Posamezna številka 10 Vinarjev. Slev. 73. v Ljubljani, v soboto, 30. marca №. == Velja po pošti: s= Za oelo leto naprej . K 28'— 13-6-50 2-20 29'-35'- za pol leta „ sa četrt leta „ . za en meseo „ za Nemčijo oelolotno za ostalo Inozemstvo V LJubljani na dom: Za celo leto napre] . K 24-— za pol leta „ * i, 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2*— V opravi prejemati neučnt K i-70 Leto XL i Inseratl: Enostolpna petitrrata (72 mm): za enkrat . . , . po 15 * za dvakrat.....,13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnat. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja:; vsak dan, izvzomšl nedelje in praznike, ob S. url popoldne. os* Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma bo ne = sprejemajo. — Drednlikega telefona štev. 74. = Političen tist m slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. T£a Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 20 strani in prilogo »Narodnoobrambni Vestnik«. iz Amerike. Severoameriška Unija šteje zdaj 48 zveznih držav, ker je nedavno predsednik Taft podpisal odlok, s katerim se zadnje ozemlje, ki ga poseduje severoameriška zveza na svojem kontinentu, to je Arizona, povzdigne v pravo državo. Arizona je še na-poldivja, zato je niso tako dolgo podr-žavili. Največja ovira za podržavljenje je pa bil takozvani »rccall«, t. j. pravica odstavljati vse uradnike, tudi sodnike, potom ljudskega glasovanja. V Arizoni je namreč veliko vsakovrstnih slabih elementov, zlasti konjskih tatov, katere se sme celo po naziranju Rooscvelta iinčati, in drugih potepuhov, ki sc priklatijo posebno iz sosednje Kalifornije. Zato zahteva javnost strogih sodnikov in se hoče proti korupciji v sodstvu zavarovati s pomočjo »recalla«. Seveda ima ta pravica tudi jako slabe posledice in je pravičnemu neodvisnemu sodstvu v veliko škodo. Zato je zbornica reprezentantov v Washingtonu stavila za pogoj, da se Arizona kot polnopravni ud sprejme v državno zvezo, odpravo te ljudske pravice, toda zmagali so demagogi, katerim sc je postavil na stran tudi Roosevelt, ki kandidira za predsedstvo, in vsled tega je kongres podržavljenje Arizone brezpogojno sklenil. Zdaj ni v Združenih državah nobenega ozemlja več, ki bi sc moglo zvezi še priklopiti, pač pa je nekaj držav, ki bi se mogle deliti, tako zlasti Kalifornija, ki jo nameravajo razdeliti v južno in severno, nadalje Tcxas in morebiti tudi New-York ter Illinois. Priklopljenje »oseminštiridesete države« daje seveda kričavemu ameriškemu časopisju povod na ves glas slaviti moč in slavo Zjedinjenih držav, s čimer pa ne morejo prikriti dejstva, da vseljevanje v Ameriko zadnja leta neprestano pari a. Tekom leta 1911. se je v primeri z letom 1910. vselilo za 273.709 glav manj, d očim se je iz Amerike vrnilo v Evropo za 131.438 glav več. (Leta 1910. se jc namreč vselilo v Ameriko 1,047.986 oseb, leta 1911. pa lo 774.277: v Evropo se jih je pa vrnilo leta 1910. 373.070, leta 1911. pa žc 504.508.) Največ se jih jc vrnilo v domovino leta 1907. in 1908., ko LISTEK. DOlOrOSB. Velikotedenska. hvalnica. Spisal Sil vin Sardcnko. Kadar vidim spomladi novo zele-ttje na trnovih grmovih, sc spomnim tebe; kadar slišim, kako žubore studenci s hitrejšim in čistejšim tokom, zakoprnim po tebi; in kadar pogleda pomladna zarja s krvavim obličjem v okno moje sobe, mi vstane v duši žalostna slika tvojega sina, Dolorosa. Dobro je trpečemu srcu, da more najvišje žensko bitje imenovati — Do-loroso. Vsako trpeče srcc je v duhovnem sorodstvu z njo. Vsa zemlja je njena živa slika; zakaj povsod srečavam oči, ki so podobne njenim prežalovanim očem; povsod slišim pritajene vzdihe, kakor daljne odmeve njenih srčnih bolečin; povsod najdem bridkosten izraz okrog usten, ker so pile trpljenje iz istega, keliha, kakor Dolorosa. In imjevih vcnccv koliko jc teh! Šc celo lovorike, katere siplje svet človeku v roko, se mu previjejo v trnje, preden si more i njimi ovenčati glavo. se jc pojavil znani »veliki krah«, in leta 1911. Pa tudi število tistih izseljencev, ki jih oblasti na EUis Islandu zavrnejo, je vedno višje. Znašalo je leta 1911. 12.400 oseb. Za leto 1912. seveda ni še statistike, cla se pa nekoliko preračunati po tem, koliko kart »prepaid-tickets«) nakupujejo tukajšnji znanci in sorodniki za take Evropejce, ki se hočejo izseliti. Poizvedbe kažejo, da jc povpraševanje po teh voznih listih dozdaj šc precej skromno. Ameriško časopisje piše, kako zelo sc je pomnožilo delo v industrijskih centrih. To je res, saj razpolagajo Zjedinjenc države z naravnost neizčrpnimi naravnimi zakladi, zlasti kar se tiče železa. Sirovega železa producirajo Zjedinjene države več kakor Anglija, Nemčija in Francija skupaj. Zato je razumljivo, da se je mogel v severni Ameriki stvoriti trust za jeklo s kapitalom ene milijarde dolarjev in јб v teku par let produkcija, jekla poskočila na 20 milijonov ton na leto. Še v sedemdesetih letih se je uvažala železna ruda v Ameriko iz Anglije in Španije, ko so pa odkrili velike železne rudnike v New Jerseyu, Pennsyl-vaniji, južnem Oliiju, ob Michiganskem jezeru in Superior-jezeru v vzhodni Minnesoti in ko so začeli ogrodja za hiše delati iz železa, ko se je razširilo železniško omrežje, paroplovba in izdelovanje strojev, je jela železna obrt od dne do dne s silno naglico naraščati. Saj se porabi za hišo z 20 nadstropji 20 tisoč ton jekla! Skladi ob Superior-skem jezeru, ki so last jeklenega tru-sta — United States Steel-Corporation — dajo sami na, leto več kot 500 milijonov ton železa. Zakaj vseljevanje iz Evrope kljub temu poneliuje? Prvič pač zato, ker se vse evropske države v zadnjem času čemdaljebolj prizadevajo, da izseljevanje omejc. Tako n. pr. vseljevanje iz Nemčije čimdaljebolj rapidno pada, ker je Nemčija s svojo pametno agrarno politiko in socialno postavodajo okrepila svoj kmečki stan, povzdignila obenem svojo industrijo in zlasti s pomočjo svojega vzornega starostnega zavarovanja izboljšala gmotno stanje delavstva. Nemčija kolonizujc zdaj rajši svojo lastno vzhodno ozemlje, ki je redkejše naseljeno, kakor da bi pošiljala koloniste v Severno Ameriko, kjer se z evropskimi žulji bogatijo ameriški trusti in sc izseljenci vrhtega silno pokvarijo. Drugi vzrok, da Amerika Evropccv nič več tako ne mika, Kako sc nc bi v dnevih brstja in klitja spomnil nje, najdivnejše trnjovc rože? Jaz ljubim rožo med trnjem, zatorej ljubim tudi Doloroso. Ali vsaka ljubezen ima svojo bol in vsaka bol svoj začetek. Moja ljubezen do žalostne Devico sc je spočela v davni detinski dobi. To je pregrenka zgodba in moja mati bi zaplakala, ko bi jo brala, a mislim, da jc ne bo. Bil je Veliki petek in v naši hiši dvakrat Veliki petek. Skoz eno okno nizke sobo je gledala pomlad, a skoz drugo okno bleda smrt. Ob tem oknu jo ležal moj utrujeni in izmučeni oče na smrtni postelji. Poklical me je k sobi. Ker som bil premajhen, sem stopil na podnožnico pred posteljo, da som mu mogel gledali z obraza v obraz. Sedaj vem, da je moral imeti takrat težko besedo na srcu, a meni, nevednemu otroku jc ni mogel povedati. Položil mi je na glavo roko in me prašal o tem, kamor je bila tisti čas zatopljena moja otroška željo. Očetova ljubezen vidi otroku v srcc. »Ali imaš že kaj piruhov?« Stegnil jc svojo roko proti vzglavju in mi ponudil lopo, veliko oranžo. »Ti boš pa meni dal piruhov«, je go pristavil. je ta, da. je ameriškega domačina čim-daljc težje pridobiti za to, da bi se lotil težkega dela, sicer pa mu domači trusti sami dajo prednost, ker mu nakla-njajo vse boljše plačane službo. Evropejec pa mora kopati zemljo in se mučiti po rudnikih in plavžih. Največ trpe Lahi in Slovani, ki jih porabljajo za najtežja, najgrša in najbolj nezdrava dela. Zadnje čase sc kaže. tudi ta pojav, da domačini obsede ali so nasele čedaljebolj po mestih, kjer je delo boljše plačano in so na razpolago gotove ugodnosti, vse-Ijcnci iz Evrope pa morajo na deželo, kjer jo delo slabo plačano. Ustanovila sc jc »American Immigration and Di-stribution League«, ki zasleduje namen, vscljence iz Evrope razdeliti na deželo, zlasti na zahodu. Na drugi strani pa obstoja v Ameriki jako močna struja, k i ho č e v s e -1 j c v a n j e iz Evrope kolikor-mogoče bolj omejiti. Ta struja se boji za ameriški nacionalni značaj, poudarja konkurenco, ki jo delajo tujci domačinom in zastopa mnenje, naj se socialno-politične razmere v Združenih državah uredc tako kakor v Evropi, da izseljencev nc bo treba. Senator Dil-lingham, predsednik senatove komisije za izseljeništvo, je predložil nedavno izseljeniški zakon, ki znatno povečuje pravico izscljeniškili nadzornikov, da vseljenike iz Evrope zavračajo, določa naravnost nekake spione, ki naj bi bili na parnikih samih nastavljeni, da poizvejo za kvalifikacijo izseljenikov in daje ameriški oblasti pravico, zavrniti kontraktne delavce celo v tem slučaju, ako so prišli v Ameriko na podlagi istinitih obljub. Par-niške družbe, ki bi se proti temu zakonu vodoma pregrešile, bi morale za vsakega takega izseljenca plačati 1000 dolarjev globe. Seveda je veliko vprašanje, čo bo ta postava sprejeta. Vsekakor pa jc protivseljeniška struja zelo močna. Vsi pametni možje so pa mnenja, da je za Evropca najbolje, ako ostane doma in se doma pošteno preživlja. Merska KmefijsKa družno in živino-zdravniki. Štajerska kmetijska družba jo imela te dni občni zbor v Gradcu. Na občnem zboru je prišla v razgovor tudi zadeva o živinozdravnikih. Štajerski To je bil zadnji oeev dar. A jaz takrat toga nisem mogel vedeti. Moja mati, ki je stala zadaj ob postelji je vedela in jokala, ko sem se jaz veselil oranže. V sedanjem spominu šele mislim, kako grenek je moral biti za mojo starše tisti trenotek, ko sem s tolikim veseljem segel po zadnji očetov da.r; kako -globoka jc ljubezen staršev, ki plaka ^tudi tam, kjer sc smeje brezskrbna mladost. Otrok sem bil in seni pustil očeta in mater v žalosti, sam pa sem hitel vunkaj na veselo cesto. Marsikaj, česar se sam ne spominjam, mi je pozneje povedala mati. A nekateri trenotki in prizori iz onih dni so ostali zapisani globoko v moji duši. V*zvoniku pri sv. Juriju jo zaklo-polalo hripavo klopotalo v spomin Gospodovo, smrti. Stekel sem do cerkve, ki stoji en sam lučaj od moje rodne hiše. Radovedno sem gledal gori v zvonik, kaj so jo zgodilo zvonovom. »Ali so jih res zavezali?« Iskal sotn vhoda, v zvonik, a ga nisem našel. Postal som pod zvonikom! Pod ozkim svodom so bilo zavezane zvonovne vrvi in se niso premikale, kakor po navadi, če so v zvoniku zvou-kljali, kmetje so prišli do istega prepričanja kakor naš deželni zbor, da je namreč živinozdravnikov premalo in da bo treba skrbeti za to, da so nastavijo ži-> vinozdravniški pomočniki. Občnemu zboru se jc predložila cela vrsta raznih predlogov, ki teže za tem, da se ta zadeva uredi. Med drugimi nasveti so sc stavili sledeči: živinozdravniki, ki so dovršili visoko živinozdravniško šolo, naj so tako plačujejo, da ne bodo navezani na praktično izvrševanje svojega poklica. Ustanovo naj se dveletne živinozdravniško šole, v katerih naj se uče izšolani kovači in drugi fantje, ki so že v poljedelstvu nekoliko izvežbani. Ti pomožni živinozdravniki naj bi bili podrejeni okrajnim živinozdravnikom. Drugi so bili zopet za to, da se ustanove srednje živinozdravniško šole, v katere naj bi imeli pristop absolvirani četrto-šolci. Predvsem naj se pa uvede poduk o živinozdravništvu na vseh poljedelskih šolah in živnozdravniki naj prirejajo živinozdravniško tečaje, da dobe kmetje v najkrajšem času ljudi, ki bi bili v nesrečah pri živini takoj pri rokah. Da sc pa vsako mazaštvo prepreči, naj bi bili ti kurzovci pod nadzorstvom okrajnih živinozdravnikov in naj bi so ta poklic koncesijoniraL Skratka, štajerski kmetje zahtevajo isto kakor naš kmet,. Razlika jc samo ta, da ni na Štajerskem nikomur v glavo padlo, da bi nastopil zoper te upravičeno, zahteve, pri nas, ki smo te tečaje že vpeljali, so se pa razkričali naši poslanci za šintarje, ki hočejo mazaštvu roko držati. Je veliko vprašanje, na kateri strani je ta šintarijaj Tedenski pregled. Pri občinskih volitvah v Dol. Logatcu fc na celi črti zmagata S. L. S.; liberalci imajo lc tri od. liomikc, a dva od teh so dobili po žrebu. _ Državni zbor je dovršil prvo branje brambne pred« loge. Ko jc imela priti na dnevni red predloga o kanalih, so Rusini pričeli z obstrukcijo, a so kmalu odnehali in sc pričeli pogajali s Poljaki. Zbornica je sprejela predloge socialno-političnega odseka glede rudarskih plač, ki določajo, da mora podjet. nik izplačevati zaslužek paznikom najmanj vsak mesec, delavcem pa na 14 dni. Ob izstopu iz službe sc mora delavcu plača takoj izplačati. Radi dolga sc delavcu ali pazniku ne sme zabraniti izstopa iz službe. Svečavo in orodje mora brezplačno preskrbeti podjetnik, streljivo in druge delavske potrebščine pa sme delavcu zaračunati lc po lastni ccni. Izplačevanje se nc sme vršili v gostilni. Sprejeta jc bila tudi resolucija dr. Bcnkoviča, da sc izplačevanje ne vrši ob nedeljah in praznikih. Zakon o zavarovanju proti nezgodam se spremeni tako, da bodo morali biti zavarovani lc tisti dclavci in rokodelci, ki so res na stavbi zaposleni, listi, ki delajo za stavbo v delavnicah, pa nc. Na deželi se tudi Glodal sem pred se in poslušal klo« potanje. In takrat sem v tesni votlini pod zvonikom zagledal tebe, Dolorosa, tvojo podobo, vdolbeno v trden les. Gledal sem jo in je nisem razumel, ker nisem razumel bridke skrivnosti, katera so je v istem trenotku vršila v naši hiši. Žalost, ki jo bilo tukaj samo vdolbena v les, jo doma ječala živa ob postelji mojega očeta. Ti pa, Dolorosa, rnc videla in vedela. cla postajam sirota, katera skoraj izgubi očeta in kateri ostane lc šo dvojna žalostna, mati: moja mati in t L V onem, meni še nejasnem bridkosti ioni trenotku se jo morala spočeti moja ljubezen do tebe. Kakor roža je natihem pognala trn in cvet, zakaj vsaka ljubezen ima svojo bol in vsaka bol svoj začetek. Ob praznikih so pokopali očeta. Mene niso pustili blizu, pridržali so mo doma, ker jc bil moj jok neutolažljiv. »Saj pridejo nazaj!« mi je prigovarjala cerkovnikova .Marjeta, ki jc ostala v tolažbo pri meni. Nisem ji mo-gol verjeti, ker sem vedel, kogar dene-! jo v jamo, nc pride več nazaj. Vsaka bol ima svoj začetek in konec; in otrokov jok šc posebno ni dolg, nc globok. ne bo treba zavarovali gospodarju, ti s svojo družino ali sosedi gradi sam zase in nc kot podjetnik pritlično hišo ali gospodarsko poslopje'. — 28. t. m. so se y parlamentu sešli poslanci južnih dežel, da se posvetujejo o skupnem postopanju za dosego odškodnine južnim deželam, ako zbornica pritrdi gradnji kanalov v severnih deželah, za katera dela je že sedaj določenih 600 milijonov kron. Poslanci so soglasno sprejeli štiri predloge dr. šusteršiča, ki merijo na solidarno in enotno postopanje vseh prizadetih dežel; izvolili so izvršilni odbor, kateremu načeljujejo baron Fuchs, dr. Šustcršič in Dober-nig. — Nemški cesar se je 25. t. m. v Benetkah sešel z italijanskim kraljem, 26. t. m. pa jc bil gost našega prestolonaslednika Frana Ferdinanda na Brionih. Nato sc je ccsar Viljem s svojo družino na jahti »Hohenzollern«, ki jo spremljata dve vojni ladji, odpeljal na otok Krf. Naša vojna eskadra je spremljala nemške goste na odprto morje. — Na Angleškem je zbornica sprejela zakon o najmanjši radarski plači, a zanj ni glasovala delavska stranka, ker se ji nc zdi ugoden za delavstvo. Štrajk zato tudi še ni ponehal, pač pa so se pripetili večji nemiri. — Štrajk v severočeških rudnikih zelo po-' nehuje in se je poizkns socialnih demokratov za uprizoritev generalnega štrajka ponesrečil. Trboveljska družba jc voljna rudarjem za 5% zvišati plače; rudarji so zahtevali 20%. — Kneza na otoku Samos. Kopassisa, so 22. t. m. iz zasede ustrelili Grki, ki jim njegova absolutistična vlada ni bila po goda. Kopassis jc bil jako izobražen mož; njegova žena je sestra avstroogrskega podadmirala barona Chiarija. .