spoštovani bralec »T.rž'škega ventnika«, da se razumeva. S tem skromnim člankom sem ti hotel pokazati najlažjo pot k izobrazbi. Poizkusi, trdno upaj v svojo zmago in, kadar boš žel uspeh, ti bom. prisrčno čestital. Perko Stanislav GOSTOVANJE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA IZ KRANJA V TRŽIČU Zadnjič smo objavili, da bo Prešernovo gledališče gostovalo pri nas dne 13. t. m. Vendar je moralo biti gostovanje (preloženo za nekaj dni. Prešernovo gledališče pride k nam s „Hlapci", Inajlepšo Cankarjevo dramo. V njej sodeluje 46 oseb. Režijo je se takoj spravili n.a kosilo. Zalagali smo se s kruhom, ki smo ga mazali s pašteto (za kvaliteto jo kot koujcideirka jamčila Banka), ter srkali po kapljicah dragoceno tekočino. Še nekaj o kompotu! Najprej smo ga kupili pri »Koželju«, ko simio šli potem k »Frankotu« po ognjeno vodo-, snio ugotovili, da je tu kompot za 40 din cenejši. Hitro smo izračunali, da dobimo za. ta denar na Prevalu 2 litra mleka in takoj vrnili kupljeni kompot ter ga kupili pri »Frenkotu«. Ko smo Ei tako privezali dušo, ali bolje želodec, smo se hoteli sončiti. Pod nami so se videli razni kraji na Koroškem. Dobili smo izredno priliko, da pokažemo našo znanje zeimljccisa. Pokazalo se je, da ga res dobro obvladamo. Vsak je videl druga kraje. Vsak kraj je tako nenadoma dobil po pot imen, a dvomim, da bi bilo njegovo pravo med temi petimi. Narava pa je poskrbela, da nismo zapravili svojih prepotrebnTa kalorij za prazen nič. Začela nas je ovijati v svoj megleni plošč. Hitro smo začeli pospravljati. Pri tem je zletela še druga steklenica Z izadnjimii! kapljicami vode in se razletela med kamenjem. Na. hitro smo hoteli opraviti še s spominsko knjigo. Pa ni šlo tako, hitro. Pisali smo v »esperantu«. To predvsem, jaz. Imel pa sem smolo in se nikakor niioem. mogel spomniti — verjemite mi, da nisem ie nikdar vedel — kako se reče megla po francosko. Ko si nisem vedel pomagati, drugače, sem zapisal po slovensko »la megleaux«. vodil Slavko Jan, režiser ljubljanske Drame. Z njo je doživelo Prešernovo gledališče svoj višek in ogromen uspeh. Tržičani bomo srečni, da bomo lahko gledali v svojem Cankarjevem domu dovršeno predstavo poklicnih igralcev in poslušali večno živo Cankarjevo besedo. (Vse Tržičane vabimo, da si pravočasno nabavijo vstopnice v knjigarni na Glavnem trgu. Vse igralce Prešernovega gledališča iskreno in prisrčno pozdravljamo! OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE TURISTIČNE SEZONE NA GORENJSKEM Pod tem naslovom je le dni prinesel Slov. poročevalec zanimive podatke in ugotovitve, od katerih omenjamo na tem mestu samo konstatacijo, da inozemskim gostom najbolj ugaja pri nas vse, ker je staro, narodno in specifično iza naše kraje. Tako se je izkazalo, da je bila letos za tujce posebno privlačna točka odročna Kropa, ker imajo tam že urejen lokalni kovaški muzej in delavnico. V Tržiču imamo zbranega že veliko materiala, ki ima neprecenljivo muzejsko vrednost in za katerega bi nas vsak kraj lahko zavidal. Dolžnost Tržičanov je, da najpozneje do pričetka prihodnje sezone najdemo