Leto 1897.
407
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dnê 24. marca 1897.
Vsebina: Št. 79. Razglas glede spiska železnic, o katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890.1.
7 9.
Razglas ministrstva za železnice z dne 15. marca 1897.1.
o spisku železnic, gledé katerih veljâ mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890.1. (drž. zak. št-186 iz leta 1892.).
Spisek tistih železnic, gledé katerih veljâ mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicali z dne 14. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.), se mora, oziraje se na izpremembe in dopolnila, ki so se opravila izza razglasa z dne
12.februarjal896.1. (drž. zak. št.30), glasiti takö le:
Spisek železniških kosov, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. leta.
Avstrijsko in Ogrsko.
I.	V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele:
(Vštevši Liechtensteinsko.)
A.	Vse proge, katere obratujejo tu spodaj naštete železniške uprave in družbe s sedežem na Avstrijskem ali na Ogrskem.
1.	C. k. avstrijske državne železnice, vštevši kos proge Feldkirch—Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske; — toda izvzemši:
dalmatinsko državno železnico:
a)	Splét—Siverič—Knin,
b)	Prkovič—Slivno—Šibenik, potem kolomyjski lokalni železnici:
c)	Kolomyja—Sloboda rungurska s krilom vred,
d)	Nadwornianskie przedmiešcie — Szeparowce-Kniazdwör,
in pa:
e)	lokalno železnico z ozkim tirom Unzmarkt — Mauterndorf (železnica po murski dolini),
f)	lokalno železnico Levov (Kleparöw)—Janöw.
g)	železnico z ozkim tirom po ipuški dolini, in železniška krila:
h)	Podlçze-—Niepolomice,
i)	Vama—Ruska Molodowyéa,
k)	Litice—Nÿrany.
2.	Železnica Ustje na Labi—Toplice.
3.	Češka trgovinska železnica.
4.	Češka severna železnica.
5.	Bolcansko—meranska železnica.
6.	BuStëhradska železnica.
7.	Cesarja Ferdinanda severna železnica.
8.	Košiško—boguminska železnica (na avstrijskem ozemlju obratovane proge).
9.	Železnica po kremski dolini.
10.	Lokalna železnica Mori—Arco — Riva ob gardskem jezeru.
11.	Novojičfnska lokalna železnica.
12.	Avstrijska severnozapadna železnica.
13.	Avstrijsko-ogrska družba državnih železnic.
14.	Lokalna železnica	Privoz—'Moravska
Ostrava—Vftkovice.
15.	Salcburška družba za železnico in tramway.
( Slovoalsoh.)
7 ‘2
16.	Lokalna železnica po Salzkammergutu.
17.	Družba južne železnice (na avstrijskem ozemlju obratovane proge), izvzemši lokalne železnice z ozkim tirom.
I)	Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaju (z električnim obratilom),
m)	Preding-Wieselsdorf—Stainz,
n)	Poličane—Konjice,
o)	Kapfenberg—Seebacb-Au.
18.	Južno-severnonemška spojna železnica.
19.	Lokalna železnica Stauding—Stramberg.
20.	Železnica Dunaj — Aspang.
21.	Dunajska spojna železnica.
22.	Po kraljevo-ogrskih državnih železnicah obratovani kosi c. k. avstrijskih državnih železnic od tawoczna do ogrske deželne meje in od Fehringa do ogrske deželne meje, in pa po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic od Marchegga do ogrske deželne meje, slednjič po železnici Raba—Šopronj — Ebenfurth obratovani kos železnice Dunaj—Potten-dorf—Dunajsko Novo mesto od Ebenfurtha do ogrske deželne meje, ki je v obratu družbe za južno železnico.
B.	Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu vnanjih uprav.
I.	Italijanskih uprav.
Po italijanski družbi adrijanskih železnic obratovani kosi od italijansko-avstrijske meje:
23.	pri Krminu do Krmina.
24.	pri Pontebi do Pontabla v mér iz Italije.
25.	pri Peri do Aie.
II.	Nemških uprav.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obratovani kosi nemško-avstrijske meje :
26.	pri Kiefersfeldenu do Kufsteina.
27.	pri Salcburgu do Salcburga.
28.	pri Waldsassenu do Heba.
29.	pri Schirdingu do Heba.
30.	pri Ašu do Heba.
Po kraljevih saksonskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