— Iz Tripolisa sc poroča o velikih turških zmagah pri Bengaziju, kjer jc padlo 27 laških častnikov in 3500 vojakov. Italijansko vojno brodovje se sedaj menda resno pripravlja za vpad v Dardanelc ter je v tem oziru vsak dan pričakovati ▼ažnih poročil. — Glede Krete so velevlasti — zlasti Anglija — zagotovile Turčijo, da Kreto takoj zasedejo s svojim vojaštvom, ako bi Grki napadli mohamedance. — V Pešti se je minulo nedeljo vršil telikansk shod za splošno in enako volivno pravico; po shodu je 10.000 oseb demonstriralo po olicah. Prišlo je do krvavih spopadov s policijo ter je bilo 21 oseb ranjenih, 27 pa aretiranih. — Na Hrvaškem se vse stranke pripravljajo na volitve, ki morajo biti v kratkem razpisane. — V Ljubljani *e je 27. t. m. vršil občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb, ki pod vodstvom de-želnosodnega svetnika g. Milčinskega vzorno in plodonosno deluje. Lani je imelo društvo 16.146 K dohodkov in 12.519 K izdatkov. Ravno te dni jc temu društvu cesar daroval veliko svoto 10.000 K. — Državni obrtnopospeševalni urad na Dunaju je imel svojo sejo 27. t. m. Podpore dobe slovenske zadruge: Sodarska v Čcšnjici strojev za 12.000 K, kitarska v Domžalah 2000 K, mizarska na Goriškem sušilno napravo za 900 K, mizarska v Mariboru 300 K, čevljarska v šoštanju 3000 K posojila. O prošnjah nekaterih drugih slovenskih zadrug se vrše še poizvedbe. — Občinske volitve v Črnomlju so deloma razveljavljene ter bo v III. razredu voliti 4 odbornike in 2 namestnika. Volitev se vTši dne 11. aprila. — Kot prve žrtve belokranjske železnice so 22. t. m. pri vožnji čez Gorjance proti Metliki ponesrečili trije Bošnjaki; splašili so sc konji in delavci so prišli pod voz. Težko poškodovane so spravili v kandijsko bolnišnico. — Na Velikem Snežniku pri Dunaju je v nedeljo, 24. t. m. snežni plaz podsul družbo 12 izletnikov na skijih. Od vseh so živo rešili le neko učiteljico, ostale so mrtve izkopali. Tudi na Solnograškem in Tirolskem so plazovi 24. in 25. t. m. zahtevali mnogo žrtev. — Most čez Dravo pri Zgornjem Dupleku se zgradi po načrtu štajerskega deželnega stavbnega urada s stroški 234.000 K. — Jubilejna razstava slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajersko se vrši v ccljski okolici od 29. junija do 2. julija letos. —■ Mestna zastavljalnica ljubljanska, v kateri je svoj čas Ivan Hribar nastavil svoje ljudi, se vsak dan bolf izkazuje kot silno zavoženo podjetje. Gospodarilo se jc lahkomiselno in brez vsakega proračuna. Občinski zastopniki S. L. S. so že posvetili v to temo. — Grad Mokronog je kupil na javni dražbi ljubljanski odvetnik dr. Vallentschag za 47.000 K. _ Umrl jc na Savi na južni želznici župnik Jožef Koblar. — Socialno-dcmokraški poslanec Silbercr, o katerem se jc poročalo, da je ponesrečil v gorah, se nahaja v Ameriki, kamor je pobegnil z veliko vsoto delavskega denarja. Tako poročajo listi. Godovi prihodnjega tedna. 31. marca, nedelja, cvetna. Mod. 1. aprila, ponedeljek, Hugon, škof. 2. aprila, torek, Frančišek P. 3. aprila, sreda, Abundij, škof. 4. aprila, četrtek, t Veliki četrtek. 5. aprila, petek, t Veliki petek. 6. aprila, sobota, t Velika sobota. Dr. M m mara iare v Šiški. Znani liberalni listi, ki se hudujejo zaradi »odprave praznikov«, se na drugi strani budujejo, ker je gerentstvo v Sp. Šiški izreklo se za to, da očetje frančiškani ustanove ondi samostojno fnro na lastne t ro š k e. Mi bi od verskih gorečnikov pri »Narodu«, »Jutru«, »Danu«, »Večeru« — ali kakor se že imenujejo te liberalne žurnalistične korifeje, posebno pa od dr. Novaka pričakovali, da se bodo vzpričo gori opisanih dejstev toplo zavzeli za novo faro. Pa ne! Dr. Novaku ni zadostovalo, da je v šiški pri Moharju gromel zoper ustanovitev, ampak si je hotel nabrati še posebnih lovorik s pritožbo proti sklepu gerentstva, katero sta podpisala znani Jože Seidl in Anton Novak, oba iz Spodnje Šiške. Ne vemo sicer, v koliko bodo višja oblastva z ozirom na to, da vsi liberalci hočejo praznovati vse dosedanje praznike nemoteno kot doslej, uvaževala to pritožbo, pač pa smo v prijetnem položaju, navesti vsebino te pritožbe, ki bo zanimala tudi naše čitatelje. Pritožba hoče, »da visoki deželni odbor ta sklep gerentstva kot nedopusten nc nezakonit razveljavi«, češ da je gerentstvo v smislu § 99. obč. r. za vojvodino Kranjsko začasna institucija, ki ima izključno le ta pomen in namen, da izvršuje ona neobhodno potrebna opravila v občini, katera se brez večje škode ne dajo odložiti. (Kje stoji to, g. dr. Novak? Op. por.) Pritožba pravi dalje tlo-slovno: »Vsled tega je nedopustno, da bi gerentstvo napravljalo take sklepe, ki morejo pomeniti za občino trajno obremenitev ali ustvariti v občini trajne izpremembe. (Aha! Tu jih čevelj žuli! Op. por.) Take trajne izpremembe pa nedvomno nastanejo, ako stopi v pravno moč izpodbijani sklep gerentstva. Na drugi strani je vpoštevati, da je zagotovilo, na katero se sklicuje gerentstvo v svoji objavi, da občina Spodnja šiška z ustanovitvijo nove župnije ne prevzame nikakih obveznosti in bremen, zelo problematične vrednosti, kajti nikjer ni podana garancija, da ima to zagotovilo v resnici kako pravoveljavno podlago in da bo občina v resnici obvarovana ogromnih v stotisočake (!!) segajočih stroškov, ki so z ustanovitvijo nove fare nerazdruž-ljivo zvezani.« Pritožba konča: »Predlagava (namreč Seidl in Novak), da visoki deželni odbor vojvodine Kranjske tej najini pritožbi ugodi ter odlok gerentstva razveljavi.« K tej pritožbi pa dostavljamo mi: Edino, na kar sc naslanja, je razlog, da se bodo po ustanovitvi fare »izpremenile razmere«, ampak t o nima za dr. Novaka kot jurista nobenega pomena in sploh nobene pravne podlage. Vse drugo, kar navaja pritožba, so prazne čenče! Glede obremenitve se ni treba bati niti dr. Novaku, niti pritožnikoma; kajti vsi ti ne bodo vrgli v cerkveno pušico niti ficka. Kot v občinskih zadevah »dobro« podkovani jurist pa bi moral dr. Novak vedeti, da ima gerentstvo do pike vse one pravice, kakršne imajo občinski odbori. Ali ga moramo v tem šele mi poučevati ?! Le potolažite se, dr. Novak, z a Vas in Vaše se cerkev najbrže nc bo zidala, pač pa za občane v šiški, ki jo z malimi izjemami Va¥e'ga kalibra ^ vsi žele in težko pričakujejo! S tem bi lahko končali. Vendar pa nam bodi dovoljeno v svrho popolne karakterizacije konštatirati še to-le: l)ne 14. .sušca letos so je vršil provizo-ričen ogled zaradi stavbnega prostora za cerkev in župnišče. še pred tem ogledom je poslal en pritožnik svojega zastopnika k župniku Sattnerju ponujat svojo hišo št. 2 za župnišče, a »je župnik to ponudbo zavrnil. To je eno. Drugo pa je, da je pritožnik Anton Novak celo odbornik, to je član društva za zgradbo župne cerkve in župnišča in bil ves čas zelo vnet za to. S tem mislimo, da smo več kot zadosti osvetlili resnost pritožbe. Edino ta dva pritožnika sta se našla; to govori vse. Vsi drugi trezno misleči prebivalci v Šiški pa si spričo teh dejstev lahko napravijo svojo sodbo. Izpred sodišča. Peter Majerle, bivši liberalni kandidat za državnozborske volitve iz Pred-grada št. 80 v Belikrajini dela vse mogoče pritožbe, ovadbe in tožbe in s tem povzroča ljudem, zlasti svojim političnim nasprotnikom, kakor tudi različnim oblastem veliko sitnosti in neprijetnosti. Dolgo časa je drugim jamo kopal, dokler ni slednjič sam vanjo padel. Izvršile so se občinske volitve v Dolu. Ker niso izpadle ugodno za liberalno stranko, je Peter Majerle takoj sestavil zoper imenovane volitve pritožbo, katere pa sam ni podpisal in jo dal podpisati nekaterim svojim pristašem. V tej pritožbi se je dolžilo dolske-ga župana Marka Jonke naravnost kaz-njivih dejanj na tak način, da je bil prisiljen braniti svojo župansko čast pred sodiščem. V pritožbi proti občinskim volitvam je bil naveden kot priča Majerletov prijatelj šmalcelj. Nasprotno sta tožila Peter Majerle in Šmalcelj dolskega župana Jonketa radi razžaljenja časti. Županstvo v Dolu je Majerietovi pritožbi priložilo spremljevalno pisanje, v katerem se dokazuje neutemeljenost pritožbe in se med drugim navaja, da je to pritožbo sestavil Peter Majerle, ki na sploh sestavlja pritožbe, tožbe itd., in se ga imenuje »pisača« in »nekoncesijoniranega pisača«, nadalje se glede v pritožbi navedene priče Šmalceljna navaja, da rad neresnico, oziroma izmišljotino govori. Po tem sta se čutila Peter Majerle in Šmalcelj žaljenega in sta tožila dolskega župana Jonketa. Pri okrajni sodniji v Črnomlju je bil župan Jonke obsojen na 14 dni zapora, češ, da ni doprinesel dokaza resnice in tudi ne verojetnosti inkriminovane žalitve. Zoper to razsodbo je župan Jonke vložil vzklic. Dne 27. marca 1912 se je vršila vzklicna razprava pred okrožno sodni j o v Novem mestu. Sodni dvor je prišel na podlagi izvršenih dokazov do prepričanja, da je bil župan Jonke kot napaden upravičen imenovati Petra Majerle »ne-koncesijoniranega pisača« in o Šmalc-lju navajati, da rad neresnico, ozir. izmišljotino pove, ugodil je Jonketovemu vzklicu in izrekel oprostilno razsodbo. Nasprotno se je obsodilo Petra Majerle, ker je lažnjivo dolžil v pritožbi župana Jonketa kaznjivih dejanj, na 14 dni za- pora oziroma '400 K globe, za katero je prosil, predloživši zdravniško spričevalo, glasom katerega bi mu znala zaporna kazen skrajno škodovati na zdravju. Glede ostalih obtožencev, ki so dobili od enega tedna do 24 ur zapora, se je razsodba potrdila. Obsojenci bodo morali tudi plačati precej velike stroške. Peter Majerle naj si zapomni, da je dolgo časa kopal drugim jamo, v katero jc sedaj sam telebnil in naj za nadalje opusti sestavljanje tožb in pritožb. So-obtoženci naj se pa zahvalijo svojemu prijatelju Petru Majerle, da morajo iti v zapor in zraven še plačati občutne stroške. Zupana Jonketa sta zastopala dr. Karol Šturm, odvetnik v Črnomlju in dr. Josip D e r m a -stia, pisarna dr. Šusteršiča. Razne stvari. Kakšni so ljudje na Marsu? Francoski učenjak Edmond Perrier je nedavno izdal mal spis z naslovom: Življenje na planetih. K vedno ponavljajočemu se vprašanju, ako bivajo na nekaterih planetih živa bitja, sicer ta originalni spis ničesar ne prispeva, pač pa so fantastična izvajanja v njem o življenju bajnih prebivalcev na Marsu tako originalna in zanimiva, da morejo zbuditi pozornost. Ali bivajo na Marsu živa bitja, je nerešeno vprašanje; ako so kakšna, se morajo z ozirom na logična izvajanja Perriera razvijati, ali pa so se razvila primerno razmeram svoje domovino. In ker so kemične in atmosfeme razmere na Marsu drugačne kot na zemlji, se mora na vsak način človek na Marsu znatno razlikovati od človeka na zemlji. Kako pa naj bi izgledal prebivalec planeta Marsa? To jc vprašanje, ki si ga je postavil Perrier in ki ga hoče logično rešiti. Mars je planet, ki ima posebno visoko in bujno favno, vsled česar se more sklepati, da so vsa živa bitja temu dejstvu primerno ustvarjena in da imajo spodnje ekstrermtete posebno razvite. Torej imajo dolge in suhe noge. Mala atmos-ferna napetost pa zahteva nenavadno močnega razvoja pljučnega ustroja, takega razvoja pljuč, kakršnega na zemlji ne poznamo. Predstavljati si torej moramo ljudi na Marsu: kot zelo velike, ker je njihova težnost malenkostna, svetlih las, ker je luč zelo mila. Udje so bržkone zelo graciozni in glava veliko večja in širša v razmerju s telesom kot pri zemeljskih prebivati cih. Modre oči so zelo velike, z mojčno razvito gibljivostjo in sprejemljivostjo; tudi nos je večji, največja pa so ušesa. Kolosalno je razvit prsni koš. Prebivalec na Marsu se torej znatno razlikuje od zemeljskega človeka. Velike, gibljive oči, veliki nos in ogromna ušesa nimajo po našem mnenju ničesar privlačnega. Poleg tega pa imajo nenavadno dolge ude. Fantazija francoskega učenjaka nam obenem odkriva, da je človek na Marsu še enkrat večji kot zemeljski 'človek, da pa je tudi zelo in. teligenten, v čemur mi mnogo zaosta-. jamo za njim, da ima izvedeno ogromno civilizacijo in kulturo, da živi s svojo okolico, z živalmi, v popolni harmoniji, pri čemur spoznava tudi naj-rahlejše duševne vžitke. Jean d' Orsay, znani pariški journalist, je obiskal učenjaka ter ga ob tej priliki izprašal o Očeta so mi pokopali blizu ob zidu, v katerem je usekana votlina z Dolo- roso. x . . Še vedno žaluje tam v tesni votlini. Kogar pokopavajo na našem pokopališču, ga neso mimo nje. Ona pla-ka z njimi in jih tolaži: »Le pokopi j it e ga in "verujte, da pride tudi zanj vstajenja dan!« črnooblečene vrste gredo z vernim pogledom mimo Dolorosc in v solznih očeh jim sije novo upanje. To upanje poCiva tudi v mojih prtih. To upanje je tvoje, žalostna Mati! Saj vidim odprti grob tvojega od smrti vstalega Sina. V duhu vidim, kako se za prvim grobom odpirajo še drugi grobovi, kar jih je kdaj izkopala smrt. in zasul bežni čas. Vsi grobovi mojih dragih pokojnih, vsi so odpirajo pred mojim duhom. Grob očetov: Glej! Zopet steguje roko proti meni, a v roki ni več simbola časnega vživanja — oranže; marveč simbol večnega življenja — palma. Grob mojega brata: Prijazno me pozdravlja in me vabi, kakor me jo vabil tolikrat v življenju: Ali greva na solnce? Grob prijateljev: Vsi prihajajo, ker so vsi slišali glas mogočne pozavne: Prijatelji, dan svidenja! Grob ljubezni, tudi njen grob se spet odpre: Po mehkih vrteh odhaja, V4,i ot*mta e cvetlicami in z žlahtnimi jabolki, kakor Vnebovzeta v Sattnerje-vom oratoriju. Nasmeje se mi in reče: Pojdi »..menoj! Grob veselja: Kakor ptica ,v jutranji zarji plava proti nebu više in vedno više in njena pesem postaja tišja in vedno tišja, clokler popolnoma ne utihne za zemljo in jo prično poslušati nebesa, v katerih ne. izzveni nikoli. Odpira se tudi grob lepih sanj: Vstajajo, utelešene s prozornim telesom, jasno-belim, kakor sneg na prisojnem slemenu. Cvet se jc izpremenil v sad, hrepenenje v izpolnitev, utrujena misel v spoznano resnico. Um sc globoko pokloni pred njo v blaženi zavesti, kako prav jfe storil, da se jc, bivajoč v smrtnem pra» hu vselej rad uklonil razodeti, a ne še spoznani resnici. Kako velika in nedosegljiva jc tudi še sedaj! Gora ni manjša, ako prideš k njej, samo njena veličastnost jc še večja pred tvojimi očmi. Veličastno stoji večna resnica pred nami. kakor večno mesto pred Petrarkom; ko je je prvikrat. zagledal, zazdelo se mu je večje, kakor si je preje predstavljal v duši: ». . . nobeno mesto ni še bilo ttiko, nikdar nobeno mu ne bo enako . . .« Dovolj! Velika noč prihaja in praznik je silnejši kakor vsaka beseda. Kristus je dvignjen in povišan v slavo vstajenja, ker ga je ljubezen in pokorščina ponižala do smrti na križu. Kdor tebe prav premišlja, Doloro-sa, mu moraš postati Gaucliosa. Meni 0 izJJsov, Vsaka Slovenka, vsak Slovenec, pošlji pred prazniki svojim prijateljem in znancem nekaj teh razglednici Sporain.jaj-mo so. s tem slovenskega naroda, kateremu pripravljamo veselo vstajenje. Zahtevajte tc razglednico pri vseh prodajalcih! — Učiteljska protialkoholna zveza zboruje 3. aprila t. 1. ob 2. uri popoldne v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Med drugimi običajnimi točkami je na dnevnem redu znamenito predavanje: »Mladina in alkohol«. P. n. učiteljslvo se uljudno vabi na to zborovanje. — Za odbor nadučitelj Julij Slapšak, predsednik. — Zgradba belokranjske železnice. Pri nas se jc delo za zgradbo nove železnice še za. par dni zakasnelo, ker niso šc dobili stavbenega inventarja. Vsak dan prihajajo nove čete tujih ljudi, predvsem delavcev, pa tudi mnogo postopačov. Ker še ni zaslužka, si nekateri poiščejo dela pri kmetih za hra- pufliku. Dokler ja na videni, jest nč na verjamem. Iz menistram ilohcn-burgarjam tud prau, de sc jo skregu in šc Šiškarje je šou kajfat, dc b ga na-lumastl, kedr b pršou kej gor h Kan-karat al pa h Mohari; u resnic mu pa use pete ubliže, kedr prideta skp. Veš, lub moj Franketa; naš puslanc nima ksihta, pa tud furma ne za tu, de b znou cnuio menistre zubc pukazat. Meno pugtej! Jest b biu za puslanca, ke sm hud, kokr turšk poper; pa nc on ta ki a. kc ga Sukolci vn spoka ja, pa mouči kot ena rneuža. Čo b Sukolci iz mana. tku naredi, tu jest ud cnga mesca use »Sluvenske Narud c« iz samem pu-slanem pupišem in pučečkam. Tu b vidi, pu čim je 2mah,« in gespud dragi Ivan jc spet. upilu iz pestjo pu miz, dc sa glaži zletel iz mize pu tleh----— »Holt, zdej mam pa že zaclost!