potrebne prostore, .da ga bomo lahko prikazovali in s tem, dvignili brez posebnih velikih stroškov naše mesto v eno inajbolj markantnih mest na Gorenjskem. / Pri sestopu ni bilo nič posebnega, Šlo je malo po zadnji, malo po prednji plati, malo po zraku, malo po nogah in smo v slabi uri pnišli do Roblckoveg* doma. Biii pa smo nemalo presenečeni, ko nas je namesto oskrbnice sprejela Dunja, ki se je tu že čisto udcmričila. Sprejem pa je bil le malo časa prisrčen-Takoj je najela »ekstra mizico«, ko smo ji odkrito povedali, da gumo jo vpisali v spominsko knjigo1. Ker je že navada taka, da nedolžni najbolj trpi, smo pustili Blanko, ki je imela pri stvari najmanji da je največ poslušala. Jeziček ji ni dal miru in ji je odpovedal pokorščino ter začel pripovedovati, s kakšno slastjo s~n° jedli -kompot in kako smo se z veseljem spominjali na Dunjino nesebičnost, k° niaim je tako rada odstopila svoj delež-Bili smo skromni, zato sono v oddclžitev kanili kapljico na Dunjino ime v spominsko knjigo. Če ne verjame, gre lahko gledat. Prepirali se niiamo dolgo. Kmalu simo složno odšli proti Prevalu. Ubog* divjad, ki je bila pod stezo, ko srno Bi* prečkali Begunjščico! Noben kamen B» ostal na stez'. Vse, kar je oviralo mehko hojo, sva z Edijem valila po strmini. Ne vem, kaj bodo počenjali tisti, ki bodo šli po tej stezi, in imajo podobna nagnjenja. Verjetno se bodo sami zavalili P3 rebri, kot sem se jaz in se pri tem na vse protege otepali osa, če bodo naleteli na satje, kot sem naletel jaz. Nc vem pa, če bodo odnesli „ta dolgo" namesto „ta kratko" iz tega neenakefla boja. Jaz sem prišel skozi samo z majh no oteklino na roki. NASA ANKETA V .zadnji številki Tržiškega vestnika se dopisnik pritožuje, da se člani in vodstvo ZB ne interesiraj o, kje naj bi stal spomenik žrtvam NOV v Tržiču. V Tržiču jo res težko dobiti primeren prostor, ki bi ustrezal tako pomembnemu spomeniku, dokazu za spoštovanje do padlih borcev. Glede predloga, da bi se postavil spomenik pri mostu, sem mnenja, da ta prostor absolutno ne ustreza namenu. Ta prostor bi bil primeren za druge praktične namene, ki jih bo gotovo v doglednem času Tržič potreboval, je °b vodi in nekako središče Tržiča. Tudi načrt, da bi se postavil spomenik v začetku ceste pod hribom, se mi zdi neprimeren, da bi se uresničil. V ta namen bi bilo [treba podreti mestno tehtnico in trafiko, ki je na najlepšem mestu in je tudi potrebna, ker je središče vsega prometa, in je tu dosti prostora za obračanje vozil. Ce se odstranita tehtnica in trafika, bi imelo mesto zopet ogromne stroške. Za postavitev spomenika padlim žrtvam NOV v Tržiču si dovoljujem dati sledeče predloge. Na pokopališču so po- POPRAVEK K ČLANKU »NEZASLIŠANA KRIVICA« Uredništvo Trž'škega vestnika prosim, da v zvezi s člankom »Nezaslišana krivica« objavi sledeči popravek: Ker so se govorice, ki so se raznesle med ljudi po Puterbofu, češ, da namerava Gozdna uprava nasilno preseliti u-pokojance k Sv. Ani, in katerim sem pisec članka nasedel, izkazale kot neresnične, le-te preklicujem. V zvezi z navedbo, «da je skrajna brezbrižnost lastnika« kriva, da grad ni docela obnovljen, pripominjam, da je obnovitev ostalih potrebnejših stavb izčrpala investicijski znesek, saj je bilo Po sedanjem staležu zaposlenih investi- V ENI MINUTI . . . 