31.	pri Brambachu do Heba.
32.	pri Bärensteinu do Vejprt.
33.	pri Moldavi do Moldave.
34.	pri Schör.i do Podmokel.
35.	Pri Schoni do Dečlna.
36.	pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijsko-nemške meje pri Taubenheimu.
37.	pri starem in novem Gersdorfu do avstrij-sko-nemške meje pri Ebersbachu.
38.	pri Seifhennersdorfu do Warnsdorfa.
39.	pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa.
40.	pri Žitavi do Liberca.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje :
41.	pri Neusorge do Halbstadta.
42.	pri Opavi do Opave.
43.	pri Krnovu do Krhova.
44.	pri Boguminu do Bogumina.
45.	pri Goczalkowicah do Dziedzic.
46.	pri Nowem Berunu do Oéwiçcima.
III.	Ruskih uprav.
Po upravi ruskih južnozapadnih železnic v mér proti Rusiji obratovani kosi od rusko-avstrijske meje:
47.	pri Radziwilowu do Brodov.
48.	pri Woloczysku do Podwoîoczyske.
49.	do avstrijske Nowosielice.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo avstrijske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 9ö vštevši do 110.
Italija, številka 8.
Rusija, številka 34, 35, 3G, 37.
Švica, številka 15, 16.
II.	Ogrsko.
Vse proge, katere obratujejo tu spodaj imenovane železniške uprave in družbe s sedežem na Ogrskem ali na Avstrijskem.
1.	Kraljeve ogrske državne železnice izvzemši: progo z ozkim tirom Ostrogon — Breznica— Ščavnica,
lokalno železnico z pravilnim tirom So-roksär—Sz. Lörincz in
lokalno železnico z ozkim tirom po tereski dolini ;
toda vštevši nastopne po upravstvu državnih železnic obratovane proge:
a)	od rumunske meje do Predela.
b)	od meje pri Zemunu do Belega grada.
c)	od Broda do Bosanskega Broda.
d)	lokalne železnice Békés-Fôldvar—Bikeš.
e)	„	„	Debrecin—Hajdünânâs.
f)	„	„	Veliki Varadin—Belényes—
Vaskoh,
g)	lokalne železnice Puszta-Tenyö—Kun-Szt.-
M âr ton.
h)	„	„	Kun-Szt.-MArton—Senteš,
i)	„	,	Ujszâsz—Jâsz-Apâti.
j)	.	„	Mezö-Tur—Turkove.
k)	,	„	Čakavec—Zagreb (zagorske).
l)	,	,	Vinkovci — Brčka.
m)	,	,	Novi trg na Maruši—Szâsz-
Régen.
n)	,	,	rmitranske.
o)	železnice Bânréve—Ozd.
p)	lokalnih železnic bihârskih.
q)	lokalne železnice Héjasfalva—Székelyudvar-
hely (sékeljske železnice).
r)	„	„	MAros-Ludas—Bistrica.
s)	„	.,	Ruma—Vrdnik.
t)	„	„	Sobotišče—Pinkafeld.
it)	,	,	Szatmâr Nagybânya.
*9	„	,	szilâgysâSke.
iv)	„	,	Nyiregyhâza—Mâtészalka.
x)	n	„	Budimpešta—Lajosmizse.
y)	,	,	Kisüjszâllâs — Dévavânya —
Gyoma.
s) lokalnih železnic bad—bodroških.
« 9 železnice Pečuh—Bare.
in nadaljnih lokalnih železnic:
9 Ostrogon — Almäs-Füzitö. c 9 onkraj Donave, d 9 Košiče — Torna.
e 9 Debrecin—Füzes-Abony—Ohat—Polgar. ft) békéSke županije.
<J 9 Marmaros — Szigetkamara — Véliki Bičkov— Mali Bičkov—in Szigetkamara—Slatina.
A 9 Sibinj—Felek lokalne železnice Sibinj—Rudeč stolp.
i 9 Felek—Fogaraš.
■i 9 Braševo—Hâromszék. k 9 Szomogy-Szobb—Barč.
*9 Varaždin—Golubovec.
)«9 Vélika Kikinda—Véliki Bečkerek.
119 Senteš—Hôdmezovâsârhely.
0 9 Balaton-Szent-György — Somogy-Szobb.
P 9 Žebelj—Čakova — B6ka.
(i 9 po inuriinjski dolini.
r9 Bikeš — čanad.
s 9 Hidegkut—Gyünk-Tamâsi
4 9 slavonskih (slavonskih lokalnih železnic).
u 9 v četniški dolini.
0 9 Banjška Bistrica—Zvoleii—Brezova.
'w 9 Piski—Vajda—Hunyad. c 9 Petrošenj—Livazény—Lupény.
.'/9 Kapošvdr—Mocsolâd.
*9 Sibinj—Nagy-Disznöd.
“9 Križevci—Beiovar.
^9 po žitavski dolini.
° 9 Debrecin—Derecske—Nagy-Léta. ll~) Sobotišče—Rum.
e 9 Veršec—Kubin. f 9 Sv.-Lovrenec — Slatina - -Našič. g 9 Požun—Dunaszerdahely. h 9 Baja—-Zombor—Novi Sad. i-) iz Erdeljskega Belega grada v Zlatno z ozko raztečino.
j 9 Tamišvar—Nagy-Szent-Miklös. k'2) Kecskemét—Fülüpszâllâs.
Z 9 Budimpešta—Ostrogon. nis) po žalski dolini.
n 9 Zvolcnj—Brezova—Breznöbanya—Tisovec. o 9 Raba—Vesprim—Dombovâr. p 9 Velika-Belica-Privica.
2 9 Kandczag—Tiszafiired. r9 ogrske južnovzhodno lokalne železnice, s 9 Kaposvar—Fonyöd.
19 Papa—Osorna.