« za-rcntačla jc kelnarca. »Zdej pa na du-beja ncoj nobene pijače več! Soja joza noj greja znest na Boltatuga Pepeta s Kudeluga. no in za par grošev. Delomržneži pa so postali ljudem že prava nadloga. V zadnjem času se sliši tudi o tatvinah, posebno kokoši niso varne. Sepaherju v Semiču so jih ukradli deset, pri Škali na Mladici devet, in šc drugod voč. — Inženirji, ki imajo voditi delo od Petrove vasi do polovice predora, imajo svojo pisarno v župnišču. Od vlade sta zdaj v Semiču dva nastavljena, višji stavbeni nadzornik Franz in pa ad-junkt Hausner, pozneje pride še en asistent. Poleg tega ima pa šc vsako podjetje posebej svoje inženirje. Semiški predor, ki bo šel od Rožnega dola do Semiča, bo dolg 1976 metrov. Šel bo približno 170 metrov globoko pod grebenom semiške gore. Vrtali ga bodo s stroji od severa in od juga. Stal bo tri milijone kron. — Kaj je z Novakovo zapuščino? Žc dolgo časa sc je po časopisju pisalo o velikanski zapuščini nekega Novaka. Kakor smo sedaj dognali, je ros umrl v Avstraliji neki Novak iz Belokrajine. Bil je tam zlatokop in je zapustil 10 tisoč milijonov kron brez testamenta. Konzulat sc je takoj obrnil na okrajno glavarstvo v Črnomlju, da poizveduje za dediči. Sedaj so našli tri dediče, V morejo dokazati, da so z ranjkim res v sorodu. Eden od teh dedičev, menda Novakov vnuk, živi v okolici Črnomlja in je star že 92 let. Dva ostala pa živita v tujini. Vsi trije so že nastopili pravno pot, da pridejo do denarja, ki jc sedaj hranjen na konzulatu. — Kakor se govori, se je oglasil tudi neki Novak, ki živi sedaj na Nemškem, a so knjige, potom katerih bi mogel dokazati svoje sorodstvo z umrlim Novakom, zgorele pri nekem požaru v njegovi rojstui vasi. — Obdelovanje vinogradov na Dolenjskem je ravno sedaj v najlepšem tiru. Vreme je sicer zadnje tedne razna dela znatno oviralo, sedaj se je obrnilo na bolje. Trtjc je vsled zelo ugodne zime prav dobro prezimilo in obeta ob ugodnih razmerah lep pridelek. Nekateri posestniki imajo še dokaj prav dobrega vina, rdečega in belega cvička v zalogi. Cene so zadnje dni nekoliko od-jcnjale. Gostilničarji in vinski trgovci imajo najlepšo priliko za nakup izborne dolenjsko kapljice. Nestor dunajskih filologov. Dvorni svetnik Teodor G o m p e r z , najstarejši filolog in filozof na dunajskem vseučilišču, jc praznoval včeraj 80-let,nico svojega rojstva. Jubilarju so čestitali vsi dunajski ugledni učenjaki, kakor tudi razna, znanstvena društva. Časti-tal mu je tudi znani slavist, dvorni svetnik J a g i č. — Ogromen parnik v Kotoru. 25. f. m. je priplul v kotorsko luko ogromen parni'k nemške parobrodne družbe »Nord-Deutsch« z imenom »Cinci-nati«. Parnik nosi 16.881 tonelat. Z niin.i je došlo nad tisoč potnikov, večinoma Ncmccv in Angležev, katerih velik del sc jc odpeljal s kočijami v Orli ogoro. — Izgubljena otroka. C. kr. okrajno glavarstvo Kamnik nam poroča z dne 28. marca 1912 sledeče: Ivana Lap iz Most 49 je dne 23. marca 1912 zvečer naznanila pri podpisanem uradu, da pogreša od torka, to je 26. marca zvečer svoja dva sinova. Ta dan okoli 6. ure zvečer sta se napotila iz Most v Mengeš svoji materi nasproti, ki je prihajala iz semnja iz Lukovice. Okolu 8. ure zvečer je dečka videla v Mengšu še neka deklica, pozneje pa nihče več. Starejši osemletni Rudolf Kepic je primerno dobro razvit, suh, rdečih lic, črnih las, rjavih oči, hrez vidnih posebnih znamenj; vsled prehlajenja mu je teklo iz desnega ušesa. Mlajši šestletni. Franc Lap je isto-iako starosti primerno razvit, suh, belkastih las, rjavih oči, bledih lic, brez posebnih znamenj. Bila sta bosa in imela sive mehke klobuke in sivo navadno delavno obleko. — Revščina med delavci. V Novo mesto, kakor že večkrat omenjeno, prihaja k grajenju Belokranjske železnice vedno več delavcev. Ker se pa železnica še ni pričela graditi in se tudi golovo še najmanj tri ali štiri tedne ne bo gradila, Irpijo delavci na pomanjkanju. Ne morejo se več pošteno preživljati in morajo prosjačiti ter ljudstvo nadlegovati, za kar jim sledi vedno oblast ter jih oddaje v zapore. S prosja-čenjem, oziroma za naprošene novce si kupujejo nekateri žganje ter potem od tega pijani uganjajo marsikatere redostojno-sti, pri čemur se večkra dogodi tucli tepež. Želeti je, da bi se kmalu začelo z delom, — Veliko veselja so imele naše gospodinje lani z velikonočnimi kolači, ker so jih zamesilc z drožami »Slovenske Straže« iz drožarne J. Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. Kolači so bili visoki in rahli. Želimo, da vse slovenske gospodinje poizkusijo, rabijo in povsod zahtevajo te naše drože, ker bodo potem z vsako peko zadovoljne. — Ploveče palače. V kako čudoviti meri si je moderna tehnika vse panoge industrije in prometa osvojila in s kako ne- prestanim izpopolnovanjem iznajdb človeškega prida prodira pot k vedno novim čudotvorom, daje nam dokaz notranja naprava bremskih parnikov, ki jo gotovo slednji spoznati želi, kdor se za pomorsko vožnjo zanima. Glavni zastopnik Severo-nemškega Lloyda, g. Edvard Tavčar v L j u bi j a n i, nudi našim čitateljem to priložnost z današnjo prilogo. Ta priloga, v obliki parnikovega prereza, predstavlja nam notranjost teh krasnih plovečih palač s kratkimi označbami vseh prostorov za potnike vseh razredov kakor tudi vseh strojev in skladišč. MersKe novice. š Jutri v nedeljo vsi k predstavi »Mati svetega veselja« v celjski Na. rotlul dom. Pričetek ob pol 4. uri popoldne. š Kat. bral. in izobraževalno društvo pri Sv. Frančišku na Stražah priredi na Velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne predstavo »Za križ in svobodo« in »Prisiljen stan jc zaničevan«. š Kako se postopa v celjskih nemških šolah s slovenskimi otroki. Dobili smo sledeče poročilo: V torek, 26. t. m. se j« mudil na ccljski nemški dekliški šoli šolski nadzornik. Med otroci, ki so ga pozdravljali, se jc nahajala tudi učenka drugega razreda Antonija Ško-borne, ki ne razume nemško in jc pozdravila vsled tega slovensko. Ko je učiteljica dotičnega razreda za to zvedela., je učenko takoj tožila vodju šole, kateri je ukrenil, da je morala Škobeme takoj zapustiti učno sobo in se ni smela več vrniti. In to samo radi slovenskega pozdrava! Slovenski starši! Spoznajte, kateri ste še tako zaslepljeni, da pošiljate svoje otroke, v nemške šole, za kake janičarje vam jih tam vzgojujejo. Ne trpe niti nedolžnega slovenskega pozdrava. Saj imamo v Celju slovenske šole, v katerih sc otroci narodno vzgojujejo. Spreglejte! š Občni zbor štajerske kmetijske družbe se je vršil v sredo in četrtek v Gradcu. Zastopanih je bilo 135 podružnic. O proračunu Kmetijske družbe je poročal nadrevizor g. Pušenjak. Ustanovitev novih podružnic, Sv. Jurij na Pesnici, Polcnšak m Sv. Križ pri Slatini, se vizame na znanje. Spodnjcšta-jerske podružnice so vložile več važnih predlogov: n. pr. podružnica Št. Peter— Mcstinje predlaga, naj se prirejajo za izobrazbo gospodinj gospodinjski tečaji, na katerih na j bi poučevale potovalne učiteljico, naj se pomnoži število potovalnih učiteljev za živinorejo; podružnica Št. J ur ob juž. žel. predlaga, naj bi država brezplačno dajala ccpilnc snov zoper rudetSico pri svinjah; ista podružnica želi v zvezi z onima pri Sv. Marjeti in Ivanjkovcih, naj sc na kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. upelje tudi pouk o vinoreji; podružnica S\. Lovrenc na Dravskem polju priporoča, naj sc zavzame Kmetijska družba za preosnovo lovske postave v tem zmislu, da bo zajec proglašen za škodljivo žival. š Aretacija. V Ormožu so zaprli 26-letnega iurista Franca Polaka. iz Cc-rovca, ker se je pregrešil po § 129. 1 b kaz. zak. Izročili so ga okrajni sodniji. š Nasledki vlačugarstva. 251etni posestniški, sin Anton Gajšek jc pred kratkim popival s svojo priležnico Ju-lijano Jerič v neki gostilni v Rogatcu. Pridružil sc jima je kmečkš sin Miha Plavčak, ki je bil tudi čcstilec Jciičcvo. Kmalu jc nastal med njima prepir. Gajšek in Jeričeva sta zapustila gostilno in Plavčak jima jo sledil, Jeričeva jc med tem zginila. V nekem gozdu sta sc nato Gajšok in Plavčak spoprijela. Gajšek je Plavčaka udaril s polenom po glavi ter mu prizadjal težko rano. Zlomil mu je tudi neko kost. Ranjenca so spravili v bolnišnico, Gajšoka pa v zapor. š Savinja odnesla sedem splavov, Ko so se te dni peljali splavarji iz Sa-vinske doline, so zvečer privezali splave v bližini Cel ja k bregu. Ponoči pa .ie voda v Savinji vsled močnega dežja tako narasla, da jc splavo odtrgala od brega ter jih odnesla. V Tremarjih pri Celju so nalovili iz Savinje precej lesa. Lastnik splavov, neki Petrič iz Rečice pri Mozirju, trpi okrog 3000 K škode. š Zaprli so v Mariboru poslovodjo tamošnjega kinematografa, nekega Tschorncta. Pregrešil so jc večkrat nad nekim ncdolctmm otrokom. š Nemško šolo v Št. Ilju v Slovenskih goricah hočejo tamošnji Nemci na vsak način povečati. Napraviti hočejo iz dvorazrednicc trirazrednico. Prej, ko jo delal šulfcrajn za ustanovitev tc šole, je vedno zatrjeval, da občini nc bode treba ničesar plačevati, da bo že sam skrbel za šolo. Zdaj morajo pa, plačevati šolo občine in bodo morale skrbeti in plačevati tudi za povečanje to ponemčcvalnice. Ta nemška šola je pri nas popolnoma nepotrebna. Obiskuje jo krog 30 otrok, pa še te so naši Gor- mani prtpeljali ekoro vse z Dunaja. Za slovenske starše, kolikor jih ima svoje otroke v nemški šoli, bo sedaj o Veliki noči čas, da jih vpišejo v slovensko šolo, ponemčevalnico pa naj plačujejo in vzdržujejo nemškutarji sami. š Umrla je v Szegszardu na Ogrskem slovenska usmiljenka Sigfrida Kavčič, doma od Sv. Ane na Krem-bergu. š Napadeni advokat. Iz Ljutomera poročajo, da so advokata dr. G r o s s -mana, ko je zapuščal okrajno sodišče, napadli štirje kmečki fantje, ga vrgli na tla in ga obmetavali z gnjilimi jajci. š Smrtna kosa. V Sp. Pleterjih. pri Ptuju je umrla v starosti 86 let posestnica I. Klanjšek. Bila je 64 let poročena. — V Braslovčah je umrl posestnik Jakob Korum Bil je vrl pristaš naše Kmečke stranke. N. v m. p.! — V Loški gori je umrla Jera Fijavž, mati vrlo narodne družine, stara 66 let. š V pretepu težko ranjen. Te dni so so fantje stepli v neki gostilni v Sl. Bistrici. 2ilelnega delavca Karla Bar-beka je nek fant z nožem težko zabodel v prsa, da se je nevarno ranjen zgrudil. Ko so ga za silo obvezali, ga jc prišedši zdravnik pustil odpeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Gradec. š Nezgoda kolesarja. Kleparski mojster Jože Lilek je te dni v Rogaški Slatini padel s kolesa. Pri tem si je zlomil levo nogo in zadobil tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gradec. š Na vile je padel kočarjev sin Jože Majer pri Cmureku, ko je lezel s poda. Železni rogovi so se mu zasadili v spodnji del telesa. Bil je smrtno ranjen ter so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je siromak med operacijo izdihnil. š Smodnik eksplodiral v rudniku. V Ferdinandovi jami v rudniku v Voitsbergu je prevčerajšnjim eksplodiral smodnik. 461etni oženjeni rudar Matija Kolb iz Rožne doline je dobil hude opekline in bil tudi drugače težko ranjen. Nezavestnega so spravili v ta-mošnio bolnišnico. Iz HrvaŠke. Pomanjkanje pomorsko-častniške-Qa naraščaja. Nek dalmatinski list pri-občuje poziv hrvaškim staršem in mladini, naj bi sc bolj zanimali za pomor-sko-častniško karijero, ki nudi ob najkrajših študijah razmeroma najboljšo eksistenco. Fant. z 12 leti pride na nav-tično šolo, ki jo dovrši v petih letih; nato nastopi takoj kot plačana moč prakso; prvo leto se mora kot učenec na ladji lotiti vsakega dela, ki ga mora kot pomorščak natančno poznati, z lastnimi rokami in ubogati. Toda že drugo leto je njegovo stališče neodvis-nejše in koncem tega leta že lahko položi izpit za poročnika in čez nadaljni dve leti izpit za kapitana. Ze prvo leto, ko stopi v prakso — torej v starosti 17 let — dobiva dostikrat po 200 K mesečne plače in prosto oskrbo. Kot poročnik in kapitan pa zavzema naravnost sijajen socialen položaj. Ob hitrem razvoju avstrijske paroplovbe vlada danes občutno pomanjkanje domačih pomorskih vodilnih moči, tako da si morajo lastniki parobrodov pomagati z italijanskimi, grškimi in drugimi inozemskimi oficirji. Tako si tujec tudi na tem polju osvaja kos za kosom, domači naraščaj pa se izseljuje ali pa v drugih prenapolnjenih poklicih bori za skromen kosec kruha. — Morda ni odveč, ako tudi slovensko mladino in slovenske starše opozorimo na ta poklic, kateremu se zlasti v sedanjem času velikega razvoja obeča sijajen položaj. Navtične šole so v Trstu, Lo-šinju, Dubrovniku in Kotoru. — Mažaronske pretnje. Osješka ma-žaronska »Die Drau« se je v članku »Pred volitvi jo« grozeče in proseče obrnila na hrvaško-srbsko koalicijo, češ: Mažari si bodo dobro zapomnili, kako grdo jih je koalicija pustila na cedilu sedaj, ko so sprti z Dunajem. Toda krona in Mažari se bodo že zopet sporazumeli in potem bodo koaliciji z obrestmi povrnili njeno nezvestobo, njeno sedanje koketiranje z Avstrijo. »Hrvatska« zavrača te grožnje kot smešne in predrzne; Hrvatom ne gre za nikako pomežikovanje z Avstrijo, marveč za obrambo in osvobojenje domovine pred mažarskim nasiljem. Vzorno brnsilnico koral) namerava ustanoviti koraljska zadruga v Šibeniku, kakor tudi zadruga za čiščenje gob. — Obrtna šola v Spljitn se prične v kratkem graditi. Nov hrvaški učiteljski list je pričel izhajati v Zagrebu pod naslovom »Narodni učitelj«. V programnem članku 1, številke se obsoja, pasivna rezistenca učiteljstva ter se učiteljstvo spodbuja, da v polni meri vrši svojo dolžnost nasproti narodu. V strokovnem oziru zastopa lc-te točke: Stanovska organizacija, ureditev pravnih odnošajev učitelja, nepremestljivost učitelja, popolna avtonomija šole in njena neodvisnost od vpliva uprave. List urejuje Dušan Trbuhovič v Zagrebu. Razdor v bosniškem srbskem sa-borskem klubu. Bos. srbski saborski klub je imel 27. t. m. sejo, v kateri je imel razpravljati o političnem položaju in zahtevi ministra Biiinskega, da se ustvari stalna deželnozborska večina. Tekom razprave pa je prišlo do tako ostrih spopadov med radikalno mo-starsko strujo in oportunisti, da sta odstopila klubov predsednik Pero Sto-kanovič in podpredsednik dr. Milan Srskič. Oportunisti so očitali radikal-cem, da s svojo besnostjo proti Hrvatom, ki se zlasti zrcali v »Srpski Rijc-či«, tirajo vso stranko v pogubo. Pokazalo se je, da je vsako naclaljno skupno delo obeh struj nemogoče in ni dvoma, da sedaj iz kluba izstopi tudi mostar-ska skupina, tako da bo srbski klub, ki je preje združeval vseh 32 srbskih poslancev, štel sedaj le 6 članov. Pri prihodnjih volitvah pa j-o bo tudi to število še skrčilo na korist Kočičevi skupini. Hrvat, umetnik na goslih. Razen mladega umetnika Balokoviča imajo Hrvatje še enega umetnika na gostih, ki pa biva daleč izven svoje domovine v Ameriki in ki doslej še ni bil znan širši javnosti. To je 14 letni Julij Lister, sin Hrvata Mirka Listra iz Ivarlovca. Ze v zgodnji mladosti je kazal mladi Julij Lister izvanredno nadarjenost za glasbo ter so ga dali starši izobraziti nekemu izvrstnemu profesorju v San Franciscu. Deček ni prevaril nad svojih roditeljev ter je v 11. letu starosti že sviral na raznih koncertih. Ameriški listi so polni hvale zanj ter po-vdarjajo, da proizvaja uprav mojstrsko dela klasičnih velikanov in da mu ne morejo biti kos niti stari priznani goslači. Njegov učitelj je ponosen nanj ter se nadeja, da bo postal Lister umetnik svetovnega glasu. LjuHljansKe novice. Somišljeniki! Ko greste zvečer od dela, stopite v bližnjo trafiko in кирЧе vsak dan »Slovenca«! To ho najboljše razvedrilo Vam in Vaši rodbini! Somišlj'enice! Kupujte »Slovenca« vsak dan in širite ga med znanimi rodbinami. Na delo za dobro časopisje! Vse pomagajte, da bo »Slovenec« najbolj razširjen slovenski list. V vsako rodbino »Slovenca«! IjPredavanja S. K. S. Z. v »Ljudskem domu« se zopet prično po Veliki noči. lj Seja kluba občinskih svetnikov S. L. S. je v ponedeljek ob 8. uri zvečer. lj »Ljudski oder« priredi jutri na cvetno nedeljo ob pol 8. uri zvečer in na Velikonočni ponedeljek ob 4. uri popoldne, izvirno slovensko dramatizacijo zelo priljubljenega »Slovenčcvega« podlistka »Dekle z biseri«. Igro je spisal frančiškan o. dr. Gvido Rant. Snov je vzeta iz prve dobe krščanstva in je obdelana na jako lep in zanimiv način. Ljudski oder se je potrudil in jc to lepo nabožno igro opremil kar najsijajnej-še. Deloma nove kulise in razkošno lepe obleke, bodo ustvarile popolno orientalsko krasoto. Vse glavne vloge so v najboljših rokah in je igra izborno naštudirana. Resnemu postnemu času je igra, z lepim, vzvišenim dejanjem, vsa polna globokih verskih resnic, zelo prikladna. Ker vlada v vseh slojih zelo živahno zanimanje za igro, je dobro, da si vsakdo preskrbi vstopnice v pred-proclaji. Ker jc delo tudi pripravno za najmanjše cdre po deželi, bi bilo dobro, ako si je naši podeželni odri ogledajo; in naša ljubljanska okolica bo gotovo prihitela in si ogledala to lepo igro, ki jn jako pripravna tudi za Marijine družbe. Vstopnice se dobivajo jutri v nedeljo od 2. ure popoldne naprej v I. nadstropju »Ljudskega doma« od pol 7. do pol 8. ure zvečer pa pri blagajni. Igra vsebuje šest slik. Prva: na vrtu Esencev; druga: v dvorani Be-nonijeve palače; tretja: na bojnem polju; četrta: kristjani pred sodiščem; peta: v katakombah in šesta: v znamenju križali Ženski odsek »šentpeterskega prosvetnega društva« vabi k prireditvi ki se vrši na cvetno nedeljo 31. marca 1912 v »Rokodelskem domu«, Komen-skega ulica št. 12. Spored: Franc Gerbič: »Gondolirjcva«, ženski zbor. Fr. Ferjančič: »Šivilja«, ženski zbor. Simon Gregorčič; »Oljki«, dekiamujc Kristina Praprotnik". Govor, govori dr. Lovro Pogačnik. »Dve materi«, igrokaz v štirih dejanjih. — Spisal W. B. Preložil L. S. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Vstopnina: I. vrste 1 K, II. vrste 80 v, III. vrste 60 v. Stojišča 30 v. — Precl-prodajo vstopnic ima gdč. Lina Strah na Sv. Petra cesti. Vabimo občinstvo k najobilnejši udeležbi. lj Krasni umetniški velikonočni razglednici akademičnega slikarja g. Vavpotica, kateri je založila »Slovenska Straža«, so doslej dobe v Ljubljani v naslednjih prodajalnah: Prodajalna Kat. tisk. društva (prej Ničman). — A. Skul.i, Poljanska cesta. — Trafika Šou-kal, Pred škofijo. — Trafika Štrkovič, Dunajska cesta. — A. Češnovar, Kolodvorska ulica. — Ivana Fojkar, Dolenjska cesta št. 1. — Ivan Gajšek, Sv. Petra cesta 2. — Ana Janežič, Florijanska ulica 14. — A. Sušnik, trgovec, Zaloška cesta 21. — Hinko Scvar, trgovec, Št. Jakobski trg. — Franc lglič, Mestni trg. — Ana Okrupa, Rosljcva cesta 7. — Trafika. »Union«. lj Predavanje v Trnovem. Na praznik, 25. i. m., ob 7. uri zvečer jo predaval v društvenih prostorih izobraževalnega društva za Trnovo in Krakovo g. dr. M. Natlačen o gospodarstvu in ekonomiji. Predavanje je bilo prav dobro obiskano. Po predavanju se jo ustanovil trnovski Orel, ki šteje 24 Orlov. lj Slov. kat. izobraževalno društvo Vcdmat-Selo-Moste vabi k predstavi, ki se vrši jutri, na cvetno nedeljo, 30. marca, v salonu g. J. Oražem. Spored: 1. Igra s petjem v 5 dejanjih: »Za križ in svobodo;«, 2. Burka v 1 dejanju: »Rdeči nosovi«. Začetek točno ob 6. uri zvečr. Vabimo občinstvo k najobilnejši udeležbi. lj Iz finančnega odseka občinskega sveta. Trgovska in obrtna zbornica si kupi novo hišo. Dosedaj jc bila mestna občina zavezana, da preskrbi zbornici brezplačno stanovanjske prostore kot tudi pohištveno opravo. Sklene se, da se trgovsko-obrtni zbornici plačuje 35-let. po 2000 K. — Pokojnino g. Benda, ki ima sedaj pokojnino 400 K, se zviša pokojnina za 200 K letno. — Mladi siroti Finz se za nadaljna tri leta da pokojnine kot dosedaj 140 K. — Hotel Tivoli se odda g. Ederju, in sicer za dobo osmih let, prva štiri leta za letno 300 K, nadaljni dve leti za 4000 K in slednji dve leti za 5000 K. Hotel ima danes 38 sob z 50 posteljami. Gospod Eder si pridrži tudi pravico, da ne bo točil slabih piv in si bo piva sam izbral. II o -tel, ki je za tako nizko ceno dan v najem, ne bo, niti pokril stroškov, kar jih bo letno samo za poprave potreba. Sc enkrat: Slava Hribarju! lj Smr* velerana nase ljubljanske organizacije. V torek smo pri Sv. Križu izročili materi zemlji zemeljske ostanke zvestega našega somišljenika, člana S. K. S. Z., gospoda Frančiška Pavška, vpokojenega delovodje znane, splošno spoštovane ljubljanske tvrdke K. Pollak. Lep pogreb je dokazal, kako da je bil rajnik priljubljen. Rajni Pav-šek jc umrl v visoki starosti 89 let, znan jo bil povsod po Ljubljani in je kljub visoki starosti bil krepak in mla-deniško živahen. Pred smrtjo je ležal samo 16 dni, prej jc pa šc vedno hodil. Naš je bil z dušo in telesom! Še lani je 88Ietni starček ob vseh volitvah agi-tiral in se veselil vsake zmage 'in vsakega napredka S. L. S. Rajni Pavšck je zelo rad obiskaval shode, zaupnih sestankov ni nikdar brez tehtnega vzroka zamudil. Svojemu gospodarju, gospodu Pollaku, je bil zvest in priden služabnik. Njegov gospodar je znal ceniti zasluge zvestega svojega služabnika in mu jc, ko so mu vsled visoke starosti moči opešale, preskrbel brezskrbno življenje in mu več let do smrti izplačeval mesečno pokojnino sto kron in mu še druge ugodnosti naklanjal. Pogreba zvestega svojega služabnika, ki mu je služil nad 30 let, se je udeležil tudi z go^po soprogo gospod Karol Pollak. Rajniku na čast so peli ob pogrebu pevci »Ljubljane«. Ob rajnikovi gomili žalujejo vsi, ki so ga poznali, naša organizacija bo težko pogrešala svojega skromnega, zvestega somišljenika. Čast njegovemu spominu! lj Perutninska razstava se je danes ob 11. dopoldne na :>Unionovem« vrtu otvo-rila. Razstavni prostor je okrašen s slovenskimi trobojnicami. V dvorani poleg vrta jfc razstavljena krma malih živali, plemenjaki. >Katoliška Bukvarna« je razstavila zanimivo literaturo, ki se tiče malih živali. Na vrtu pa delajo kikiriki-koncerte petelini. Na razstavi vidiš kokoši, peteline, gosi, race, fazane, pave, purane, kuncc. Razne tvrdke so razstavile krmo, orodje in. stvari, ki jih rabi živinorejec malih živali. Jako lepi so izdelki, ki jih jc »Mlekarska zveza« razstavila. Vzoren zaprt KurniK Je razstavil mizarski mojster Trink, Ob 11. dopoldne se je razstava otvorila. Med navzočimi smo opazili deželnega odbornika dr. Evg. Lampeta, deželnovladnega svetnika pl. Detelo, deželna poslanca Dimnika in Ko-šaka, župana Dimnika, ravnatelja . Kmetijske družbe« vladnega svetnika Pirca, rav. natelja »Gospodarske zveze« Jovana in Zadružne zveze« Travna, predsednika »Čebelarskega društva« notarja Hamerja. Otvoritve so se udeležile tudi gojenke s svojimi učiteljicami gospodinjskih šol v Marijanišču in na Vrhniki in veliko občinstva. Deželni živinorejski nadzornik L e g -v a r t otvori v imenu Osrednje perutni-narske zadruge I. perutninarsko razstavo in naglaša, kako važno da je, da se perut-ninarstvo povzdigne. W imenu dežele Kranjske in v imenu c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko pozdravi udeležence dež. odbornik dr. Evg. Lampe. Izvaja: »Neki francoski kralj je želel, da bi imel vsak Francoz vsak dan piščanca v loncu. Sicer ne vem, čc se je njegova želja izpolnila, a io žcliiTi, da bi se pri nas gospodinjstvo tako povzdignilo, da bi naše ljudstvo imelo, kar /o. življenje potrebuje. Današnja razstava dokazuje, da pri nas gospodarsko gibanje napreduje in procvita in da tudi napreduje perutninarstvo. Želim, da bodi ta razstava začetek novega gospodarskega razvoja, da bi se veliko naučili, da si na razstavi vsak izbere, kar mu bo všeč in posnema, kar bo videl, da tako tudi pri nas perutninarstvo napreduje. Po govoru dež. odbornika dr. Evg. Lampeta se je pričelo ogledovanje razstave. Razstava ba otvorjena danes, jutri in v ponedeljek. Z ozirom na nizko vstopnino 20 vinarjev je želeti, da se razstava zelo obišče in da se tako pokrijejo nemali razstavni stroški. — Na razstavo se še povrnemo. lj Poljska razstava v Ljubljani. Opozarjamo na to razstavo poljskih umetnikov, ki je v »Mestnem domu«. Najslavnejši poljski umetniki so razstavili svoje slike k raznim Sienkiewizcevim delom. Vstopnina 1 krono, za dijake, vojake in otroke 40 vin, lj Vest o aretaciji gosp. Hirschama, knjigovodje pri tvrdki Souvan sin, ki se je razširila včeraj po Ljubljani, in govorica, da se je našlo pri njem 30.000 kron, je popolnoma izmišljena. To izmišljotino razširil je brezdvomno človek, ki nima niti najmanjše vesti in poštenja v sebi. lj Primarij dr. Jenko ponesrečil, Včeraj je primarij dr. Jenko v svo'em stanovanju padel na parketu in si zlomil levo nogo nad členkom. lj Smrtni padec. Zidar Jožef Zam-Ijcn, rojen 1872 v Stolniku, pristojen v Stranje pri Kamniku, ki je barval vče-čaj v Streliški ulici pri pritlični hiši Jožefa černiče dimnik in je nenadoma padel z lestve na tla in tam nezavesten obležal, je že zvečer ob 7. uri v hudih mukah v dež. bolnici' izdihnil. Ponesrečenec je bil podvržen epilepsiji in si je pri padcu prebil črepinjo. ljUmrla je gospa Martina Šink, soproga c. kr. okrajnega živinozdravnika. lj Divji petelin s kokošmi. Piše se nam: Praznik Oznanjenja Marije Device nam je prinesel krasen spomladanski dan. Napotil sem se takoj po kosilu na izprehod proti Rožniku in na Večno pot. Nekako v sredi gornje polovice te poti se odcepi kolovoz na levo proti Knezovi tovarni. Četrt ure po kolovozu pridem na rob gozda, do naraslega potoka (Przanec), ki je poplavil kolovoz. Hočeš nočeš moral sem se vrniti. Namesto nazaj po kolovozu krenil sem po stezici ob potoku navzgor. Dobrih dvajset minut hoje, nekako v kolu med Kosezami in Večno potjo (5 minut do tovarne Kranjske stavbinske družbe in približno toliko do Večne poti) vzdigne s'c z napol dorastle goste smreke divji petelin. Letel je nizko, naravnost po lesu v smeri proti Kosezam in sc jc, po moji sodbi, moral kmalu ustaviti. Nekaj korakov v stran sem prepodil prvo in nato še drugo divjo kokoš. Zadnja je bila na prav mladi smreki, tako da se je le-ta prav močno zibala, ko je odletela. Pred dvema letoma mi je pravil kmečki fant iz bližnjih Brd — strasten lovec — da se vsako pomlad nahaja nekaj te živali v lesovju med Večno potjo in potokom Przancem. Letos sem se o tem prepričal. Gozd mu nudi tu obilo hrane. Dovolj ima jelovega in borovega brstja in tudi čista voda je blizu. Torej vsi pogoji, tla »dela rigel«. lj Mestna zastavljalnica uraduje od 1. aprila t. 1. dalje do preklica vsak dan v tednu razun srede, nedelje in eventuelnih praznikov od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne za vloge, rešitve in podaljšanja zastavnega roka. lj Društvo vrtnarjev in prijateljev vrtov ima svoj redni občni zbor dne, 8. malega travna v Kranju ob i. uri popoldne v hotelu »Stara pošta«. lj Društvo »Klnb slovenskih ama-ter-iotografov« v Ljubljani javlja vsem Vaie zdravje dosežeta! Vaša slabost in bolečine izginejo. VaSe o<"i, živci, mišico, kite so ojafijo. VnSo spanje postane zdrevo. Vašo zdravje se zopet vrae, ako VDOrabJjate prletni Elsafluid". Dvanajstorica za poskuSujo 6 kron franko. Izdeluje lc lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg (Hrvatsko). " -'I93c Feller-jev fluid z znamko svojim članom, tla se vrši v soboto, "dne 30. marca t. 1., v posebni sobi restavracije »Pri zlati ribi«, Stritarjeva ulica) ob pol 9. uri zvečer redni občni zbor društva. Vsi p. n. člani društva se uljudno vabijo, da se istega zanesljivo udeleže. — Odbor društva K. S. A; F. , lj Obrtna nadaljevalna šola v Ljubljani. Liberalci se spodtikajo v »Narodu« ob stroških za verouk. O, pač vemo, kako jih boli, da se sploh poučuje krščanski nauk v tej šoli. Kadarkoli je prišel kak nasvet glede tega pouka, vselej so izkušali z raznimi drugače zasukanimi predlogi izpodbiti versko namero. Čudimo pa se, da se hoče za verskega reformatorja vsiliti tak član te korporacije, ki o pouku krščanskega nauka na obrtni šoli sploh nima pojma (gosp, Franchetti). Za druge predmete se menda ne zanima, a verouk ta mu je. pri srcu. V zadnji seji je stavil predlog, naj se napravi »učni načrt za obtrnonadaljevalne šole«, da bo vedel vsak katehet poučevati to, kar se res prilega za te učence. Ker je tudi eden liberalnih šolskih voditeljev udaril na to stran, češ, da kateheti sami to želć, se je predlog sprejel, dasi so naši zastopniki zatrjevali, da pustimo zadevo ordinariatu. — Gospodje liberalci bi si bili pač lahko prihranili veliko blamažo, ko bi se ne vtikali v zadeve, katerih ne poznajo. Vedeti treba namreč, da imamo »Podrobni učni načrt za verouk na obrtnih nadaljevalnih šolah« že od leta 1910. ter da ga je knezo-škofijski ordinariat ljubljanski zaukazal v porabo katehetom že meseca februarja 1911. — Ker ste izzvali, pa imejte odgovor! lj Novo službeno pragmatiko dobe mestni uradniki ljubljanski. lj Nepreviden kolesar. Ko je te dni Sla po hodni poti proti mestu Marija Agnola, posestnica in trgovka na Glin-cah, je za njo pridrvil nek kolesar in jo podrl na tla. Agnolova je pri padcu zadobila na obrazu znatne telespie poškodbe. lj Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov za Kranjsko ima v soboto, dne 13. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih v »Narodnem domu« občni zbor. Samo-stalni predlogi so vložiti pri odboru osem dni pred občnim zborom. lj Umrli so v Ljubljani: Helena Vidmar, žena krojaškega pomočnika, 63 let. — Anton Lukek, dninar, 50 let. * »Slovenske narodne pesmi« za citre in petje. Priredil in izdal Ivan Ki-ferle v Ljubljana. Prvi trije zvezki iz-I idejo še pred Veliko nočjo. Dobivali se bodo po 2 K v knjigarnah in pri izdajatelju. Več pozneje. ~~ Po svetu. Kardinal Fischer — operiran. Kardinal in knezonadškof Fischer v Kolinu je bil te dni operiran na očesu. Zrastla mu je mrena, katero je operacija srečno odstranila. Bela preveza na roki z rdečim križem. Vodstvo pomožnega društva »Rdečega križa« na Dunaju je do preklica dovolilo, da smejo pri reševalnih društvih zaposleni prostovoljni gasilci nositi na roki belo prevezo z rdečim križem, toda s pogojem, da so člani kake podružnice »Rdečega križa«. Da pa se jim omogoči pristop, je vodstvo za nje znižalo članarino na letnih 20 do 40 vinarjev. Kje je poslanec Silberer? Iz Dunaja poročajo: Včeraj, dne 29. t. m. je imel tiskovni sodnik okrajnega sodišča v Josefstadtu na Dunaju, deželnosodni nadsvetnik dr. Haidt opraviti s štirimi tiskovnimi tožbami, ki jih je dr. Ingwer v imenu izginolega socialnodemokraš-kega poslanca Sr. Silbererja in njegove žene Rozalije vložil proti odgovornemu uredniku »Reichsposte«, Ambro-su, proti uredniku lista »Osterreichische Backerzeitung«, Alojziju Weber. proti uredniku krščanskosocialnega lista pekovskih delavcev, Melhijoru Tschcini-gu in uredniku »Neue Freie Presse«4 Francu Schofflu, zaradi poročil o iz-ginolem poslancu Silbererju, da jc por begnil v Ameriko in poneveril velike svote denarja ter da se ni ponesrečil v Rorah. Urednik »Neue Freie Presse« se I ie takoj v začetku razprave obvezal, da bo obžaloval v listu inkriminirani članek. Izjavil je, da svoje trditve glede Silbererja ne more podpreti in (la. je pripravljen, plačati sodne stroške. Dr. lngwer jo izjavil, da bo proti njemu tožbo umaknil, ko to omenjeno izpolni. Do tedaj se nato razprava preloži. Dr. Gruber kot zastopnik Alojzija Webra je izjavil, da prevzame njegov klijent popolno odgovornost za članek v »Backerzeitung«. Enako se je glasila tudi izjava obtoženca Melhijora Tschei-niga. Obe tožbi bodo odstopili porotnemu sodišču. Prišlo je tudi do živahnega boja med zastopnikom »Reichs-pošte«, dr. Kienbockom in dr. Ing\ve-rom. Dr. Kienbock je izjavil v imenu I svojega klijenta, da za enkrat šc ne Poda izjave, ali sprejmo odgovornost 2a članek, Dr. Kienbuck je tudi ugo- varjal upravičenosti vložene tožbe dr. IngNvera. Ta namreč pravi, da jc Silberer mrtev, za mrtvega pa se ne more vlagati tožbe. Dr. Kienbock jc zahteval, da naj sodišče, preclno se prične proces, ugotovi, ali je Silberer mrtev ali živ. Nadalje je izjavil, da so mu bili na razpolago dani verojetni dokazi, da so videli izginolega poslanca v New Yorku. Sodnik je izjavil, da stoji sodišče na stališču, da jo Silbererja smatrati juridično kot živega, dokler ni izdan mrtvaški list ali kaj enakega. Dr. Kienbock je končno tudi izjavil, da bi njegov klijent gotovo ne metal kamenja na Silbererja, ako bi bil v resnici mrtev. Razprava se je nato preložila, da se zasliši tudi obtoženca Ambrosa. Električno kurjeni telovniki. Iz Be-rolina poročajo, da je bilo izdelainih za Zeppelinovo družbo več telovnikov, ki grejejo v zvezi z električnim tokom nosilca in ki so izborno nadomestilo za težko kožuliovino, kakršno so morali doslej rabiti zrakoplovci v višjih mislih zračnih plasteh. O ogromnem parniku »Imperator« družbe Hamburg - Amerikalinie, ki je bil izdelan v ladjedelnici »Vulkan« v Hamburgu, poročajo, da ga bodo spustili sredi maja v morje in da bo krstu novega ogromnega parnik a prisostvoval sam nemški cesar. Aretacija železniškega taln. Iz Prage poročajo: Pred nekaj dnevi je bil v železniškem vlaku ukraden potniku Fuchsu kovčeg, v katerem je bilo za 10.000 kron dragocenosti. Včeraj, dne 29. t. m. pa so aretirali v Pragi na državnem kolodvoru krojača Česala v trenotku,% ko je prišel po kovčeg, ki ga jc deponiral v garderobi. Boj na železniški progi. Iz Kolina poročajo: Pred prihodom dunajskega brzovlaka na postajo Pirocan sta se sprla na progi dva železniška čuvaja in začela pretepati. Žena enega izmed čuvajev je hotela svojega moža ločiti od nasprotnika, medtem pa je pridrvel brzovlak, pograbil ženo in jo razmesa-ril. Oba čuvaja so zaprli. Rodbinska tragedija v Pragi. V praškem predmestju Podskali je stanoval lekarnar Choura, ki je imel šest hčera. Pred dnevi je poslal ženo s petimi hčerami v Nizzo. Najstarejšo, ki je bila prava krasotica, pa je obdržal doma. Hčerka je jako razuzdano živela ter je imela ljubezenska razmerja z raznimi študenti. Vsi opomini niso pomagali in oče je v svojem obupu sklenil jo umoriti. Kupil si je revolver ter najpreje ustrelil hčerko in nato še samega sebe. Dogodek vzbuja v Pragi splošno sožalje. Čudno počaščenje, Ko je bil te dni nemški cesar v Benetkah in priredil italijanski kralj njemu na čast dejeneur, je godba zaigrala, ko sta prišla vladarja na balkon, znano Mamelijevo himno: »Ven s teboj, ti tujec!