'Minuta je res zelo kratek čas, vendar je ne smierno podcenjevati. Kar poglejmo, zakaj! V teh išasitdssoth sekundah .. . ... spremenijo kadilci na sveta tri tona tobaka v dim; •. . ipcp'ije človeštvo 000 tisoč skodelic kave; • . . zgori 12.000 ton. pireimolga; ■ ■ . pojedo ljudje 45.000 tog mtssa, 50.000 jajio in pol milijona hlebov kruha; • • . oisoljo svoje grižljaje! s 50 tonami! Sl°li in oslaidfcajo z 900 tonami sladkorja; • • . vrže dva in poil milijona ljudi pismo v poštne nabiralnike, po vsej, zemeljski obli, *1 se v istem času na svoji poti okrog soa-Ca premakne za 45.000 km. kopani na najlepšem prostoru, ki tudi pripada padlim borcem. Ali ne bi bilo najbolj primerno in najlepše, da jim postavimo k urejenim grobovom skromen in prostoru primeren spomenik? Ker se komemoracije vršijo vedno na pokopališču, bi bilo vsekakor primerno, da stoji spomenik pri grobovih padlih žrtev. Nedavno smo obiskali ob priliki komemoracije grobove padlih žrtev v Za-breznici. Naj bi si vsi tisti, ki so zoper postavitev spomenika na pokopališču, ogledali že omenjene grobove s spomenikom, pa bi bil mogoče marsikdo drugačnega mnenja. Se en predlog: ali bi se mi ne oddolžili na najlepši in 'socialen način našim padlim žrtvam, če bi postavili v doglednem ,času eno stanovanjsko stavbo z vzidano ploščo in besedilom v spomin vsem v letih 1941-45 padlim borcem in talcem mesta Tržiča in okolice? Stavba bi pričala poznim rodovom o junakih, ki so dali življenje za svobodo. Toliko pa javnost, ki naj presodi, kaj bi bilo najbolje. Š. M. rano za 20.000 dinarjev na posamezneg \ delavca, t. j. vsega ca 18 milijonov din. Tudi stavbe pri Sv. Ani, omenjene v istem članku, niiSO barake, ampak zidane zgradbe. Iz zadnjega odstavka bi se dalo sklepati (čeprav ni bilo tako mišljeno), da do sedaj G. U. ni dovolj socialno rešo-vala stanovanjski problem. Reči moram prav nasprotno, da nudi tudi upokojencem razen stanovanj še razne olajšave in ugodnosti. Gozdno upravo Puterhof pa prosim, da mi oprosti žaljivi ton zgoraj preklicanega članka in se ji zahvaljujem, da odstopa od tožbe. Joža Kalan Ob Sueškem prekopu živi 80.000 angleških, vojakov v tEtoorišBlh obdamih z bodoča ž'co. Dolgčas jie njihov smrtni sovražnik, č prav iim;a vsako taborišče razne kulturne in f izkultuirne zgradbe, vendar pa to njihovemu razvajemiemro življenju nI nič kaj prijo: no. Ce gre kateri Iz taborišča, ga morajo j-premljatl oboroženi patrolni oddelki. # V Argentini bo državni predsednik Peron dal za svojo pokorimo žiemo sezidati 140 metrov visoki mnjvasolarj — grobnico. Ta zgradba bo torej presegla tiutdil višino egiptovskih piramid. Vetrove cerkve v Rimu l,n kipa Svobode v AnMlrttd. Najbrže vseh stro--škiov nie bo mogel kriti s sredstvi Iz lastnega žepa- * Najvišje človeško naselje je v Tibetu ln sicer v višini 5.100 ln 5.200 m nad morjem. Najvišje zgrajena žckiznlSka proga pa je v južnoameriški državi