m)	v boldevski dolini.
»9 Pančova — Petrovo selo.
novogradske županije. x"-) stolnobelogradske in tolenske županije. y 9 Kecskemét—Tisza-Ugh.
2 9 Tiszapolgâr—Nyiregyhâza. a 9 Ostrogon—Breznica —Léva.
6 ») Hegyes—Feketehegy—Palai ika. c 9 Komarno—Dunaszerdahely. d 9 Tamišvar—Bazijaš.
2.	Družba južne železnice (na ogrskem ozemlju obratovane proge), vštevši nastopne po ti družbi obratovane lokalne železnice :
a)	Kiseg—Sobotišče,
b)	Barč—Pakrâc.
3.	Košiško-boguminska železnica (na ogrskem ozemlju obratovane proge), vštevši po nji obrato-vano progo Čdca—Zvardofi kraljevih ogrskih državnih železnic; dalje progo MargitfAlu—Hlinica (Giil-niczbânya) lokalne železnice po hliniški dolini, toda izvzemši iste proge kos Hlinica (Gôlniczbânya)— Smolnica z ozkim tirom in nadalje vštevši:
lokalne železnice :
a)	po levoški dolini.
b)	po popradski dolini,
c)	Kešmark —Szepesbéla,
d)	Szepesbéla—Podolin in
e)	Spiš—Viiralja.
4.	Železniška družba Raba—Šopronj —Eben-
furth.
5.	Združeni železnici aradska in čanddska.
6.	Železnica po samoški dolini.
7.	Lokalna železnica Kesztely — Balaton-Szt. György. y
8.	Železnica Mohač — Pečuh.
t). Lokalna železnica z ozkim tirom Nagy Kâroly—Somkut.
10.	Lokalna železnica Eperješ—Bardijov.
11.	Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic
iz Mezö-Laborcz do avstrijske meje, iz Jasinova do avstrijske meje, in železnice Košiče—Bogumin od Orlove do avstrijske meje.
12.	Po c. k. avstrijsko-ogrski družbi državnih Železnic obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic iz Trenčinskih Teplic do avstrijske meje pri prehodu Vlari, iz Brucka na L. do avstrijske meje in iz Skalice do avstrijske meje.
13.	Po severni železnici cesarja Ferdinanda obratovani kos lokalne železnice Holič — Hodonln do avstrijske meje.
14.	TorontiUska lokalna železnica.
III.	Zasedeno ozemlje.
1.	G. in k. vojaška železnica Banjaluka— Doberlin.
Nemčija.
A. Po nemških upravah obratovane železnice in železniški kosi.
I.	Državne in v državni upravi stoječe železnice.
1.	Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2.	Vojaška železnica.
3.	Kraljeve	pruske državne železnice in
v državni upravi stoječe pruske zasebne železnice, izvzemši:
a)	gorenjesleško železniško krilo z ozkim tirom.
4.	Kraljeve bavarske državne železnice izvzemši po njih obratovani lokalni železnici:
b)	Avgzburg-Göggingen ;
c)	Göggingen-Pfersee.
5.	Kraljeve saksonske državne železnice in v državni upravi stoječe saksonske zasebne železnice.
6.	Kraljeve virtemberške državne železnice.
7.	Velikovojvodske badenske državne železnice in v državni upravi stoječe badenske zasebne železnice.
8.	Železnica Men—Nekar ob enem s progami po nji obratovanih velikovojvodskih hesenskih postranskih železniških kosov.
9.	Velikovojvodske gorenjehesenske železnice.
10.	Velikovojvodske meklenburške državne železnice, izvzemši:
d)	železnico Doberan—Heiligendamm.
11.	Velikovojvodske oldenburške državne železnice, izvzemši:
e)	železnico Ocholt—Westerstede.
II. Zasebne železnice v lastni opravi.
12.	Železnica Alt-Damm—Kolobrzeg.
13.	Železnica Altona—Kaltenkirchen.
14.	Železnica Arnstein-—Ichtershausen.
15.	Beiitheimska okrožna železnica.
16.	Braunsclrvveiška deželna železnica,
17.	Bregthalska železnica (Donaueschingen— Furtwangen).
18.	Železnica Vratislava—Varšava.
19.	Broelthalska železnica.
20.	Postranska železnica Bruchsal—Odenheim—Menzingen.
21.	Krefeldska železnica.
22.	Kronberška železnica.
23.	Železnica Dahme — Uckro.
24.	Železnica Deggendorf—Metten.
25.	Železnica Dessau—Orlica.
26.	Železnica Dortmund—Gronov—Ensched.
27.	Železnica z ozkim tirom Eckernförde— Kappeln.
28.	Železnica Eisenberg—Krosno.
29.	Železnica Eisern—Siegen.
30.	Ermthalska železnica (Metzingen—Urach).
31.	Železnica Eutin—Ljubek.
32.	Železnica Flensburg—Kappeln.
33.	Frankobrodska spojna železnica (Franko-brod n. Menu).
