0 uradnem razžaljenju učiteljstva. Po originalu sodnega gvetnika Alfonza Kordine posnel Milan Vršie. čestokrat se dogodi, da pridrvi kak oče ali mati v ekstazi v šolsko poslopje ali celo v razred nad učiteljico ali učitelja ter ga začne prav rovtarsko obkladati z raznimi pridevki, ne oziraje se na navzočnost šolskih otrok. Razburjajo se navadoo brez povoda ali pa zaradi kake malenkcstne nezgode, ki se je prigodila njihovemu nadebudnemu in vedno nedolžnemu sinčku ali hčerkici. Ge so mu znabiti tovariši kaj oagajali, ali pa je uuitelj malopridneža obdržal po šoli, pa že prihrumi kaka Esantipa ter zvrača vso krivdo na učitelja. Prigodilo pa se je že tudi večkrat, da so prišli starši v šolo po zaprtega učenca ter ga siloma odvedli doraov. Pri takih prilikah se Rpozabijo večkrat tako daleč, da ue žalijo učitelja samo z besedanii, ampak časih celo dejansko. Mnogi storijo to nin der Hitze des Gefechtes", drugi pa si mislijo, kaj mi pa more, saj je med štirimi oemi, dokazati pa roi brez prič itak ne more ničesar; da se pa pri tem korenito motijo o tem se prepričamo v sledečem: § 312. kaz. zak. pravi doslovno : BJede wortliche oder tatliche Beleidigung einer der im § 68 St. G. genannten Personen, wenn diese in Vollziehung eines obrigkeitlichen Auftrages. oder in Ausiibung ihres Arates begriffen sind, ist, wenn sich darin nicht eine schwerer verpoute HandluDg darstellt, als Uebertretung zu ahnden." § 68. pa omenja med drugimi: nDabei macht es keinen Untersehied, ob diese Gewalttatigkeit gegen einen Richter, einen Beamten, eine obrigkeitliche Person, Bestellten oder Diener einer Staats- oder Gemeinde - Behorde, gegen eine Zivil-, Finanzoder Militarwache oder einea Gendarmen etc. gerichtet ist, insofern diese Personeu in Vollziehung eines obrigkeitlichen Auftrages oder in Austibung ihres Amtes oder Dienstes begriflen sind." Dolgo časa ni biio dognano, ali je tudi učiteljstro javnih šol prištevati k omfeiijenim osebara, kot jih citira § 68. k. z., upravno sodišče je z razsodbo z dne 29. marca 1901, 8t. 14.351, rešilo to preporno vprašanja v pozitirnem smislu. Brezdvomno je tudi ljudskoŠolskega učitelja kot člaDa državne oblasti prištevati k osebam, kakor jih omeDJa § 68. Naprave šolstva tangirajo izredno skupne interese državljano?; zaiadi tega pristoja držari v smislu postave z dne 14. maja 1869 (§ 1 in 9) najvišje vodstvo in nadzorstTo celokupnega šolstva. Državni ljudskošolski zakon z dne 14. maja 1869 (§ 48) proglaša službo najavnih šolah kotjavno uradovanje. Učiteljstvo javnih ljudskih šol opravlja tedaj javno, vsakemu posamezniku od državne oblasti prenešeno službo, ki je takozvana nposredna" državna služba. Eer je učiteljstvo po jasnih določbah dri. šol. zak. podrejeno državni oblasti ter oskrbuje — kot javni organi — državno službo, je tedaj smatrati vsako učiteljsko osebo kot jarnega uradnika,kiga kot takega ščiti § 68., odnosno § 312. kaz. zak. Upoštevati pa je treba okolščine, ki so pri kaki žalitvi merodajne, če se boče učiteljBtvo posluževati omenjenih §-ov. Predvsem mora biti faktična žalitev, četudi ji ni treba znakov, ki omogočujejo navadno priratoo tožbo; lahko je pa tudi izražena zgolj v žaljivih gestah ali pantomiinah (simbolične injurije). J a v n o 8 t i ali pa navzočnosti tretjihoseb pani potrebno.kerpri takem prestopku ni žaljen učitelj kot privatna oseba, temveč jarna avtoriteta, učitelj kot uradna oseba. Pri tem je seveda potrebno, daje učitelj v momentu razžalitve v izvršeranju svoje službe; v tem pa je učitelj brezdromno pri poučevanju, T odmorih, pri prihajanju in odpuščanju učencev, pri nadzorovanju v šoli in izven oje, ekskurzijah, šolskib izletih, pri zaslišanju strank ter sploh vedno, če opravlja svojo službo po nalogu šolske oblasti. Žalitev, ki bi se pripetila elučajno na kakem nevtralnem prostoru, pri izprehodu, v gostilnici itd., bi se ne moglo ematrati kot uradno razžaljeDJe čaati. Sodni svetnik Eordina meni, da naj učitelj tudi izven šole, na pr. na uliei, pri slučajaem izprehodu, pokara poredne, pretepajoče se otroke, ki so njegovi učenci. S svojega subjektivnega stališča bi sodil, naj učitelj izven šole — osobito, ko so učenci svoje šolske strari že odložili doma — nikar preveč ne nšolmaštruje". Ni baš v interesu ufiiteljeve avtoritete, že učitelj vpije nad razposajenci ter s tem provzroča mnogo hrupa, ki privabi lahko mnogo radovednežev, ki pa bodo sigurno obeojali učiteljevo intervencijo. Starši otrok vidijo t tem nekako vmešavanje v svoje roditeljske pravice, češ, tu so le oui sami odgovorni za početje svojih otrok. Umestno je, 6e se učitelj dotičniku, ki ga žali, predstavi, ter mu predoči, da je v izTrševanju svoje službe, zakaj le tedaj je mogoče subsumiranje vseh žalitev v smislu § 312. Zasledovanje zaradi prestopka § 312. se izvrši uradnim potom ter zadostuje ovadba pri pristojnem sodišču ali državnem pravdništvu. Vsaka dejanska žalitev (§ 312), ki je naperjena proti osebi učitelja z namenom, njegovo uradno poslovanje prepre&ti, se kaznuje po § 81. kaz. zak. zaradi hudodelstva jtvne nasilnosti, odnosno nevarne grožnje napram službenim osebam v uradnib zaderah. V smislu § 12. ceaarske odredbe z dae 20. aprila 1854, čt. 96 drž. zak., je raožno zasledovati tudi vsakogar, kdor se v svojih vlogah oblastnijam poslužuje žaljive pisave. Ravno v takih slučajih so obrekovanja in napadi na učiteljstvo jako priljubljeni in je torej nujuo potrebno, da zahteva vsak denunciran učitelj vpogled t akte ter na podlagi teh provzroči kaiensko postopanje proti ovaduhom. Ton, kakrSen je v takih pismenih ovadbah, je navadno skrajno sirov in le z doslednim nastopanjem učiteljstva ga bo mogoče lztrebiti. Vsak ima pravico do pritožb, a lažnivih podtikanj in podlih obrekovaDJ, ki jih časih kar mrgoli v njih, ne sme učiteljstvo kratkomalo požreti, temveč dotičnika brez pardona tirati pred justico. Le na tak načia se bo skrčilo število denunciantov, pa tudi sodniJ8ka razprava bo marsikaj odkrila io gotovo največkrat v prilog tožitelju. Zob za zob !