« — Z godbo je pelo 2000 šolarjev hujskajočo pesem. Nevaren aparat. Diktograf se imenuje aparat, ki zaznamuje vsak šum in ki igra zaradi tega dostikrat zelo važno vlogo. Tako poročajo iz Londona, da sta zakonska Fellaborn, bogataša, vložila drug proti drugemu tožbo za ločitev zakona. Med procesom je soprog Fellaborn zahteval pri sodišču, naj se prepusti njegovi vzgoji edinega otroka, hčerko, ker po njegovem mnenju žena nima moraličnih lastnosti matere. Dokaz za to trditev je prinesel Fellaborn potom pogovora, ki ga je imela njegova žena z nekim londonskim borzijan-cem in ki ga je vjel s pomočjo diktografa. Fellaborn je namreč pred gotovim časom s pomočjo podkupljive hišinje skril tak instrument v spalnici svoje žene za toaletno mizo. Aparat je podoben gramofonu ter vsprejema vsak šum, ki se zgodi v okolici 15 metrov. Električna žica jc vodila vse sprejete besede in vsak šum do drugega dela diktografa, ki pa je bil postavljen v vrtni lopi. Tamkaj je sedel najeti stenograf, ki je bilježil besedo za besedo in vsak šum, ki se je dogodil v sobi Fellabornove žene. Fellabornova soproga pa se menda ne bo pustila »konfrontirati« s tem diktografom. Milijonarjevi čevlji. Te dni sc je v New-Yorku zopet gnetlo na tisoče otrok okoli hiše senatorja Sullivan, da prisostvujejo razdelitvi čevljev in nogavic, ki jih Sullivan vsako leto deli v spomin na svojo žalostno mladost. Danes v Združenih državah ugledni, večmilijonski bogataš Sullivan je bil pred petdesetimi leti uboga, zapuščena sirota, ki je blodil po newyorških ulicah in se moral ostro boriti za vsakdanji kruh. V marsikateri mrzli noči je moral takrat bos hoditi po cestah New-Yorka in ni vedel, kam bi položil svojo glavo. In v onem času se je zaobljubil, da postane dobrotnik človeštva, ako bi se mu kdaj godilo dobro. Imel je uspehe pri svojem delu in vsakokrat, kadar mu jc kaj preostajalo, je šel in kupil ubogim otrokom čevlje. Svoje obljube se je držal celo svoje življenje. Sedaj pa, ko šteje njegovo premoženje milijone, povabi vsako leto vse uboge in potrebne v svojo hišo in oni dan, na kate- rega oDdaruje pet tisoč ubogih otrok s čevlji in nogovicami, je zanj najsrečnejši in najlepši. Kakovost naših tobačnih izdelkov je po zatnii+n tobakarjev vedno slabša. Tako toži nekdo v praški »Union«, kako tobačna uprava na brezobziren način »špara« na račun kadilcev. Tobak se izdaja v večjih zavitkih, da se prihrani papir in delavne sile; v male in veliko zavitke se devlje manj tobaka, zato se tobak posuši in zdrobi v prah. Portorike in kratke cigare so v sredi napolnjene s tobačnim prahom namesto z listi, zato nikoli ne »vlečejo«. Vir-žinke sploh ni mogoče kaditi, ker ima za vlogo same žile tobačnih listov. Da so tobačni izdelki tako slabi, je pa drugi vzrok* šc ta, da gre najboljši ogrski tobak na Nemško, od tam pa k nam nemški tobak, ki je neprimerno slabši od ogrskega. Ta tobak nam Nemčija vriva nekako tako, kakor svojim zamorcem v Afriki ponošene uniforme, stare puške, sablje in drugo nerabno ropotijo. ŽENSKI ADVOKATJE V RUSIJI. Ruska duma se peča s predlogom, po katerem bi imele v Rusiji ženske pravico odpreti svoje advokatske pisarne. Podpisalo je predlog 100 poslancev. Vladni zastopnik je izjavil, da je vlada proti predlogu in tla ga. nikakor ne bo carju v potrjenje izročila. — Najnovejša vest poroča, da je ruska duma sprejela predlog, ki daje ženskim pravico, da smejo biti odvetnice. SOCIALISTI V ANGLEŠKI ARMADI. Kakor smo že poročali, so bili dne 22. marca v Londonu obsojeni na 15 mesecev ječe neki žurnalist in dva stavca, ker so v nekem mesečnem listu priobčili poziv na vojake, naj nikar častnikov ne ubogajo in ne streljajo na stavkujoče delavce. Oblast zasleduje tudi delavskega voditelja revolu-cionarca Toma Manna, ki je o tem pozivu na shodu govoril. Sedaj pa prinaša oficiel-no glasilo delavske stranke neko pismo socialističnega mornarja. Mornar pravi, da se socializem v mornarici zelo hitro širi in da bo imelo mornariško vodstvo že v kratkem času z izbruhi te nezadovoljnosti opraviti. Konec pisma slove tako-le: Pisal sem na Vas zato, ker je med mornarji vaš list zelo razširjen. Naša stvar se mora v roke vzeti; naše službene razmere na dread-noughtih so sramota za narod. Vse streže komodnosti častnikov, katerim služita dve tretjini uporabljivega prostora, dočim se moramo mi, ki se v vojski borimo, stiskati kakor živina. Socialističen mornar. Takile pojavi so angleški vladi zelo neprijetni. TelefonsKa Id Brzojavna poročila. NADVOJVODA FRANC FERDINAND. Dunaj, 30. marca. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se povrne z Brionov začetkom aprila. OGRSKA KABINETNA KRIZA REŠENA. — KHUEN ZOPET PREDSEDNIK. — ZBORNICA SE RAZPUSTI? Dunaj, 30. marca. Cesar je sprejel danes grofa Khuena-Hedervaryja v polurni avdijenci. jGrof Khuen jo predložil cesarju sklepe včerajšnjega dunajskega posveta ogrskih ministrov, katere jc cesar odobril. Vsled tega se bo vodstvo kabineta zopet poverilo grofu Khuenu in so tozadevna cesarjeva lastnoročna pisma že objavljena. V zvezi 7. njimi se objavi najvišje lastnoročno pismo, v katerem se navajajo vzroki, zakaj se je kriza tako naglo rešila. — Opoldne se je zopet vršil ogrski ministrski svet, katerega se jc udeležil tudi ban pl. Čuvaj in se je pretresalo vprašanje razpisa hrvaških volitev. Popoldne so ogrski ministri Dunaj zapustili. —• Khuen je opustil svoje dosedanje stališče, da se mora sprejeti znana resolucija glede rezervistov in tega nič več ne zahteva. Menda bo zdaj vztrajal na tem, da zbornica brambno predlogo neizpremenjeno sprejme. Kabinetna kriza je s tem sicer rešena, ne pa parlamentarna, ker nobeden ne ve, kaj bo parlament, ozir. opozicija k temu rekla. Sodi se, da bo Khuen parlament razpustil, zdaj pa to vprašanje še ni aktualno. Zagreb, 30. marca. Tu se govori, da bo na Ogrskem nova volilna pravica oktroirana. PAPEŽ BOLAN ? Bruselj, 30. marca. Tukajšnji listi poročajo, da napadajo Svetega Očeta slabosti in da je tudi deprimiranega razpoloženja. SARAJEVSKA VLADA PROTI STAV-KUJOČIM. Sarajevo, 30. marca. Bosanska vlada jc izključila devet srednješolcev, štiri Mohamedance in pet katoličanov radi zadnjega gledališkega gibanja. Proti petdesetim drugim dijakom jc odredila vlada drugo strogo postopanje. Zagreli, 30. marca. Klub Cirilo-Mctodskih Zidara jo sklenil, da šola na lastne stroške vseh devet, izključe. nih sarajevskih dijakov ter jih v ta na< men povabi v Zagreb. LAŠKI POSLANEC V KRALJESTVU ZA AVSTRIJSKE LAHE. Rim, 30. marca. 28. t. m. je poslanec Colajanni v laškem parlamentu vlado vprašal, bi li ne mogla sedanji, trozveznemu razmerju ugodni politični položaj izrabiti v to, da se zavzame za pravice Italijanov v Avstriji. Minister zunanjih zadev di San Giuliano mu je odgovoril, da je vmešavanje v notranje zadeve druge države nedopustno. RIMSKI PREFEKT VPOKOJEN. Rim, 30. marca. Ministrski svet je vsled atentata na kralja vpokojil rimskega prefekta senatorja Annaratone in bo imenoval na njegovo mesto senatorja Vitto-rellija, prefekta v Turinu, ANGLEŠKI RUDNIŠKI ŠTRAJK PONE-HUJE, London, 30, marca- Tajnik rudarska federacije je svetoval delavcem, da se povrnejo na delo. Včeraj je šlo 2000 rudarjev v Warwickshiru in Lancashiru zopet na delo, pa celo v galeški provinciji in na Škotskem. NESREČA NA ŽELEZNICI. Rim, 30. marca. Na postaji Melzo je trčil ekspresni vlak Dunaj—Nizza v tovorni vlak. Vlakovodja in kurjač ekspresnega vlaka sta ubita, 6 uslužbencev je ranjenih, od potnikov ni nihče ranjen. NESREČA V GORAH. Dunaj, 30. marca. Rešilna ekspedicijd na Hochschwabu je naletela na velik vihar. Našli so le skije in nahrbtnike ponesrečenih turistov. Na gori je nanovo zapadel sneg. DVE LJUBAVNI AFERI. Praga, 30. marca. Princ Aleksander Hohenlohe-Waldenburg-Schillingsfurst sa hoče poročiti z ženo praškega advokata dr. Arturja Freunda, ki je Židinja in se hoče od svojega moža ločiti. Plemstvo se trudi, da ta škandal prepreči, toda princ vztraja na svojem sklepu, Lizbona, 30. marca. 181etna dunajska baronesa Edith Tinti je pobegnila s huzar« skim poročnikom Titerjem v Argentinijo, Oče baronese je šel za njima in pregovoril hčerko, da se jc vrnila. Prof. dr. Spiegelberg, spisatelj slovite knjige „Leiirbuch fiir Geburtshilfe", piše: Po doseženih uspehih na kralj, kliniki za ženske bolezni vVratislavi rad potrjujem, da se naravna Franc Jožef-ova grenčica v tozadevnih slučajih uživa lahko dalje časa, ne da bi to imelo kakih posledic in ne da bi grenčica vsled tega izgubila na svojem učinkovanju. 4 ZA SMEH IN KRATEK ČAS. V planinah. Vodnik (pokaže brezdno): Poglejte, gospoda, tukaj doli je lansko leto skočila neka mlada gospodična. Gospica: Ali iz melanholije? Vodnik: O ne, iz Gradca! V ljubljanskem hotelu. Nedavno sem moral prenočiti v nekem ljubljanskem hotelu. Ker so bili vsi boljši že prenapolnjeni, sem moral pi'cnočiti v nekem hotelu bolj za nižje sloje. Ves utrujen sc vležem potreben počitka in prav sladko zaspim. Kmalu me zbudi pa nek glas izpod postelje, Poslušam in natančno slišim udarce: tik-tak, tik-tak, tik-tak! Sprva sem mislil, da se mi sanja, pa le še bolj poslušam. Čisto razločno se je slišalo zdaj hitrejše, zdaj počasneje tik-tak, tik-tak. Strah me jc bilo. Čim bolj sem poslušal, bolj mi je bilo vroče. Kaj, če bi bil: kdo položil kako bombo pod posteljo, ki se ima v kratkem razpočiti, jaz pa v zrak zleteti. Spodaj pa je bilo vedno glasneje: tik-tak, tik-tak, tik-tak! Ko-rajža velja, sem si mislil, drugače celo noč nc bom spal. Skočim pokonci, prižgem luč in posvetim. Kaj je bilo? Pod posteljo je bil lesen zajec za čevlje sc-zuvati, na vsakem koncu zajca pa ena bolha, ki sta se prav veselo guncali: tik-tak, tik-tak, tik-tak! Dober odgovor. Žena možu, ki je došol ob 3. uri zjutraj domov iz gostilne: »Res jako lepo, priti tako pozno domov ob tretji uri.« Mož: »To je tudi lepo, da si šc ti pokonci.« Žena: »Čakam žc od 9. ure na te. da bi prišel domov.« Mož: »Jaz sem pa čakal v gostilni šest ur, da bi sc ti spravila s(pat.« Starost. Sinko: »Mama, kako pa je to, da ima naš papa brado že vso sivo, lase pa žc popolnoma črne?* Mama: »Zato ker je v življenju malo mislil pa mnogo govoril.« Izrabljena pamet. Zdravnik : »Kako pa to, da se vam je zmešalo v glavi?« U m o b o 1 e 11 : »Mati je že v mladosti vedno vpila name: fant, pamet nucaj! — jaz pa sem vse življenje pamet nucal — sedaj pa sem žo vso iz-nucal.« Vljudni vojaški novinec. Poročnik: »Janez Smuk, kdo so vaši direktni predstojniki?« Novinec: »Moji direktni predstojniki so: major Paf, stotnik Pif, nadporočnik Puf in vaša malenkost, gospod poročnik!« Nevihta. »No, Janezek, kaj naznanja nevihto?« vpraša učitelj učenca. »Liter vina, par frakeljčkov žganja in« — tu Janezek nekoliko pomisli — ^to morajo videti naša mama.« Napačno razumel. Nekoč je šel oče s sinom k gospodu župniku. Pred vrati pa opozori oče sina: »Ko vstopiva, moraš reči, hvaljen bodi Jezus Kristus! potem pa stopi naprej ter poljubi roko.« Ko vstopita, rečeta oba: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« nato stopi sin korak naprej ter poljubi — svojo roko. Pred sodiščem. Sodnik obtožencu: »Torej nič se nista prepirala? ... Iz kakega vzroka ste pa potem udarili soseda Luko s toporiščem po glavi?« Obtoženec: »Oprostite, gospod sodnik! Tega je bila pa vzrok le neljuba pomota. V naglici namreč nisem zapazil, da še sekire ni na njem.« POSLANO lažnjivim dopisnikom »Slov. Naroda«. Iz Vinice: Na nesramen napad moje osebe v »Slov. Narodu« z dne 16. t. mes., štev. 63, sem primoran piscu članka tem potom sledeče odgovoriti: Moji »groši«, kar jih imam, so hvala Bogu pošteno pridobljeni oziroma zasluženi, ker se zanje kot pošten in soliden trgovec tudi mučim in delam. Dandanašnji delati z »judeževimi groši«, katero dopisnik, kakor vidim, dobro pozna, smatram od svoje strani za nepošteno in se mi gnusi. Jaz imam v tem oziru mirno in čisto vest. Nadalje sem zelo vesel, da so ljudje v občini viniški po zatrdilu dopisnika odvisni od mene, to je da imajo zaupanje v moje delo, nasvete in osebo. Dopisnik bi moral pa tudi znati, da sem jaz kot trgovec tudi od ljudstva odvisen in zato smo eden na drugega navezani. Čudim se, da Vam to ni znano. Z »judeževimi groši Jureta Šterka« je menda kandidat S. L. S. zmagal? —• Smešno! Dopisniku odštejem rade volje 500 kron nagrade v zlatu, ako mi more le en vinar, katerega sem jaz komu za glas kandidatu S. L. S. ponudil ali dal, dokazati. Upam, da se dopisnik teh ne bode branil ter korajžno hlastnil po njih, naj si bode že bogataš ali pa siromak. Torej! Dopisnik je tudi glede mojih nekaterih bagatelnih dolžnikov, kakor vidim, slabo poučen. V tem slučaju pa morem dokazati, da je ravno nekaj teh »nedolžnih dolžnikov« volilo naprednega kandidata, in to seveda brez moje »komande«. Seveda so ti »odvisni« za-naprej pod mojo »komando«.. Hvala za poduk! Glede bogastva pa ima dopisnik Čudno nazore. Misli, da je trgovec, ako ima lepo urejeno trgovino in veliko zalogo, že milijonar! Vprašam ga, kedaj jc štel moj imetek? Potem naj bi govoril ! V delu sem in bodem naprednja.lv, toda pri tem pa zvest pristaš S. L. S., kateri pripadam že 15 let. Vidim, da je ravno S. L. S. taisti faktor, kateri jc baš blagor ljudstva ter napredek na vsem polju mile domovine naše vedno na srcu. To tudi večina občanov viniških ter drugih brez »komande« pripoznava. Radi tega jc šla pa tudi vedno večina občanov v boj za S. L. S., oziroma za njenega kandidata. To se bode pa tudi zanaprej godilo, seveda zopet brez »komande« Jure Šterka in njegovih »ju-deževih grošov«. Kakor so že liberalni agitatorji, katere jc neki hrom in »zaflikan« avtomobil privlekel v našo občino, po solili na vse kriplje lagali, tako jo tudi to grda laž, da mi jo gospod deželni glavar obljubil 5000 K deželne podporo za vpeljavo nameravanega avtomobila. Dopisnika zagotovim, da bo imel priliko sc z mojimi »groši« nabavljenim motorjem prvo vrste voziti, kadar bo hoicl. Zlagana podpora ni nič drugega, kot slepilo za bodoče volitve. No, pa temu nc bo šol nihče na lim. Jure šterk. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! KNJIGOTRŽTVO. Miklova Zala. Ljudska igra iz turških časov v osmih slikah. Po dr. Ske-tovi povesti priredil Anton Cerar—Danilo. Cena 1 K. Dramatizacija te znano in udomačene povesti iz slovenske preteklosti je bila gotovo srečna misel, saj sc je tudi po tej igri vedno spraševalo, pa so mnogi poskusi dramatizacije kazali večje ali manjše nedostatke. Cerar—Danilova dramatizacija bo pa na slovenskih odrih dosegla velikanske efekte in bo privabila vsaka uprizoti-tev obilo gledalcev. Igro je kot III. zvezek »Ljudskega odra« založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Za organiste. Še prod veliko nočjo izido v založbi »K a t o 1 iš k e B u k -varne« v Ljubljani nova, jako praktična cerkveno - glasbena zbirka: 100 preludijev za orgle, zložil Stanko Premrl, stolni regensehori v Ljubljani. — Prcludiji so večinoma kratki ln jedrnati, in ravno takih naši organisti najbolj potrebujejo. Nekaj jih je pa tudi daljših in slovesnejšili. Skladbe so solidne, zanimive in živahne. Zbirka je razvrščena po tonovih načinih in sicer slede skladbe v tem-le redu: C-dur, G-dur, D-Dur, A-dur, E-dur, F-dur, B-dur, Es-dur, As-dur, in Des-clur. — Obširna zbirka Premrlovih preludijev stane samo 3 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. »Zaobljnba«. Spisal Bečič-Medve-ščok. Ta toli pogrešana in zaželjena povest je izšla ravraokar v drugem natisu. Povest nam slika življenje krepostnega hrvatskega junaka, ki se s svojo hrabrostjo, zvestobo in možatostjo po-vspne med tujim narodom do najvišjih časti ter vrnivši se domu, ovenčan s slavo, osreči ves svoj domači kraj. Povest, ki je krasna že po svoji vsebini, je pisana z največjim domoljubnim navdušenjem in redko mikavnostjo, radi česar se jc tudi tako priljubila, da je bila v prvem natisu v kratkem razprodana. Vsi značaji so risani krepko z določenimi potezami ter se morajo omiliti bravcu. Na vsestransko ljudsko željo je knjiga izšla v drugem natisu in stane broš. 1 K 80 vin., v platno vezana 2 K 60 vin. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. lUl Na prehranitev in razvoj prezgodaj rojenih otrok sc mora prav posebno in skrbno paziti. Tukaj se maščuje vsaka napaka in vsaka zamuda. Ravno takim otrokom se izkaže Scott-ova ribjeoljnata-emul-To znamko - zija, redno zaužita v primerni mno-riMčem — kot žini. kot pravi blagoslov. Razvoj znakom Scott- takih prezgodnjih otrok SC S ovega ravnanja Pristna samos ovo 2603 S C O TT 2 EMULZIJO večkrat tako poviša, da se po kratkem času niti po cvetočem obrazu, niti po čvrstem telesnem razvoju in ojačenju kosti nikakor ne razločujejo od drugih otrok. Scott-ova emulzija jc popolnoma lahko prebavna in tako prijetno dišeča, da jo celo dojenček brez vsakega obotavljanja zaužije in lahko prebavi. Pri nakupu na j sc zahteva izrecno S c o 11 - ovo emulzijo. Znamka „Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinok. Cena izvirni stek. 2-50 K. — Dobi sc po vseh lekaunah. Model 1912 LAURIN & KLEMENT Sijajno ocenjeni. LAURIN & KLEMENT deln. dr. Mlada Boleslava. Priporočamo hitre drože (presgerm) iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«. 159 Praško domače mazilo iz lekarne B. Fr a g n e r j a, c. kr. dvornega dobavitelja v P r a g i, je prav izborno sredstvo za pokritev vsake rane, ker zatirani isto pred okuževanjem in bolečine hladi in olajša. To izborno domačo sredstvo sc dobi (udi v tukajšnjih lekarnah. Elegantne in trpežne so prave 280 _ „ PULIM _ pete i z kavčuka za čevlje. I11 modno blago za gospode in gospe priporoča Izv. hiSa Prokop Skorkmkf In sin v Huinpolcu na Češliem. Viorcl na zahtevo franko Zelo zmerne oene. Na ieljo dara tukaj Izgotovltl gospod, obleke. 2obna krema Staroslavne natronske kislice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebino ogljikove kisline. najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. ogljikove kisline velebogat, narav, natronski kislec, vsled prijetno režočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. Dobiva se v Ljubljani pri tvrdkah: A. Šarabon, Mih. Kastner, Pet. Lassnik, A. Stacul, T. Mencinger ter po vseh le-karnicah in špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpošiljaluici Preblau, Koroško. 4)18 Ker sc je zopet pojavila govorica, da jc najina tovarna oljnatih barv, lakov, firnežev itd. Zanklnova filijalka, sva primorana to lažnjivo obrekovanje in škodoželjnost objaviti s tem, da bodeva proti vsakemu razširjevalcu teh govoric brezobzirno sednijsko postopala. Cenjeni naži odjemalci pa naj si bodo v svesti, da podpirajo vedno narodno podjetje, Priporoča se nadaljni naklonjenosti. Premrl in Jančar tovarna oljnatih barv, lakov, firnežev Itd. Dunajska cesta št. 20. IVAN KRIŽNAR ———- krovec ======== se nahaja še vedno v Hrenovi ul. št. 9 v Ljubljani in se priporoča za 808 krovska dela. Т0 ' i*' ^^^ШГ' Д Zahvala. Povodom bolezni in nepričako-vane smrti nepozabne soproge in matere, gospo Neže Mencinger gostllnlčarke, trgovke ln posestnice izrekamo vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za izkazano sočutje ter mnogobrojno spremstvo na poslednji poti. Posebno pa izrekamo najiskrenejšo zahvalo častiti duhovščini na Jesenicah in vsem darovalcem vencev. Sava, dne 29. marca 1912, Josip Mencinger soprog. Metka, Ivan, Ivanka, Francka otroci. 999 Josip Sink, c. kr. okrajni živino-zdravnik, javlja v svojem in v imenu hčerke Jožico vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njegova preljubljena soproga, oziroma mati, hči, sestra in svakinja, gospa Martinka Šink roj. Šmid danes v petek popoldne ob Vj4. uri po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke bode v nedeljo, dne 31. marca, popoldne ob S. uri z Gašteja pri Kranju na pokopališče v Šmartnem. Sv. maša zadušnica se bo brala v pondeljek 1. aprila v šmartiuski cerkvi. Preblago ranjko priporočamo v blagohoten spomin. L]ubl]ana-Gaštej, 29. marca 1912. I. slov. pogrebni zavod Josip Turk. Proč z britvijo! Zakonito zavarovano. : Higietiično brijenje : brez noža, brez aparata. — Treba samo ~ fti namazat> z milom, oprati iu v 5 minutah tL f e brijenje brezhibno ^ jj opravljeno. Ranjenjc izključeno. — Nikake bolezni. Ne peče vas, kot po britvi. — Naš izdelek »Messer weg« je zajamčeno neškodljiv, in ga stalno nadzoruje sodni kemik dr. G. Bischoff v Berolinu. Edini oblastveno preizkušen brivski izdelek. Velika škatlja za ca. 50-kratno rabo proti vposlatvi K 3\50 ali po povzcstju (50 v. več). Kompletna garnitura potrebščin K 1. „Messer weg"-Vertrieb, Dnnaj П. Scbdllerboigasse 5 odd. L 739 Številna zdravn. priznanja. 1000 priznalnih pisem V inozemstvu z velikim vspehom že 3 leta uvedeno. ШШШ z biljardom v Krškem seodda. Gostilni spadajo 4 prostori za obratovanje, 3 sobe zA stanovanje in kuhinja, konjski hlev, keglišče in senčnat vrt. Najemnik je obenem voditelj založništva puntigamskega piva, ki se nahaja v hiši. Najemnina in pogoji glede založništva piva po dogovoru. Ponudbe do 9. aprila 1912 na pisarno V. Scagnetti, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 924 Ljubljana. V najem se odda ali proda 91 ■ ■ mesarija z vso pripravo in hlevom v industrijskem kroju na Gorenjskem. Poizve se pri lastnici Ter. Vari u Kropi. _____...... _— Za velikonočni čas se priporoča: Vidi aquatH| za mešani zbor zložil Alojzij Ш-helčič op. 12. Dobi sc izvod 70 vin. v KatoliSki bukvami in Dri skladatelju v Metliki. »32 Za otroške bolezni Dnevni red soc. kurza, ki se vrši v dneh od 9. do 13. aprila v Ljubljani v Ljudskem domu, bo sledeči: Torek: Od poldesete do polenaj-ste ure: Zunanja politika. Dr. Korošec. Ocl polenajste do poldvanajste ure: Centralizem in federalizem. Profesor Evg. Jarc. Od poldvanajste do polene ure: Gospodinjski kurzi. Minka Odlasek. Od tretje do četrte ure: Verska vzgoja. Od četrte do polšeste ure: Notranja kolonizacija. l)r. J. Adlešič. Od polšeste do sedme ure: Orel in strelne organizacije. Dr, Cepuder; urednik Terseglav. Od osme do desete ure: Seja Orlov: a) poslovnik; b) nastopi in c) »Mladost«. Sreda: Od poldevete do poldesete iire: Agrarna politika. Poslanec Hladnik. Od polenajste do polene ure: Socialna politika. Dr. Krek. Od tretjo do četrte ure: Organizacija žensk. Dr. Hohnjec. Od četrte do polšeste ure: Igre in oder. Dr. Merhar; profesor Robida. Od pol šeste do sedme ure: Skrb za bolnike. Dr. Dolšak. Od osme do desete ure: Dramatični poskusi na odru (ali igra). Četrtek: Od poldevete do poldesete ure: Občinska politika. Dr. Lampe. Od polenajste do poleno ure: »Slovenska Straža«. Dr. Vrstovšek. Od tretje do četrte ure: Treznostna organizacija. Uređnik J. Kalan. Od četrte do peto ure: »čebelice«. Kaplan J. Sedej. Od pete do šeste ure: Godba v izobraževalnih društvih. Kaplan Fr. Ko-gej. Od Šeste do sedme ure: Petje v izobraževalnih društvih. A. Svetek. Od osme do desete ure: Občni zbor S. K. S. Z. Petek": Od poldevete do polenajste ure: Poučni kurzi. Dr. L. Pogačnik. Od pol enajste do polene ure: Jugoslovanska Strokovna Zveza. Dr. Zajec. Od tretje do četrte ure: Skrb za Zdrava stanovanja. Dr. J. Adlešič. Od četrte do pete ure: Izseljevanje in preseljevanje. Dr. Pegan. Od pete do šeste ure: Skrb za otroke. Dr. J. Gruden. Od šeste do sedme ure: Skrb za vajence. Al. Stroj. Ter mi n za zglaševanjedo [Velikega četrtka t. j. 4. aprila. Vsakdo naj sporoči, ali Seli, da se mu preskrbi tudi ceno istanovanje ter kosilo in večerja. One prijave, ki nam dojdejo pozneje, bomo vpoštevali samo po možnosti. Po visakem predavanju se bo vršiila prosta debata v obliki pogovora, kjer se bo pojasnilo vsako nejasno vprašanje. Vabimo vse člane naših organizacij, da se tečaja udeleže. Poživljamo pa k udeležbi zlasti one, ki so že ali pa žele postati voditelji naših organizacij ali vneti sotrudniki, ki jim je procvit naših organizacij pri srcu. Odbor bo storil vse, da bo mogel nuditi udeležencem kar mogoče udobnosti glede stroškov, da bodo čim najmanjši, moralni uspeh pa čim največji. Dolžnost vsacega društva bi bila, da odpošlje vsaj po enega odposlanca k tečaju. Prav gotovo pa naj se domenijo društva posameznih dekanij in okrožij, da pošljejo skupno nekaj delegatov, ki naj jim ponesejo domov bogatih navodiL Priglase naj se pošlje takoj na itajniStvo S. K. S. Z. v L j ubij a-ni, Ljudski dom. Odbor S. K. S. Z. za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-jožih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki Da bolezni sc obvarovati, kakor jih ozdraviti. Zato odstranite takoj vsak nahod, vsako hripavost in vsak kašelj z Thymomei Scillae preizkušenim, zdravniško priporočenim in dobro dišečim, kašelj lajšujoCimsredstvom. Tudi pri oslovskem kašlju brezpogojno učinkujoče. Izdelovanje ia glavna zaloga v B. FR&GNER~ja lekarni c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I 1 steklenica K 2-20. Po pošti franko proti naprej pošiljatvl K 2*90. 3 steklenice proti naprej pošl-Ijatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej pošiljatvl 20 K. Fozer na Imo sredstva, )2delcyatslJo in varstveno znamko, sius Dobiva se v vseh lekarnah. ^^аЗрШ^ V Ljubljani: Rihard SuSnik, хШШг dr. G. Plccoll, Jos. Clžmaf. ШТТОШ® '— naravna alkalična kislina ter je posebno pripravna zaradi svojega iflilega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini ftkrofeljnlh, krvioah, otolca žlez itd, in ravno tako pri kataru eannika in oslovem kašlju. (Dvornega svetnika Lflschnerja onom-grafija o Giesshtlhl Sauerbrunn. Izvirek: Giesshiitol Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlb Prospekti sastonj in franko. V Ljubljani аз dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jeatvinam! ia vinom. Zalogo pri Mihael Kastner-iu, Peter Lassniku in Andrej Saralionu, Ljubljana. 3997 """-'r " rtfliri Trst—New York —Buenos Aires. Za potnike v južno in severno jRmeriko najcenejša in najpripraunejša črta. Pfifmianj® po sredozemskem morju 1 UlUlUlIjU od 8.-22. maja 1.1. z najhitrejšim in najboljšim brzoparnikom avstro-ogrske trgovinske mornarico „Cesar Franc Jožef I.", kateri obiščo na tem potovanju sledeča pristanišča: Pulj,Dubrovnik,Koriu,Malta,Tunis, Ajacco, Villefranche (Nizza, Monte Carlo),Taormina,Katakolon(01ym-pija), Ketcr, Spljet in Zader. Vozna cena s kabino in hrano od 310 K naprej. Članom „avstrijskega plovnega društva 10 o/o popust. Prijave prevzema kakor tudi pojasnila dajo generalni zastopnik Simon J{metetz, £jubljana kolodvorska ulica 26. 21 Za vsako gospopinjstvo in za vsako perilo izborno porabna. 1 kos 23 m Wernerjcvoga platna, zelo fina kakovost; 3 kosi rjuh I. kakovost, velikost 140 X '-00 cm, vse skupaj le za S 25-— franko po povzetju na vsako postajo Jan V/erner, Dobruška 480, Češko. tkalnica za platno in bombaževino. Nova pomladna in poletna zbirka vzorcev zastonj in franko. 677 (1) o d Bergmann & Ko., Tešin (Tetschen) ob Labi je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobar vanju las in brade. - Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. in glaznre za tla izborne spe-cialitete, ki se naglo suše in jih vsak lahko rabi. :: Zaloga tovarne za lake :: Najboljša češka tvrdka! Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobro skabljenega 2 K; boljšega 2 K 40; prima polhelega 2 K 80; belega 4 K; belega puha 6 K 10; 1 kg izcedno finega, snežno-^SS&sJtSJ^ belega, skubljenega 6 K 40, 8 K; 1 kg puha G K, 7 K; belega pnha 10 K; ' i чд najfinejši pisni pnh 12 K. — Pri 5 kg so pošlje iranko. Dovršene postelje 495 iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica 1S0 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posieljniin perjem 16 K; s polpnhom 20 K; s pubom 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K50, 4 K; pernico 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50, 5 K20, 5 K 70, spodnje pernice iz močnega, pasastega gradla, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. БвШк zastonj in franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 818. češko. ccniR zastonj in franko- Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom n trgovcem, da sem povečat svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez Uonkurcnce po najnižjih cenah in z najboljšim blagom. Cene po dogovoru, večja naročila imajo Se za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim iz odličnim spoštovanjem 3641 Mnt« 7nlnfrpr Prta lioblj- tovarna drož v lastni №i ITidKi £all)Kci Hefina ul.it. 5 Io Kladazna ul. IL 17. Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na rumenem papirju. Doslej nedosežen!!! Pristno čisto AGER-la fntMtinr Viscfilasrtrata (v za k. zajamčeni opremi) rnmeno steklenica.. K 2 belo, . ... 3 na Danajn. Od 1869 uvedeno sploSr.o v avstro-ogrski monarhiji. Gospodje zdravniki in pro* fesorji ga radi zapisujejo, Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo: W. Maager, Dmsaj HI/3, Henmarkt 3. Ponarejanja |so sodnijsko zasledujejo. otroSKa mpka^obloH jh drugf izdelki edino .svoje vrste} Perje za postelje in puh 3317 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naroČila se točno izvršujejo. PjJrajKSimr I ^schliissstreifeivJ Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. C. kr. prav. Telefon št. 41. Splošna prometna tenka podružnica L Мауег Centrala na Danajn. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. ИздаВ imrijisa tre - Sm. Peflra cssia. Delniški kapital In rsserve 52,800.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanjo denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljaDje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 3999 Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Slanjo dnarnih vlog na hranilne knjižico dne 29. svečana 1911. K 73,530.866' ■n Najkulantnejšo izvršovaujo borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrnmbe (snfes) zu ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, drngotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Hrczpiačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promcsc za vsa žrebanja. Ustanovljeno v letu 1842. Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Črkoslikarija likerja, pohištvena in stavbena pleskarja Ljubljana, wrnrnm cesia nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154. Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo. Firnež iz pristnega lanenega olja. Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za — sobne slikarje. Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. Predmete in potrebščine Lake angleške za ко?че, lake 5 2a žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete slikanje. 651 Delavnica za črkoslikar&ka, likarska in pleskarska dela Igriška ulica 6, Gradišče. SLOVENCI, KJE KUPUJETE VINO? Ц Obrnite se do „Kmečke in gospodarske zadruge" o medoših, ker ona jamči za dobra črna, bela in rudeča oina svojih udov, prirejena po novem in starem sistemu. Cene zmerne po dogovoru. Pošta in postaja Portoroze, !sira. 517 OeSfcar. s trgeuina 3. Laf^ic Ljubljana, Pred škofijo 19 901 pi/v-poioda svojo -ttefiltan^fto zafocf,o бротРа&т^г kostumov, pfa$Č2/D in hiila za dame in cleftPice г> naj-'RO-oeiSifi' batvah in htoiu. V ^Vcii fia &afoJnbi;an!, Sv. Petra cesta 14. ■e priporoča sl. občinstvu za innogobrojen poset tlasti pa ргеб. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega ln solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52 115 52 Sfambilije vseh vrst za urade, društva trgovce itd. Anton terne graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev LJubljana, Stari trg Stev. 20. Ceniki Sranko. C. kr- oblastveno potrjeno učilišče -- ja krojno risanje •• Franja fesih ljubljana, ЈУаг« irg št 28. § Dobi se tudi kroj po šivotni meri. 1 kg sivega skubljenega K !•—, boljžega K 210, pol belega priraa K 2-80 be ega K 4—, finega mehkega puha K6, prvovrstnega K 7—, 8'— in 9 60 Sivega pulia K 6 - , 7 —, belega finega K 10'—, prsnega puha K 12'—, od pet kg naprej franko. Dovršene napolnjene postelje Iz gostega, trpežnega, rudeffega, mod egn ail belega iniet nanking) blagu. 1 pernica 1S0 cm dolga, 1 JO cm širol . z 2 vzgiavnlcama, vsaka, 80 cui dolga, 60 cm Slroua, zadosmo napolnjena z novim, sivim, puhastim lil trpežnim posteljnim perjem K 16 —, s pol puhom K 20 —, s puh perjem K Ж 12.—. 14'—, 16— Posamezne Pernice 200X110 cm velike K 15, 15—, 18--, 20--. Vzgiavnlce 90x70 cm velike K 4 50, 5- , 5-51 Snod. p rnlce iz najbolj, gradla za postelje Ш0Х116 cm velike K 13.-, IS-—, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu 2527 Maks Berger Dešenica 343/a Češki les Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj. osamezne pernice K 10.-, 12.—, H-—, 16 — vzglavnice K 3— 3 50, 4 Več' vrst sodov ima 113 prodaj A. REPI C, sodarski mojster v Ljubljani, TlUOVO. 2448 uoKrivolOE streli in Klepar, vpeljslec strelovodov ter iastotater vodovodov LjiiHljie, M\mU cesia e. PriporoCa se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzetnskim škriljem z t-cementni z tzboCno in ploSCnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa st«vbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno ln poštnine prosto. 