34.	Železnica Fürth — Zirndorf— Kadolzburg.
35.	Železnica k rovu Jurija-Marije.
36.	Železnica Gernrode—Harzgerode.
37.	Železnica Gotteszell—Viechtach.
*) 38. Železnica Greifswald—Grimmen.
39.	Železnica Halberstadt—Blankenburg.
40.	Postranska železnica Haltingen—Kandern.
41.	Postranska železnica Hansdorf—Priebus.
42.	Hesenska Ludovikova železnica.
*) 43. Okrožna železnica Hildesheim—Pein.
44.	Železnica Hohenebra—Ebeleben.
45.	Železnica hoyanska (Hoya—Eystrup).
46.	Železnica Ilmenau—Grossbreitenbach.
47.	Kaiserstuhlska železnica.
48.	Kerkerbaška železnica.
49.	Železnica Kiel—Eckernförde —Flensburg.
50.	Kirchheimska železnica.
51.	Železnica Kraljevec—Cranz.
52.	Železnica z ozko raztečino v okrožju Altona.
53.	Postranska železnica Krozingen—Staufen—Sulzburg.
*) 54. Lužiška železnica.
55.	Železnica Ljubek—Büchen in Ljubek— Hamburg.
56.	Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
57.	Železnica Mannheim —Weinheim—Heidelberg— Mannheim.
58.	Železnica Kobylica (Marienburg)—Mlavka.
59.	Meklenburška železnica Friderika Viljema.
60.	Železnica Meppen—Haselimn.
61.	Železnica Mnihov—Wolfrathshausen. *)
*) Z veljavo od 21. dne januarja 1897. 1.
62.	Železnica Murnau — Garmisch — Parten-kirchen.
63.	Železnica Novi Branibor — Friedland.
64.	Železnica neuhaldenslebenska.
*) 65. Železnica Neustadt— Gogolin.
66.	Železnica Oberdorf—Füssen.
67.	Železnica Osterwieck-Wasserleben.
68.	Železnica Osthofen-—Westhofen.
69.	Vzhodnopruska južna železnica, vštevši železnico Fischhausen-Palmnicken.
70.	Okrožna železnica Ostrowo—Skalmierzyce.
71.	Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
72.	Železnica Peine—Ilsede.
73.	Palatinatska železnica.
74.	Prigniška železnica.
75.	Železnica Reinheim—Reichelsheim.
76.	Lokalna železnica Rena—Ettenheim-münster.
77.	Železnica Rhene—Diemelthal (Bredelar—
f—Müngsten.
79.	Železnica Röthenbach b. L. —Weil.
80.	Ruhlanska železnica (Wutha—Ruhla).
81.	Železnica Schaftlach—Gmund.
82.	Železnica Schleswig—Angel (Schleswig— Süderbrarup).
83.	Železnica Sonthofen — Oberstdorf.
84.	Železnica Sprendlingen—Wöllstein.
85.	Železnica Starigrad—Kostrin, vštevši železnico Glasov—Berlinchen.
86.	Železnice Stendal—Tangermünde.
87.	Železnica Warstein—Lippstadt.
88.	Železnica Wermelskirchev—Burg.
89.	Železnica Wittenberge—Perleberg.
90.	Železnica Worms — Offstein.
91.	Železnica Zell-Todtnauska.
92.	Železnica Zschipkau-Finsterwalde.
Martenberg) 78. Ze
97.	Po avstrijski severnozapadni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mlad-kovu (Wichtstadtlu) do Mittelwalde.
98.	Po avstrijsko-ogrski državnoželeznični družbi obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mittelsteine do Mittelsteine.
Po južnosevernonemški spojni železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
99.	pri Libovu do Libova.
100.	pri Seidenbergu do Seidenberga.
101.	Po češki severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Ebersbachu do Ebersbacha.
Po buštčhradski železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
102.	Pri Reitzenhainu do Reitzenhaina.
103.	pri Klingenthalu do Klingenthala.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
104.	pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa.
105.	pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa.
106.	pri Heinersdorf do Heinersdorfa.
107.	pri Brodu v 1. do Broda v I.
108.	pri Pasovu do Pasova.
109.	pri Braunau-i do Simbacha.
110.	pri Lochau-i do Lindau-e.
III. Švicarskih uprav.
Po švicarski severnovzhodni železnici obratovani kosi od švicarsko-nemške meje:
111.	pri Konstanci do Konstance.
112.	pri Rielasingenu do Singena.
113.	pri Waldshutu do Waldshuta.
B- Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu nenemških železniških uprav.
IV.	Francoskih uprav.
I.	Ruskih uprav.
93.	Po železnici St. Petersburg—Varšava obratovani kos od rusko-nemške meje pri Eydtkuhnih do Eydtkuhnen.