iPeru v višini 4.770 metrov. * Letalo v poletu večkrat »padle«; to se zgodi takrat, kadar pride v ziračni žep ali li jknjo. V splošnem mislijo, da so temu krova atmosferska območja z bolj rc.iik.1m zrakom kot v okolici. Vendar • je glavni vzrok padcev v tem,, ker se zrak stalno giblje; pri teim ima največji vpliv navzdol-nji zračni tok. Nekaj praktičnih nasvetov Mravlje preženomo iz stanovanja tako, da daimio tja, kjer se pojavijo, z medom aH sirupom namazan papir. Odprtino, od ko. dar prihajajo mravlje, zasujemo s soljo in zaiocmemtlramo. -X- Srebrno predmete usipetmo čistimo v isall-mtjaku, ki sm0 ga zmiesali z vodo v razmerju 4 doli vode in 1 del sialmijaka. V to raztopino pofcrpiimo predmete, ki jih nato dobro oplaknejMo s svež0 vodo im odrg-nCimo z mehko krpo. i * Novi trak i pisalnega stroja na mažejo, če hpiried uporabo potegnemo s platneno krpo in pravi jemo na drug vallj. iPri uporabi boste opazili, da so črke lepo vidne ln čitljive. Razmislite o tem . . . Kidoir prelomi, zvestobo ln zaupanje, zgubi zvestobo ln zaupanje za vedno, pa naj to to kdorkoli; grenki sadovi, ki jih pri-naiša to dejanje s seboj, ne bodo nikdar izostali. i * Ljudje imajo sitao oster čut za slabosti svojega bližnjega; če bi imeli za vsa tako osteir čut, bi bili zelo dobri. j ,# , KdBir ne najde toliko časa, da bi prečrtal kako knjigo, je površen, zakaj nihčo ni toliko bister, da bi se izobrazil brez knjig. i DANES DV£ . . , Ob Ii5. url popoldne na Ljubljanski cesti. Dve tovarišlei se vneto pogovarjata o devizah, »šilingi, lin dolarji, to je valuta, 3 katero si (lahko kupiš, kar ti srce poželi. Vse bi lahko dobila od njega (najniže je mislila na avstrijskega l'rica), će bi imela tujo valuto. Veš, ta |naš dlimar je d . ■ . vredem«, se jo togotila mlajša. Starejša pa ji je vneto prikimavala. Vprašamo tovarišico, kdo ji je omogočil prijetno stanovanja v novih blokih? .— Naš dinar! Kdo ji daj« reden mesečni zaslužek ? — Naš dimair! In tudi za naš dinar lahko kupiš vse, kair za pošteno življenje potrebuješ. IPredlagamo tej »valutni« tovarišlei, dla naj si kar prebere bivališče, pa bo v':-dela, kako se živi pod »valutnim somcetoro / * »Kdo je najsrečnejši v Tržiču?« vprašaje Janez IPetra, ko sta se po doligeim času spet srečala. tPefceir je imalo pofcašljal In so po kratkem premišljevanju prisrčno masnv.ihmtl rekoč: »I, veš kdo? Razpisana anketa Tržiškega veistmika o postavitvi spomenika žrtvam INOV v Tržiču, za katero so prav nihče ne meni.« KRITIKA Drobne zanimivosti TELESNA VZGOJA IN ŠPORT TUBNIB V ODBOJKI Kakor lansko leto, tako je tudi letos organiziral TVD Partizan v Tržiču iprven-ebvemio tekmdval js v odbojki med ditovai-mt kolektivi za prehodni, pokal, ki ga je lansko leto podaril KiSiS v Tržiču. Tekmovanju se niso odzvali vsi vabljeni, za kar je treba grajati posamezna sindikalna vodstva, ki med člani kolektiva nisci pokazali nobene zainteresiranosti. Predvsem je treba pohvaliti kolektiv tovarno, »Runo«, ki se je v letošnjelm tekmovanju pokazal enakovreden nasprotnik ostalim moštvom. Po dosedanjih rezultatih vodi moštvo TVD Partizan, sledijo mu moštva tovarno »Runo«, BPT, tova.le čevljev »Ljubelj«, tovarno »Triglav«, tovarna kos in srpov. V 'bodoče bo moral organizator tekmovanja prikazati več aktivnost', in odpraviti vee 'dosedanjo pomanjkljivosti. STBELSTVO V soboto so tržiški strelci otvorili vsakoletni, strelski teden, 'ki je povezan s številnimi prireditvami. Namen tedna je, da v njem lahko sodelujejo najširše ljudske množico. Bogat spored je začel trotooj Jesenice— Kranj—Tržič. 