658 Najcenejše dežnike in solnčnike domačega Izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin M ШШ1 ton Sežnihov, цм|ш Pred Sholiio st. 19. Prešernova ulica št. 4. 6334 Popravila točno in ceno. 17 S Ш IVAN 0GR1N Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8 se priporoča za vsa v stavbeno stroko "9,J spadajoča dela. — Zgradba zasebnih in javnih poslopij, raznih adaptacij itd. — Napravo načrtov in projektov ob po-verbi stavbe brezplačno. BbIO SOlidllO. GfiHB РГЈШВГПО IlizkB. Najcenejša vožnja v H meri k o. вЗ M v Ljubljani, Kolodvorske E. Kristan oblastveno koncesllonl* g rana potovalna pisarna w * M Ameriko :: w ta iwam Јаж in sin Sunajska cesta 87, Ljubljana. 335 8 is prvih tovarn Avstrije: Oiirkopp, Siyria (Риоћ), Waffemrad. Šivalni stroji Izborna konsttuKcJja in elegantna izvršitev tz tovarne v Uncu-Ustanovliena leta 1867 poučujemo brezplačno Afilcrfevl : isaSni stroji. Ceniki zastonj in franko '■ "finu"-""""*"" "•'■HTfOTni'"* mizarski mojster V Ljubljani Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) : priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave : тмвтмзпж? Д-- umnvgtm mati inmimii za spalne ter fed>\ue sobe vn salone. SHvane vsake vrste. JVtodvoce, žimnice na peres h, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : 11 Naročila se točno Izvršujejo. :: Cenik s podobami zastonj in franko. 12 NajcenejSa zaloga. n Cene brez konkurence. 'J Mnogokrat odlikovana. PriporoCa se slavnemu občinstvu In prečastiti duhovščini v naroČila na 4a a ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah ln vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ZupnišCem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago i meriko z modernimi, velikimi brzoparnikl iz Ljubljane čez lntwerpea v Ш-Ш in čez Aitorpen v Boston. je proga d K Na naših parnikih .Lapland", «Flnland», »Kroonland«, »Vac(Mand», «Zeeland», «Sam-land«, .Gothland", VMarquette", .Menomlnee*, .Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborila hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. OH Iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po veCkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v Nvj\v-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske > Ice odslej St. 26, od lažnega kolodvora na levo pred zna* «- gostilno pri ♦Starem tišlerj,* ( ■ 4000 14 ШФ ШШШШ^ШЈЈ/' Priloga 73. SteuilM „Slouenca" dne 30. marca 1912. Slovenci in Slovenke, spominjajmo se 50letnice smrt! slovenskega apostola Antona Martina Slomška! „Naših prednikov vrlih častiti spomin, ie živelj narodnega duha.* Rnton Martin Slomšek. Dne 24. septembra leta 1862. ob deveti uri zvečer je, da govorimo s takratnimi „Novicami", „kakor strela z jasnega neba nenadoma žalostna vest iz Maribora udarila domovino" — zatisnil je svoje oči v 62. letu svoje starosti prvi knezoškof lavantinski Anton Martin Slomšek. Narod slovenski od Mure do Save, od koroške do ogrske meje je bridko jokal. Ko so zvonovi zapeli žalostno pesem pri farnih cerkvah in podružnicah, je ljudstvo bežalo v cerkve in med solzami se priporočevalo priprošnjam Antona Martina Slomška, „kajti pokojni vladika Anton Martin Slomšek" — tako je govorilo ljudstvo — „bili so nam pravi apostol!" In Davorin Terstenjak je takrat pred 50 leti, ko je Slovencem javljal smrt moža, „ki ga domovina prišteva najljubšim sinovom svojim in vladikom v najžlaht-nejšem spominu", zapisal našim očetom, nam in zanamcem: „Slovenski narod, ti pa ne zabi Njihovih lepih naukov; blaženi duh Njihov pa naj nad narodom slovenskim čuje in bdi, da bode si svest zmirom živo svoje narodne vrednosti, poln blagega narodnega ponosa, kakor so bili rajni slavni cerkveni vladika in neumrljivi rodoljub slovenski Anton Martin Slomšek." Ob 50 letnici smrti Antona Martina Slomška naj stopi zopet živo pred oči ljudstva veliki pomen tega moža za probujo našega naroda in za naš narodni razvoj. Vredno se delo Antona Martina Slomška pridružuje delu sv. Cirila in Metoda, bil je pravi apostol Slovencev v naši najkritičnejši dobi. Kar sta bila Slovencem sv. Ciril in Metod v prejšnji dobi, to je bil Anton Martin Slomšek v novi dobi. Prve njegove besede narodu so bile s prestola lavantinskih škofov: „Bratje in sestre moje! Slovenec bom Slovencem umne besede iz ljubezni materne govoril v slovenskem jeziku* katerega je tudi sv. Duh apostolom govoriti dal." In narodov buditelj jc klical narodu: „Domovina je naša ljuba mati!" — „Najčistejših čustev človeških in najlepših eno je naklonjenost do jezika materaega, čigar mili glasovi so Zemljana k zavesti spravili. Spomin na zibel otroških dni, na ljubljeno domačijo nam je milo tolažilo na potu življenja našega in ljubezen do svojega naroda more in mora biti eden najdragocenejših biserov v čednostnem vencu vsakega moža." — „Med vsemi jeziki mora Slovencem naš materni jezik najljubši biti!" — „Beseda m a-terna je vseh dobrot največja dobrota." Slovencem je dajal poguma v trdih takratnih časih: „Le naj ropoče in bobni, Iz tisoč topov naj gromi, Naj kroglje križem švigajo, Slovenci nc pobegnejo L" Anton Martin Slomšek je bil, ki je prvi odločno zaklical vsem zunanjim in notranjim sovražnikom naroda: „Pustite Slovencem dve reči, ki sta nam dragi kot svetle oči, katoliško vero in pa besedo materno. Pade naša prava vera, pade tudi naša sreča, smo trdi Slovenci, bomo tudi zvesti kristijani. In to nam Slovencem čez vse velja." Narodov modri učitelj je narod učil: „Vrli Slovenci, ne pozabite, da ste sini matere Slave; naj Vam bo drago materno blago: sveta vera in pa beseda materna! Prava vera bodi Vam luč, materni jezik bodi Vam ključ do zveličanske narodne omike." Mož pravice je klical: „Za pravico in resnico trdno stati Hoč'mo tudi mi, da bode slava naša mati." Mož takih besedi je klical zlate besede, katere naj bi posebno vpo-števali narodni naši nasprotniki: „Vsaka istinita domovinska ljubav onoisto čustvo tudi pri drugih narodih dopušča, jih spoštuje in časti." — „Narodi so kakor veje enega drevesa, ter ne smejo eden drugega ovirati." — „Kar nočeš, da bi drugi tebi storili, tudi ti drugemu ne stori" — zato: „Naj bi vendar vsi navdušeni rodoljubi nikdar ne zabili biti vselej tudi goreči in odkritosrčni kristijani." Zato pa je bil Anton Martin Slomšek goreč nasprotnik nemškn-tarije, izdajstva na narodu: „Nemškutarija v šoli je morija žlahtnega srca in pa blagega slovenskega duha. Iz takih nemškutarskih šol prirastejo mladi bahači, pa stari berači, perteni kmetiški gospodje, pa slabi orači in gospodarji za jokati. Znajo debelo govoriti, dobrega storiti pa malo." In njegove besede o graji nemškutarjev veljajo še danes: „Rojen Slovenec, ki svoj narod zataji, je podoben pogreti jedi, ki nobenemu zdrava ni; tak človek svojega rodu žlahtne lastnosti pozabi in se nemških slabosti privadi in je kakor preoblečen vran od vseh zaničevan." Takrat, ko je pikre besede govoril zaničevalcem Slovencev, „derhali, ki želi Slovence v duševni temi pustiti, svojim pa nemško kulturo ali omiko usiliti, naj bi ubogo ljudstvo za nos vodili", je Anton Martin Slomšek izpregovoril besede, ki so tudi še danes program Slovencev: „Slovenci nočemo nobene vojske in prepira ne iščemo, ampak le svoje pravice. Ne zamerite, blagi Nemci, moje grajavke; ona le grde nemškutarje zadeva in kara naše izdajavce. Slovenci in Nemci smo Avstrijanci, enakopravnost naj bo naš pas in pa krščanska ljubezen! Enake dolžnosti hočemo voljno nositi, pa tudi zavživati enake pravice in ljubi mir bo med nami doma. Bomo vsi avstrijski narodi v lepem kolu ravnopravnosti stali, se nas bodo sovražniki bali; mogočna Avstrija bo, kar je bila: Evrope pravična vodilja. Slava ji: enojni, veliki Avstriji." Čisti vzor nesebičnosti, požrtvovalnosti do naroda je v preprostih besedah Antona Martina Slomška: „Dam narodu, kar imam." Mož, ki je klical Slovencem: „Ne bodi Vas sram, da ste Slovenci, to je Vaša čast", je s svojimi nauki dvigal kvišku poštenje v narodu slovenskem, ustvarjal je s svojimi spisi moralno močan rod, ki edino more premagati nasprotniški naval- V vseh narodnih potrebah je bil narodu učenik, največ je podaril dragocenih resnic dragim Slovencem v „Drobtinicah", „ker hlebov učenosti še nimajo". Ni sloja, za katerega bi Anton Martin Slomšek v več kot tridesetih letih svojega delovanja na polju slovenskega slovstva v svojih spisih ne imel navodil za njegovo srečo. To, kar je An ton Martin Slomšek kot prvi naš narodno-obrambni delavec začel — to je program in delo naše „Slovenske Stvaže". Ona prevzema njegovo zapuščino in kar je pred 50 leti eden delal, to naj nas sedaj v počaščenje blagega njegovega spomina dela sto in sto! „Slovenska Straža" kliče ob 50 letnici smrti Slomškovi, vse Slovence in Slovenke k najslovesnejši proslavi spomina slovenskega apostola, sina slovenskega kmeta iz Ponikve, Antona Martina Slomška. Ta spomin naj do zadnje slovenske koče obudi spomin Nanj in utrdi Njegove nauke. Vse priredbe v letošnjem letu naj se vrše v imenu Njegovem. Ob 50 letnici smrti Antona Martina Slomška naj se zasvetijo vsem Slovencem, ki so blage vt'je, besede Slomškove: „Pomagajmo pošteno in iz vseh moči k sreči domovine!" Sedaj pa v imenu Antona Martina Slomška na delo vsi, da bo kmalu mogoče obhajati oni veliki praznik, katerega je ob koncu svoje pesmi „Iskrenim Slovencem" proroško gledal Anton Martin Slomšek: „Veseli god Sioven'je oživljene!" V Ljubljani, 30. marca 1912. Za osrednje vodstvo „Slovenske Straže": Pro?. Evgen Jarc, državni in deželni poslancc t. č. predsednik. Za Štajersko: Dr. Karol Verstovšek, državni in deželni poslancc. Dr. Jos. Hohnjec, prof. bogoslovja. Ivan Štefe, nrednik »Slovenca« t č. tajnik. Za Koroško: Dr. Lambert Ehrllch, profesor bogoslovja. Za Primorsko: Josip Fon, državni in deželni poslanec. Ali imate že velikonočni razglednici „Slovenske Straže"? Naročile ju takoj! Naročite iu takoi! Podružnice „Slovenske Sir^e" nujno nn delo! Do velikonočnih praznikov dobe vse podružnice »Poslovnik za podružnice Slovenske Straže«. Skličite, če le mogoče, že na velikonočni ponedeljek sejo podružničnega odbora, v kateri prečitatc poslovnik in razdelite delo tako kot poslovnik določa. V tej seji se domenite tudi o Slomškovi proslavi in javite nam, ka-• tero nedeljo nameravate prirediti slavnost. Določite člana, ki naj prevzameta agitacijo, da se tudi v sosednji župniji ustanovi podružnica »Slovenske Straže«, ako je še ni. Preglejte povsod imenik članov, pridobite povsod novih članov, poberite udnino in jo pošljite takoj vodstvu v Ljubljano. Glejte, da vsaka podružnica po številu udov napreduje in nobena ne nazaduje. Povsod pokažite življenje! Ustanovite pomožni odbor za agitacijo za društveno blago! Tudi vsa naša mladeniška organizacija naj pomaga pri tem. Prcčitajte današnji članek: »Trgovcem in slovenskemu kupu-j oče mu občinstvu« in notice: »Na pomoč obmejnim bratom in sestram!« — Stvar mora uspeti, samo zganiti se je treba! Čo o tem ena seja ne zadošča, imejte več sej. Naši narodni nasprot-idki se gibljejo, na delo tudi mi. Pri vsaki seji poročajte o uspehu te agitacije. Preskrbite tudi naročila za naše nabiralnike, kolke, računske listke. Stopite okolu onih, od katerih se je nadejati, da jih bodo naročili in skupna naročila pošljite pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Vse podružnice »Slovenske Straže« naj do 20. aprila poročajo »Slovenski Straži« o svojih sejah! Vsak odbornik, vsaka odbornica naj opozarja drug drugega, cla se delo res živahno prične, da ne zaostane, ampak da se živahno nadaljuje v ponos župnije, v ponos občine. Povsod Vam bodi prva čast kolikor največ storiti za zatirane obmejne brate in sestre! Slovenskim iroovcem in slovenskemu Hočemo oficiosiva. Lepo je že število slovenskih trgovcev, ki prodajajo blago v korist »Slovenske Straže«, a še veliko večje je pa število onih trgovcev, ki dosedaj tega še niso storili. In vendar je dolžnost vsakega trgovca, da ima v zalogi blago, ki se prodaja v korist »Slovenske Straže«. Mnogi se izgovarjajo, da ne vedo, kje se tako blago naroča, zato navajamo v naslednjem vse blago v korist »Slovenske Straže« in tudi naslove, kje se naroča. 1. Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«. Glavno zalogo ima C. Me-nardi v Ljubljani. 2. Kolinska cikorija v korist obmejnim Slovencem (prava le, ako ima na ovitku pečatnik »Slov. Straže«). Naročila na Kolinsko tovarno v Ljubljani. 3. Periluo milo »Slovenske Straže« ima v zalogi C. Menardi v Ljubljani. i. »Sava«, izvrstno čistilo za čevlje in drugo usnje izdeluje in prodaja v korist obmejnim Slovencem tvrdka A. Kregar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. LISTEK. mil oriln SlomSek o lepot! slovenskega 9 jezika. (Odlomek iz njegove pridige leta 1849.) »1. Naš slovenski jezik je brat tistega gerškega jezika, u katerem so apostoli in evangelisti sveto pismo spisali; že več tisuč let pošteni ljudje slovenski marnovajo. Slovenski jezik je brat latinskega jezika, u katerem se še sploh sv. maša služi; in že pred tisuč leti so naši stari očetje sveto pismo u slovenskem jeziku brali, so po slovensko u hiši božji Bogu hvalo prepevali. — Za to se še zdaj pri vas sv. evangelij u treh jezikih u cirkvi bere: latinski, nemški in slovenski. Kdor se tedaj tako starega imenitnega jezika sramuje, je podoben trepu, ki lepo pošteno oblačilo s sebe sterga, ki mu ga je dobri oče dal, se po ptuje obleče, in misli, da bo 1 --ХЈ ICfIBl. 2. Naš imenitni slovenski jezik se ne govori samo po Koroškem; ni ga jezika na svetu, ki bi ga tako po Širokem marnovali, kakor jezik tflovenski. Puj- 5. Vsakovrstne tkanine za obleko in perilo razprodaja v korist »Slovenske Straže« tovarniška zaloga »Her* mes« v Ljubljani, Šelenburgova ulica. G. Papir vseh vrst, ki je najcenejši, ima »Slovenska Straža« v lastni zalogi. Naročila na pisarno »Slov. Straže« v Ljubljani. 7. Drože v korist »Slov. Straže« izdeluje in razpošilja domača drožarna Josip Košmerl v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8. 8. Pristno voščene sveče v korist »Slov. Straže« prodaja odlikovana tovarna J. Kopač v Gorici. V interesu trgovccv samih je, da imajo vedno v zalogi gorenje blago. V kratkem bomo izdali posebno brošuro, katero bomo razposlali v velikanskem številu na vse kraje širne domovine, tudi v najbolj oddaljeno gorsko vas. V tej brošuri bomo imenoma navedli vse trgovce, ki prodajajo naše blago in pozvali vse somišljenike, da kupujejo pri teh trgovcih. Zato naj vsi trgovci, ki še nimajo v zalogi našega blaga, to hitro naroče. Naše gospodinje, naši gospodarji, naši mladeniči in mladenke, naj pa povsod zgoraj omenjeno blago odločno zahtevajo! Ako vsi to preskrbite, bodete mnooo koristili naši skupni stvari! Hmerikonski Slovenci in,»Slovenska Slrar. V Ameriki izhajajoči slovenski list »Ave Maria« piše o »Slovenski Straži«: »S strahom in žalostjo nas napolni, ako gledamo v naši domovini, kako se krčijo slovenske meje vedno bolj proti srcu Slovenije — proti Kranjski. Kako težki so boji, katere morajo boriti za svoje narodne pravice naši bratje ob mejah na zelenem Štajerskem, v pisani Koroški. Sovražniki so se zagnali z vso silo v boj! Pred nekaj desetletji so začeli s ponemčevanjem šol ob mejah! Toda to jim je šlo vse prepočasi! Kdo bo čakal, predno se potom šol zanese sovraštvo do lastnega naroda med otroke slovenskih obmejnih Slovencev. Ta načrt ni zadoščal. Sedaj so se lotili drugega'načrta, ki je pa veliko nevarnejši in uspešnejši — to je odkupovanje slovenske zemlje ter naseljevanje v slovenske kraje nemških naseljencev. Darove nabirajo po vsej Nemčiji, kupujejo slovensko zemljo, posestva, ter jih prodajajo za slepo ceno naseljencem. V vse obmejne vasi usiljujejo nemške gostilničarje, ki z napeljava-njem Slovencev k pijančevanju demo-ralizujejo narod. Zato pa je treba sedanji taktiki sovražnikov nova sredstva za boj v obrambo slovenske mile nam zemlje. V to so pa ustanovili rodoljubi posebno veliko organizacijo, ki se imenuje »Slovenska Straža«. Namen je zbirati kolikor mogoče veliko denarja, ter s tem denarjem odkupovati slovensko zemljo od Nemcev, podpirati slovenske obrtnike in trgovce ob meji, jim sezidavati narodne dome, jih potom podpor okrepljevati v blagostanju, da ne bodo prodajali svojih posestev, podpirati izobraž. delo, sploh vse storiti, da se slovenski obmejni kmet po Koroškem in Štajerskem okrepi, gospodarsko opomore, ter se tako postavi mogočna meja proti nemškemu naseljevanju. Mi vidimo v tem načinu taktike jako pametno in času ter razmeram primerno narodno obrambo. Napad sovražnika se mora kakor pravimo di za jugom do morja, našel boš po Ilervaškem, Dalmatinskem ljudi, ki slovenski govorijo, kakor ti. Prehodi Ogersko, Češko, Poljsko in Moravsko deželo, povsod boš našel svojo slovensko žlahto. ,, • Slovenski jezik lc tisti malo obraj-ta, ki sveta ne pozna, in ne ve, kakošni ljudje po svetu živijo. Podoben jc tak nevednemu otroku, ki tudi misli, da je Celovško jezero največe morje na svetu, in da unkraj Lojbela je že konec sveta. 