94.	Po južnozapadni železnici obratovani kos °d rusko-nemške meje pri Prostkovu do Prostkova.
95.	Po vislavski železnici obratovani kos od •'Usko-nemške meje pri Ilowu do Ilovva.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo-ječi, po francoski vzhodni železnici soobratovani kosi od francosko-nemške meje:
114.	pri Altmünsterolu do Altmünsterola.
115.	pri Avricourtu do Nemškega Avricourta.
116.	pri Chambreyu do Chambreya.
117.	pri Novéantu do Novéanta.
118.	pri Amanweileru do Amanweilerja.
119.	pri Fentschu do Fentscha.
II. Avstrijskih uprav.
96. Po cesarja Ferdinanda severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Myslo-w*cah do Myslowic.
*) Z veljavo od 21. dne januarja 1897.1.
V.	Belgijskih uprav.
Po veliki belgijski osrednji železnici obratovana kosa od nizozemsko-nemške meje:
120.	pri Ahah do Ah.
121.	pri Dalheimu do Dalheima.
VI.	Nizozemskih uprav.
122.	Po severnobrabantsko-nemški železnici obratovaui kos od nizozemsko-nemškc meje pri Gennepu do Wesela.
123.	Po holandski železniški družbi obratovani in po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Cranenburgu do Gleve-a.
124.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovana kosa od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Welle.
h) pri Herzogenrathu do Herzogenralha.
125.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani in po holandski železniški družbi soobratovana kosa od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Emmerieha.
b)	pri Gronovu do Gronova.
126.	Po holandski železniški družbi obratovani in po družbi za obrat nizozemskih državnih železnic soobratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena.
Opomnja. Kar se tiše železniških kosov, katere obratujejo nemške uprave v vnanjih deželah je primerjati :
Avstrija, številka 2(5 vštevši do 40.
Francosko, številka 20, 21, 22, 23, 24, 25.
Luksemburško, številka 2, 3.
Nizozemsko, številka 5, O, 7, 8, 9, 10.
Rusija, številka 28, 29, 30, 31, 32, 33.
Švica, številka 17, 18, 19, 20, 21, 22.
Belgija.
A.	Po belgijskih upravah obratovane železnice
in železniški kosi.
1.	Uprava belgijskih državnih železnic.
2.	Belgijska severna železnica.
3.	Vélika belgijska osrednja železnica.
4.	Liège—Maestricht.
5.	Gent—Terneuzen.
6.	Malines-Terneuzen.
7.	Zapadna flandrijska železnica.
8.	Železnica chimay-ska.
9.	Gent—Eecloo—Bruges.
10.	Termonde — St. Nicolas.
11.	Hasselt—Maeseyck.
12.	Antverpa—Gent (Waes).
B.	Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu
vnanjih uprav.
I.	Nizozemskih uprav.
13.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kos od belgijsko-nizo-
zemske meje pri Achelu do Liége-Vivegnis, Ans (Etat) in Flémalle Grande.
II. Francoskih uprav.
Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoške meje:
14.	pri Comines-ih do Comines.
15.	pri Halluinu do Menina.
III.	Luksemburških uprav.
Po princa Henrika luksemburški železnici obratovana kosa od belgijsko-luksemburške meje :
16.	pri Pčtangeu do Athus;
17.	pri Clémency do Autel-Bas.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo belgijske uprave v vnanjih deželah, je primerjati:
Nemčija, številka 120, 121.
Francosko, številka 15, 10, 17, 18, 19.
Nizozemsko, številka 11, 12, 13, 14, 15, 16.
Francosko.
A. Po francoskih upravah obratovane železnice in železniški kosi.
Proge splošnega pomena:
1.	Severne železnice.
2.	Vzhodne železnice, vštevši za račun konce-sesijonarjev obratovane proge od Monlhermé v Mon-thermé, od Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois, od Ca-rignana v Messempré, od Charmes v Rambervillers, od Avricourta v Blamont in Cirey, od Saint-Diziera v Vassy, od Vassy v Doulevant-le-Ghfiteau.
3.	Zapadne železnice.
4.	Železnice Pariz—Lyon—Sredozemsko morje, vštevši za račun koncesijonarjev obratovane proge starega pristanišča v Marseille-i in proge od Arles v Saint Louis.