'Najboljši rezultat je postavila tovairišica Kaštornikova SD Tržič s 100 krogi. V skupni oceni so zmagali Tržočani a G81 krogi, sledijo JeseUoa z 8113 i:\ Kranj S 595 krogi. NOGOMET Ljubelj (Tržič) : Prešeren (Radovljica) 4:3. i I Ločan (šk Loka) : Ljubelj (Tržič) 4:3. Rezultati dosedaj odigranih prvenstvenih in prijateljskih nogometnih tekem: I. moštvo: Projektor (Kranj) : Ljubelj (Tržič) 3:2 Železniki : Ljubelj (Tržič) , 1:6 Gumar (Kranj) : Ljubelj (Tržič) 0:10 Mladinci: Projektor (Kranj) : Ljubelj (Tržič) 2:1 Korotan (Kranj) : Ljubelj (Tržič) 6:4 Gregorčič (Jesenice) : Ljubelj (Trž;č) 1:0 Pionirji: Projektor (Kranj) : Ljubelj (Tržič) 1:0 Korotan (Kranj) : Ljubelj (Tržič) 1:2 Gregorčič (Jesemslce) : Ljubelj (Tržič) 1:1 Pri jat cl js ka tok m a: Garnizcl. JLA (Križe) : Ljubelj (Tržič) 1:4 Pri. vseh dosedanjih tekmovanjih za prvenstvo Gorenjske je bil Popaziti, da bodo mlajši igralci z uspehom nadomestil* starejše. Treba pa bo več resnosti in tovari-škega sedeloval.ja. Se vedno se vse preveč opaža nekaka »večvrednost« starih igralcev ln podcenjevanje zmožnosti mladine. Po dosedanjih rezultatih pač ne moremo imeti preveč iluzij, da bi, tržiški nogometaši v prihodnosti igrali v višji sku- pini. Siceir pa prognoze ln ug.bainja niso dokončna slika uveljavljenja nogometnih moštev. Iz rezultatov je razvidno, da je prvo nedeljo tekmovanje prineslo Tržiču kar tri poraze. Sicer je proti tekmi s Projektorjem vloži, protest, kl pa najbrže ne bo ugađao rešen v korist Tržiča. O naslednjih dvcih tekmah lahko rečemo, da je I. moštvo pokazalo dobro igro in tudi dokazalo, da zna igrati. Tudi pionirji so v teim t Ikmovanju s svojo igro navduševali. Tov. žiirojcvič vsekakor zasluži vso priznanje Itn naj s svojim delom tudi. v bodoče tako vestno nadaljuje. O mladincih pa bi na splošno lahko povedali samo to, da razen nekaj redkih primerov, ki so diufa igranja, celota ne bo imela; v tem t.kmovaiiju Incbonih uiapiehov. Igralo bi se že, toda posočanje trenilgov je drugo vprašanjfi. So nekaj besed o maši publiki. Kdaj S3 bodo poedini Tržičani iznefoili zmerjanja in groženj sodnikom in pocldinlm igračem gostujočih moštev? Ali se ne zavedajo, da tako ravnanje Škoduje ne aamo ugleda ostale publike, temveč tudi moštvu. Izrarf: »Svinja! Fuj, sudac! Barrba! itd.« niso odlika kulturnega človeka, zato je treba a tem prenehati. i , vesti o Trstu Internacionalizacija najboljša rešitev — sta izjavila Guy Mollel, generalni sekretar socialistične stranke Francije, in francoski književnik Jean Cas-son, dopisnik Tanjuga. Njihova izjava, da je anglo-ameri-kanski sklep „nekoristna, neumna in nevarna poteza", ki lahko privede svet v ponovno kritično stanje. -x- Velikega pomena za pravilno rešitev tržaškega vprašanja je bil s ostanek vodje jugoslovanske delegacije na VIII. zasedanju Organizacije združenih narodov v Washingtonu z ameriškim zunanjim ministrom g. John Foster Dulle-som. # KINO 17.