5.	Orleanske železnice, vštevši lokalnih železnic Sarthe, ki se obratujejo pod enakimi pogoji kakor glavno omrežje.
6.	Južne železnice.
7.	Državnih železnic, vštevši za račun koncesijonarjev obratovanih lokalnih železnic od Ligré-Rivière v Richelieu in od Barbezieux v Chfiteauneuf.
8.	Obeh pasovnic pariških, vštevši strategične proge od Valenton v Massy-Palaiseau.
9.	Družbe za departementalne železnice.
10.	Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje.
11.	Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
12.	Družbe za departementalne železnice,
13.	Iz Marlieux v Châtillon-sur-Clialaronne.
14.	Iz Castelnau v Margaux in iz Pauillac v Port des Pilotes (družbe mddoške).
B. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu vnanjih uprav.
I. Belgijskih uprav.
Po véliki belgijski osrednji železnici obratovani k°si od belgijsko-francoske meje:
15.	pri Treignes do Vireux.
16.	pri Doissche do Givet.
17.	po belgijski severni železnici obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agimont 6o Givet.
18.	Po zapadnoflandrijski železniški družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Abecle do Hazebroucka.
19.	Po chimay-ski železniški družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Momignies do Anor.
II. Nemških uprav.
Francoski vzhodni železnici pristoječi, po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni soobratovani kosi od nemško-francoske meje:
20.	pri Altmiinsterolu do Petit-Croix.
21.	pri Nemškem Avricourtu do Igney-Avricourt.
22.	pri Chambrey do Moncel.
23.	pri Nevčant do Pagny-sur-Moselle.
24.	pri Amanweilerji do Batilly.
25.	pri Fentschu de Audun-le-Roman.
III.	Švicarskih uprav.
Po železnici Jura-Simplon obratovani kosi od “'ancosko-švicarske rnejë:
26.	pri Delle do Delle.
27.	pri Vallorbes do Pontarlier.
28.	pri Verrières do Pontarlier.
IV.	Italijanskih uprav.
29.	Po italijanski družbi za železnice sredozemskega morja obratovani kos od italijansko-fran-( °sko meje pri Modane do Modane.
, Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere 1 ’^atujejo francoske uprave v vnanjih deželah, pri-merjaj ;
Nemčija, številka 114, 115, 116, 117, 118, 119. Belgija, številka 14, 15.
Italija, številka 6.
8vica, številka 23, 24, 25, 26.
Italija.
A.	Po italijanskih upravah obratovane železnice
in železniški kosi.
1.	Vse proge, obratovane po družbi za železniško mrežo sredozemskega morja.
2.	Vse proge, obratovane po družbi za železniško mrežo adrijanskega morja.
3.	Vse proge, obratovane po družbi za železniško mrežo sicilijansko, vštevši kos črez morsko ožino mesinsko.
4.	Po družbi „Socictu Veneta per Imprese e Costruzioni pubbliche“, imajoči sedež v Padovi, obratovane proge:
a)	Padova—Bassano,
b)	Vicenza—Treviso,
c)	Vicenza—Schio,
d)	Staromesto—Portogruaro,
c)	Parma—Suzzara,
f)	Bologna S. V. — Portomaggiore,
g)	Budrio—Massalombarda,
h)	Arezzo—Stia, in
i)	Conegliano—Vittorio.
5.	Severnomilanske železnice v Milanu, namreč:
k)	Milan—Bovisa—Erba s krilom iz Bovise v Milan— Librero in iz S. Pietra v Camnago,
l)	Milan—Bovisa — Sarrono,
m)	Sarrono — Mainate —Varese — Laveno,
n)	Como—Camerlata—Grandate—Mainate s krilom iz Camerlate v Albate—Camerlato,
o)	Novara —Busto Arsizio — Saronno — Seregno
in
p)	Sarrono—Grandate.
B.	Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu
vnanjih uprav.
I. Francoskih uprav.
6.	Po francoski železnici Pariz-Lyon-Sredo-zemsko morje obratovani kos od italijansko-fran-coske meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
H. Švicarskih uprav.
7.	Po gotthardski železnici obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Pinu do Luina.
lil. Avstrijskih uprav.
8.	Po c. k. avstrijskih državnih železnicah v mdr proti Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske meje pri Poritablu do Pontebe.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo talijanske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Avstrijsko, številka 23, 24, 25.
Francosko, številka 29.
Švica, številka 27.
Luksemburško.
A.	Po luksemburških upravah obratovane želez-
nice in železniški kosi.
1.	Princa Henrika železnica, vštevši progo od Wasserbilliga v Grevenmacher.
B.	Železnižki kosi, ki so v obratu ali soobratu
vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
2.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane skupne proge železnice Viljema luksemburškega.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri Ulflingenu do Ulflingena.
Opomnja. Kar se tiše železniških kosov, katere obratujejo luksemburške uprave v vnanjih deželah, je primerjati :
Belgija, številka 16, 17.
Nizozemsko.
A.	Po nizozemskih upravah obratovane železnice
in železniški kosi.
1.	Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2.	Družba za holandsko železnico.
3.	Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4.	Družba za severnobrabantsko-nemško železnico.
B.	Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu
vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
5.	Po velikovojvodskih oldenburških državnih železnicah obratovani kos od nemško-nizozemske meje pri Neuschanzu do Neuschanza.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-nizozemske meje:
6.	pri Borkenu do Winterswyka.
7.	pri Bocholtu do Winterswyka.
8.	pri Straelenu do Venloa.
9.	pri Kaldenkirchenu do Venloa.
10.	pri Dalheimu do Vlodropa.
II.	Belgijskih uprav.
Po véliki belgijski osrednji železnici obratovani
kosi:
11.	od belgijsko-nizozemske meje pri Hamontu do nizozemsko-nemške meje pri Dalheimu.
12.	od belgijsko-nizozemske meje pri La-naekenu do nizozemsko-nemške meje pri Ahah.
13.	od belgijsko-nizozemske meje pri Weelde-Merxplasu do Tilburga.
14.	Po železnici Liittich-Maestricht obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Visé-ju do Maestrichta.
15.	Po družbi za železnicoMalines — Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri La Glinge do Terneuzen.
16.	Po družbi za železnico Gent—-Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Selzaete do Terneuzen.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo nizozemske uprave v vnanjih deželah, primerjaj:
Nemčija, številka 122, 123, 124, 125, 126.
Belgija, številka 13.
Rusija.
A.	Po državi obratovane železnice in železniški
kosi.
1.	Nikolajska železnica (s krilom v pristanišče in k železnici Novotoržeški in k železnici Ržčw— Vjazma).
2.	Železnica St. Petersburg—Varšava.
3.	Baltska železnica (izvzemši 11. kos) in železnica Pskov—Riga.
4.	Železnice Moskva—Brest.
5.	Železnica Moskva—Kursk, Moskva—Nižnyj Novgorod in muromska železnica (v enotni upravi obratovane po državi).
6.	Železnica S yzrânj—Vjazma.
7.	Katerinska železnica.
8.	Železnica Riga—Orel (obstoječa iz železnic mitavske, boldčraške,Riga—Tuckum,Riga—Dvinsk. Dvinsk—Vitebsk in Orel—Vitebsk).
9.	Železnica Libava—Romny.
10.	Železnica Varšava — Terespolj.
11.	Železnica Gharkov—Nikolajev.
12.	Železnica Kursk—Gharkov — Azov (z železnicama Losovo—Sevastopolj in Djankoi—Feo-dozija).
13.	Železnica Samara—Zlatousk in orcn-burška železnica.
14.	Poleška železnica.
15.	Južnozapadne železnice.
B.	Po zasebnih upravah obratovane železnice
in železniški kosi.
16.	Rybihjska železnica (z novgorodsko železnico z ozko raztečino).
17.	Železnica Moskva—Jaroslavelj—Kostroma (z železnicama z ozko raztečino Šuža—Ivanovo in Jaroslavelj — Vologda).
18.	Železnica Moskva—Kazanj.
19.	Železnica Rjazanj —Uralsk.
20.	Južnovzhodne železnice.
21.	Železnica Varšava—Dunaj.
22.	fcodžska železnica.
23.	Železnica Moskva—Kijev—Voronež.
24.	Vislanska železnica.
25.	Železnica Ivangorod—Dombrovo,
26.	Vladikavkaska železnica.
27.	Kastovska železnica.
C.	Mejni kosi, ki so v obratu ali soobratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