--IS. oktetom: amer. vohunski film Pet prstov. 21.......132. oktobra: amcirišk! zabavni film Chaplinov festival. 214.- 126. oktobra: nemški film Maju v tenčici. 08.- 29. oktobra: italijanski film Ljubezen in strup, i Plaininsko društvo v Križah obvešča Vse obiskovalce Kriške gora, da bo koča na Kriški gori ctkrbovara od 15. oktobra daljo samo cb sobotah popoldne in Ob nedeljah. POPRAVEK Marij« Božič, ki jo zadeva preklic v 18. številki, Tržiiškeiga vrstnika, ni iz Hudega grabna, temveč s Hudega. POSREDOVANJA Moško suknjo, skoraj novo, prodam, — Naslov v upravi, lista. Nagrobni spomenik prodam. Naslov v pisarni Turističnega društva. Ves svet, posebno pa nas Jugoslovane je presenetila vest, da je vlada SZ poslala vladama ZDA in Anglije protestno noto zaradi krivične izročitve Trsta 'in cone A Italiji. Ta korak SZ se nam zdi z ozirom na njihovo stališče do naše države precej problematičen, toda vsekakor v našo korist. Ves napredni inozemski tisk široko komentira vprašanje Trsta in zastopa stališče Jugoslavije. Tako vse turško časopisje priobčuje komentarje pod naslovom da enostranska odločitev brez Jugoslavije ne 'more privesti do prave rešitve. Tudi apelirajo na vladi ZDA in Anglije, da morata nujno ponovno proučiti nastali položaj. Bojeni v času od 18. sept. d<> 9, okt.: Perko Marija, Na Blekah 11; Rozmai Filip, Blejska Uirtoanoe Marija, žiganja vas 23; Papleir Valentin, Lese Z4; Kopač Olga, iS.Učno 7; Pjevčoivič Irena, Sv. Ana 84; Mfegiič Marija, Sv. Neža 8; Slapar Ivana, Na blokah 1; Magdi č Brigita, Puterhof 99; Jazfo;« Marija, Soben je 33. Umrli v času «<1 13. sept. do i), okt.: Podrekai.' Frančiška, gospodinja, 65 let, Ljubljanska 4; Perko Mihael, upokojenec, tli let. Križe 5; Godnjov Uršula, upokojenka, 05 let, Za virje-an Hi3; RoKek Franc, prevžitkar, 7© let, Lam 34; Kocjančič Fr., upokojence, 85 Kit, Lom 66; Dolenc Barbara, upokojenka, 77 let, Ljubeljska 40; Meglic Jožefa, gospodinja, 61 let, ćadov Ije 46. \ Poročeni v času od 18, sept. do 9. okt-: Gabor Štefan, gozdni delavec, ;Pute,rtooif 77 in Ivainčič Anica, delavka, Blejska 13; Banom Otmiair, dimnikar, CankairJ:iva 3 i» Jerič Marija, sobarica, Glavni trg ,26; Aha-člč Tomaž, delavec, Sv. Ana 90 9, Kotole1* Emilija, učiteljica, iSv. Ana 3'2; Kovači Anton, miMičnik, Glavni trg 18 in Rožič Marta, delavka, ISv. Ana |93. Jugoslavija ima dolžnost in pravico, da v samoobrambi zaščiti svoje interese!! »Tržiški vestnik« izhaja vsak drugI četrtek. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški, odbor. Odgovorni urednik Podgoršek Anton. ,' Tiska Gorenjska tiskarna v Kranju. / Naročnina: letno 400 din, polletno 1200 din. Posamezna številka 15 Idin. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Ljubljanska cesta '28. Telefon št. 55. / Štev. ček. računa pri. NB 311'2-»T«-133.