Ko kraljevih pruskih državnih železnicah obra-tovatii kosi od nemško-ruske meje:
28.	pri Eydtkuhnih do Verbolova.
29.	pri Otločinu do Aleksandrova.
30.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga po-prednje železnice ob desnem bregu Odre).
31.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga po-prednje gorenjesleške železnice).
32.	Po vzhodnopruski južnoželezniški družbi obratovani kos od nemško-ruske meje pri Prostkovu do Grajewa.
33.	Po družbi za železnico Marienburg (Ko-bylica)—Mlavka obratovani kos od nemško-ruske meje pri Ilowu do Mlawe
II. Avstrijskih uprav.
34.	Po cesarja Ferdinanda severni železnici obratovani kos od avstrijsko-ruske meje pri Szcza-kowi do Granice.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah v mér proti Rusiji obratovani kosi od avstrijsko-ruske meje:
35.	pri Brodih do Radziwitowa.
36.	pri Podwoloczyski do Woloczyska.
37.	pri Nowosielici do Nowosielice.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo ruske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 93, 94, 95.
Avstrijsko, številka 47, 48, 49.
Švica.
A. Po švicarskih upravah obratovane železnice in železniški kosi.
1.	Švicarska osrednja železnica.
2.	Gotthardska železnica.
3.	Železnica Jura—Simplon.
4.	Švicarska severnovzhodna železnica.
5.	Združene švicarske železnice.
6.	Neuenburška železnica črez Juro.
7.	Emmenthalska železnica.
(Slovenlftch.)
8.	Železnica Langenthal—Huttwyl.
9.	Železnica tössthalska.
10.	Švicarska seethalska železnica.
11.	Švicarska južnovzhodna železnica.
12.	Železnica Rohrschach-Heiden.
13.	Sihlthalska železnica.
14.	Železnica z ozkim tirom Yverdon—St. Croix.
B. Železniški kosi, ki so v obratu ali soobratu vnanjih uprav.
I. Avstrijskih uprav.
Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-švicatske meje:
15.	pri Buehsu do Buchsa.
16.	pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
II. Nemških uprav.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah obratovani kosi od riemško-švicarske meje:
17.	pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu.
18.	pri Stettenu do Basela.
19.	pri Leopoldshöhe do Basela.
20.	pri Grenzbachu do Basela.
21.	Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah soobratovana spojna železnica od baden-skega kolodvora do osrednjega kolodvora v Baselu.
22.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri St. Ludwigu do Basela.
III.	Francoskih uprav.
Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredo-zemsko morje obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje:
23.	pri St. Gingolphu do Bouvereta.
24.	pri Chêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
25.	pri La Plaine-i do Genf-Gornavin.
26.	pri Col-des-Roches do Locle.
IV.	Italijanskih uprav.
27.	Po italijanskih družbah za železniški mreži sredozemskega in adrijanskega morja obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Ghiassu do Ghiassa.
Opomnja. Kar se tiče železniških kosov, katere obratujejo švicarske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 111, 112, 113.
Francosko, številka 26, 27, 28.
Italija, številka 7.
Citiittenberg s. r.
73
-,v";Y ■	. Y ■	■


■	"	; k

. .	... .... :/V	:*Y' 1 V'
■
'
■ . < i





■v,..'"'
te-’ •

, " ■ :

•YY'Y::'ïYY

• ' t
-






: , .. ...
■

v
'


■
• ' „.	-V-; ' ■ • -

' ' .. •
' ‘Y Y ;,'i: , ■'

S;'v .'	''.■■'■'j5' '	;v, |Æ', : '	:;v'" ; ' ,	" :	■	.	'
v''. '>■”*>.. . " ■ ' '
■









.... i.	..

.S/.'.' l
î. Sij

<
,
, , '■)Y'Y .•1	YYY;;:\
I Y'
WJM1M! X' I : /'■


■.
' ' '



•i<i
1


'
■ y



■. r.,;- V.,



• '

'	'	'. -j v '	• :.Y> '





/
i;.;»


I®.<






:VK. '	, yy-Y" ./• ", Y ': ■■■



■



■■■■■	"Y"................................................................................................
-z ;. '.V1' ' 'Y'.Y'"Y.	. Y •' / . '.. Y. -! ' :

y • č -'Yv