3. Je pa morebiti slovenski jezik tako gerd in nezarobljen, da bi nas moralo sram biti, slovenski govoriti? Lepe so pridige u nemškem jeziku; pa nauki božji tudi ti slovenskem jeziku lepo teko, sc lehko človeških sere primejo, in dober sad obrodijo. Prijetne so pesmi nemške,, ali prijetnejše tudi pesmi slovenske, ki se lepo gladko zlu* gajo, in po nebeško naše serce razveselijo. Zatcgadcl Slovenci po vseli krajih radi poj6. Kdor švoj materi)i jezik zaverže, ter ga pozabi in zapusti, jc zmedenemu pijancu podoben, ki zlato u prah potepta, in ne vč, koliko škode si dela. Slovenski stariši, ki slovenski znajo, pa svojih otrok nič slovanskega jezika no učijo, so nehvaležni hišniki, ki svoiim »parirati«. Ce sovražnik napada s puško, sc ne bom s sabljo branil. Zato radi ustrežemo »Slovenski Straži« ter jo prav toplo priporočamo ameriškim Slovencem v podporo. Če smo v resnici narodni, ne bomo gledali, kdo je začel kako v resnici narodno delo, ki obeta velikansko pomoč obmejnim bratom, temveč vsi šli na pomoč. Zato upamo, da bodo vsi naši naročniki radi priskočili tej družbi na pomoč ter ji žrtvovali kak mali dar. Darovi naj se pošiljajo na naslov: »Slovenska Straža« v Ljubljani.« Bes skrajni čas bi že bil, da se tudi ameriški Slovenci ogrejejo za »Slovensko Stražo« in ustanove povsod tam, kjer bijejo v Ameriki poštena in verna slovenska srca, podružnico »Slovenske Straže«. To bo njihova najlepša vez z domovino. Ameriški Slovenci, ob petdesetletnici smrti Antona Martina Slomška tudi Vi povsod na riolo za »Slovensko Stražo«! Nn pomoč obmejnim mm in sesirnm! Podružnice »Slovenske Straže« in vsa naša društva ter odseki Orlov naj se takoj pripravljajo na Slomškove slavnosti, ki naj jih prirede tekom mesecev junij, julij, avgust, september in oktober. Tako se lahko razvrste v proslavi tekom teh mosccv vsa društva in vse župnije. V najkrajšem času naj imajo odborove seje ter naj določijo dan slavnosti, ki naj bo slavnost za celo župnijo. Dopoldne naj bi sv. maši prisostvovala vsa društva korporativ-no. Izrekla se je želja, naj bi se v cerkvenem govoru omenjale zasluge Slomška za cerkev in versko življenje med Slovenci. Popoldne naj bi bila društvena slavnost, na kateri naj se slavi Slomška kot narodnega buditelja. Ako žele za slavnost slavnostnega govornika, naj pišejo na »Slovensko Stražo«. »Slovenska Straža« pošlje na željo društvom celotni spored slavnosti: prolog, novo skladbo, nekaj že prej uglasbenih Slomškovih zborov, deklamacijo iz Slomškovih del, načrt slavnostnega govora, kratko igrico in načrt žive slike. Kjer še ni podružnice »Slovenske Straže«, naj se v proslavo narodnega buditelja Antona Martina Slomška ta dan ustanovi nova podružnica. V vsaki župniji bodete našli nekaj ljudi, ki bi bili za ta plemeniti namen voljni prispevati na leto vsaj 50 vin. Le nekoliko dela je treba in ljudstvo se povsod vname za stvar. Tudi v župnijah, kjer še ni društva, naj se v primerni obliki vrši Slomškova slavnost, ki naj ljudstvo prebudi za delo na izobraževalnem polju. Po nasvete pišite »Slovenski Straži« v Ljubljano. Naš odlični skladatelj gosp. Anton Foerster je ea Slomškovo proslavo prvi prihitel »Slovenski Straži« na pomoč. Uglasbil je Anton Martin Slomškovo »Popotnico vojaško«, katera tako globoko preveva slovenski narodni ponos, pogum in upanje v gotovo zmago Slovencev. Ta skladba bo nova narodna budnica. »Slovenska Straža« jo bo razposlala vsem našim društvom, da se poje pri Slomškovih slavnostih po celi domovini. Naša akademična društva »Danica«, »Zarja« in »Dan« so v svojih na-rodno-obrambnih odsekih odobrila poslani jim načrt Slomškove proslave ter ' so obljubila sodelovanje pri slavnostih. otrokom drago domačo reč, slovenski jezik zapravijo, ki so jim ga njihovi dedi izročili. Podobni so taki očetje in matere slabim gospodarjem, ki svojo očetno gospodarstvo predajo, drugo pohištvo kupujejo, poslednjič pa večidel beraško palico najdejo. Kar je oče dobrega od svojih starih prejel, mora svojemu sinu zapustiti, in kar sc jc mati od svoje matere hvalevrednega naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila. Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih zado-bili; skerbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, katerega nam jc gospod nebes in zemlje izročil, da bi ž njim barantali, in veliko dobička storili". Kdor svoj materni slovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje; Bog bo enkrat terjal, in vsi za-ničcvavci svojega poštenega jezika bodo u vunanjo temo potisnjeni. OJ ljubi, lepi in pošteni slovenski materni jezik! s katerim sem pervič svojo preljubez-nivo mamo in dobrega ateja klical; u katerem r-o me moja mati učili Boga spoznav u katerem sem pervokrat svojega o .arnika častil; tebe hočem kakor najdraži spomin svojih rajnih starišev kvaležuo spoštovati in ohra- Naša društva imajo torej obljubljeno sodelovanje naših gg. akademikov. Tozadevno naj pošiljajo svoje želje »Slovenski Straži«. Tudi »Slovenska« dijaška zveza« je obljubila svoje sodelovanje ob počitnicah. Anton Martin Slomškov sklad za revne obmejne slovenske dijake. »Slovenska Straža« je sklenila proslaviti spomin Antona Martina Slomška tudi s tem, da pozove vse naše posojilnice in zadruge, naj zbero nedotakljiv Antona Martina Slomška sklad, katerega obresti se bodo porabljale za študira-nje revnih obmejnih slovenskih dijakov. Da utrdimo narodno mejo, treba je slovenski meji najprej preskrbeti dovolj narodnih delavcev. Zato bo ta sklad namenjen v prvi vrsti za dijake realnnh in strokovno-gospodarskih šol. Vsi premožnejši rodoljubi naj prispevajo v ta sklad, za katerega najmanjši prispevek je 50 K. Plemeniti domoljubi in domoljubne Slovenke, ki bi v oporokah svoje premoženje zapustili temu skladu, bi imeli lepo zavest, da so položili trden temelj pravemu slovenskemu napredku. Tako ima vsak gotovost, zakaj se bodo porabljevale obresti njegovega denarja: za najboljše, kar imamo, da dvignemo z izobrazbo slovenske obmejne mladino slovensko ljudstvo in utrdimo bodočnost domovine. i Sklad slovenskih županstev za narodno obrambo v spomin Antona Martina Slomška je ustanovila »Slovenska Straža«. Prav vsako slovensko županstvo naj bo zastopano v tem skladu. Narodna čast naših županstev to veleva. Povsod naj sc dobi kak zaveden mož, ki naj v občinski seji to predlaga! Povodom Slomškovih slavnosti izide posebna brošura »Slovenske Straže«, ki se bo razdeljevala med ljudstvo. Slovenski inserentje, ki žolč imeti svoje inserate v brošuri, ki sc bo povodom Slomškovih slavnosti delila med ljudstvo, naj pošljejo svoje oglase takoj »Slovenski Straži«, ki jim potem na podlagi .poslanega besedila naznani cene. Natiska bo nad 100.000. To bo najugodnejša prilika za inseriranje! Kjer še ni podružnice »Slovenske Straže«, ustanovite jo nemudoma. Pišite pisarni »Slovenske Straže«, ki bo vse potrebno uredila in ki pošlje tudi govornika! Slomškov kolek, ki je v zalogi »Slovenske Straže«, razširite po vsej Sloveniji. Vsak domoljub naj svoja pisma in vloge kolekuje v Slomškovem letu tudi s Slomškovim kolekom! Tri vrste Slomškovih razglednic v kratkem izidejo v založbi »Slovensko Straže«. Ena razglednica bo predstavljala živo sliko, ki naj se jo aranžira pri Slomškovih slavnostih. Prodajajte pri slavnostih te razglednice v korist »Slovenske Straže«. Naši dijaki! Prirejate posebne razgovore, na katerih se posvetujte, kako se zavzeti za Slomškovo proslavo. Gg. bogoslovce prosi »Slovenska Straža«, naj si za počitnice načrtajo, kako kar najbolj pomagati »Slovenski Straži« pri Slomškovi proslavi. Občni zbor »Slovenske Straže« bo zaključil Slomškovo proslavo ter se bo vršil v Mariboru. Z občnim zborom bo združeno tudi romanje na Slomškov grob. Prijatelji »Slovenske Straže«! Povsod lahko pridobite nekaj prijateljev in znancev, ki bi bili pripravljeni na leto vsaj 50 vin. ali 1 K žrtvovati kot udnino »Slovenski Straži«. Ko jih dobite, ustanovite podružnico — povsod niti, za tvojo čast in lepoto po pameti kolikor premorem, skerbeti; u slovenskem jeziku do svoje poslednje ure Boga najrajši hvaliti; u slovenskem jeziku moje ljube brate in sestre, Slovence najrajši učiti, in želim, kakor hvaležen sin moje ljube matere, da kakor je moja perva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bo! Ljubi Slovenci, bratje in sestre moje! dve reči med nami moje serce največ žalostite. Perva žalost moja je, da nas neki Nemci, naši sosedi dostikrat zaničujejo. Oh zaderžimo se tako, da bomo vso časti in hvale vredni pred Bogom in pred ljudmi; tako bomo goreče oglje na glavo svojih nasprotnikov nakladali, in ne bojo imeli kaj zoper nas slabega govoriti naši sovražniki. Druga žalost mojega serca je slaba navada Slovencev, da sc svojega rodu in jezika sramujejo, in še marnovati slovenski nočejo, ako jih u maternern jeziku ogovorim. Q nikarte tega! Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik Za čast svojega jezika vsak pošteni mož bolj skerbi, kakor pošten ženin za čast in poštenje svoje neveste. Pred Bogom ni nobenega razločka med Nemci in Slovenci; vse za ljubo ima, ki njemu zvesto služijo.u ln vedno po pridobivajte »Slovenski Straži« nove člane in članice. Ne za- bimo matere domovine, v stiski in potrebi je! Slava jim, ki fndi v poslednjih svojih zdihljejih mislijo na domovino! Slovenci nimamo bogatih mož, tem več pa imamo zlatih slovenskih src, ki ljubijo domovino in zanjo nesebično delajo do konca svojih dni. Tako delo domovini često več koristi, k^t zakladi pravega zlata. Koliko pa bi to delo imelo šele uspeha, če bi ga vsi tisti, ki kaj imajo, podpirali z denarnimi žrtvami. »Slovenska Straža« doslej še ni dobila nobene večjo zapuščine, tembolj ginljivp pa je, če se je na smrtni postelji spominjajo Slovenke, ki so se vse življenje morale živiti z žulji svojih rok in ki, predno se poslove od sveta, delu »Slovenske Straže« zapuste ono malo vinarjev, ki so jim še ostali v življenju. Tako se je »Slovenske Straže« v svoji oporoki spomnila v Mariboru pripro-Bta slovenska žena Neža Podlesnik, ki je zapustila »Slovenski Straži« 25 K, istotako blaga slovenska žena Lena Žmavc, posestnica v Št. Rupertu je zapustila v svoji oporoki »Slovenski Straži« 40 K, neimenovana Slovenka pa BOK. To niso velike zapuščine, a z ljubeznijo, s katero so bile položene domovini na oltar, odvagajo tisoče. Naj bi ia vzgled revnih slovenski)! žena budil k posnemanju tudi premožnejše Slovenke in Slovence. Vsi skupaj pomnimo, da je naša dolžnost, takrat ko se poslavljamo od sveta, misliti tudi na blagor in srečo domovine. V zavesti, da smo za bodočnost domovine storili vse, kar je bilo v naši moči, je blaga smrt. Recimo domovini ob slovesu od nje z Antonom Martinom Slomškom: »Dam domovini, kar ima m«. Novi nabiralniki Slovenske Straže naj bi bili v vsaki slovenski hiši, kjer se zbirajo večje družbe. Naročajte jih. Pri veselih in žalostnih dogodkih z nabiralniki »Slovenske Straže« okoli gostov! Kdor se namerava zavarovati, naj v svojo lastno korist prej piše »Slovenski Straži« za podatke. »Slovenska Straža« mu preskrbi pošteno zavarovanje, in to le v njegovo korist, kajti »Straža« dobi samo tisto provizijo, ki jo v takih slučajih dobć agentje ali pa zavarovalne pisarne. Pri tem ne bodete osleparjeni! P. n. župne urade prosimo, naj na-roče nabiralnike »Slovenske Straže«. Pri oklicih, porokah, krstih itd. bi se dalo marsikaj nabrati za »Slovensko Stražo«! Podobi naših narodnih voditeljev kranjskega deželnega glavarja dr. Iv. šusteršiča in ustanovitelja naše gospodarske in izobraževalne organizacije dr. Jan. Ev. Kreka je založila »Slovenska Straža«. Sliki, ki bodeta v kras vsaki pisarni, vsakemu drnštvu in vsaki domači hiši, izideti v najkrajšem času. Cena elegantno v svetlotisku na trdnem kartonu izvršeni sliki je 2 K, obe sliki skupno 3 K. Naročila naj se pošiljajo na »Slovensko Stražo«. Na občnih zborih posojilnic, hranilnic, zadrtfg in drugih gospodarskih društev naj se del čistega dobička določi tudi za »Slovensko Stražo«. Nova koleka Slovenske Straže sta izšla. Kolek »Na straži« se prodaja po 2 vinarja, istotako kolek »Narodna noša«. Poleg teh dveh kolekov se dobš v zalogi »Slovenske Straže« še naslednji narodni koleki: Slomšek, Marijin kolek, »Slovenska zemlja Slovencem«, Slovensko dekle, Slovenija. — Na vsako pismo kolek »Slovenske Straže«! Razglednica »Jnnak« se naroča v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Računske listke Slovenske Straže spravite v vse gostilne, kamor zahajate. Povsod naj se rabijo naši računski listki. V tem oziru se vse premalo stori! Pri spornih poravnavah, ob zmagah pri občinskih volitvah, pri krstih, porokah in sploh pri vseh veselih in žalostnih dogodkih mislite na »Slovensko Stražo«! O pomenu »Slovenske Straže« danes hvala Bogu ni treba več obširno govoriti, ker je ta pomen že splošno pripoznan. Žal, da je treba še vedno govoriti o dolžnosti slovenskega občinstva do 'Slovenske Straže«, o dolžnosti, da slovensko občinstvo »Slovensko Stražo« podpira, ne le moralno, temveč tudi gmotno. Brez zadostnih gmotnih sredstev »Slovenska Straža« ne bo mogla vršiti svojega dela v korist obmejnim Slovencem. Zato je dolžnost vsakega resničnega Slovenca in Slovenke, da podpira »Slovensko Stražo« vsaj s tem, de. kupuje blago, ki jc nji in po nji obmejnim Slovencem v korist naprodaj. Tu zavzema odlično mesto Ko-linska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, ki jo najboljši in najizdat-nejši kavni pridatek in tucli zato za- služi, da se povsod razširi. Posebno našim gospodinjam toplo priporočamo izborno domačo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. Slovenske narodne pesmi, nabral in harmoniziral Alojzij Mihelčič. V zbirki je 18 krasnih narodnih pesmi, katere se bodo gotovo povsod priljubile. Priporočamo vsem prijateljem lepega narodnega petja, .vsem pevskim zborom, da si takoj naroče to zbirko. Posamezen izvod stane 70 vin. (s poštnino 75 vin.), deset izvodov skupaj 6 K. Naročajo se pri »Slovenski Straži« v Ljubljani. Kdor ima kaj molitvenikov, šolskih knjig ali knjig leposlovne vsebine, naj jih pošlje »Slovenski Straži«, da jih odpošlje na slovenske meje. Ni dovolj, da samo kupujete blago v korist obmejnim Slovencem. Treba je tudi delati na to, cla začnejo kupovati to blago tudi Vaši znanci in prijatelji, vse znane Vam gospodinje, ki tega še nc delajo. Z eno besedo: treba je za blago v korist obmejnim Slovencem tudi agitirati. To ne bo težavno delo. Pa bo vendar zaslužno. Kajti »Slovenska Straža« za svoje delo v korist obmejnim Slovencem zasluži vsestransko podporo vsakega resničnega Slovenca in vsake resnične Slovenke. »Slovenska Straža« je za obmejne Slovence že zelo mnogo koristnega storila. Lahko bo svoje delo še z večjo vnemo nadaljevala, če bo imela več denarnih sredstev na razpolago. Ta denarna sredstva prihajajo v njeno blagajnico v izdatni meri od blaga, ki se je prodalo v korist obmejnim Slovencem. Cim več se bo tega blaga — ki tudi glede kakovosti ustreza najstrožjim zahtevam — prodalo, tem večji bodo dohodki »Slovenske Straže« in tem uspešnejše njeno delo za obmejne Slovence. Zato vsi na delo za to naše blago! Smatrajte za svojo dolžnost ne samo, da kupujete, ampak tudi da agitirate za blago v korist obmejnim Slovencem! Če kako drnštvo naroči tamburlce, naj se obrne na J. Vrečkota v Katoliški tiskarni v Ljubljani, kateri posreduje v imenu »Slovenske Straže«. 1 Slovenski obrtniki pozor! V večjem kraju na Spodnjem Štajerskem nujno rabijo mizarja in krojača (za kmečko delo in gospodo). Biti morata ivrstna delavca in zavedna Slovenca. Dober zaslužek je zagotovljen. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani. Posestva naprodaj! Na Koroškem in Štajerskem je naprodaj več lepih večjih in manjših posestev. Obrniti se je na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. Velika vinska trgovina pri Ljubljani je na prodaj. Ponudbe na »Slovensko Stražo«. Velike naloge »Slovenske Straže« vsi podpirajte s tem, ako naberete nekaj darov in sami darujete ter darove po pošli pošljete »Slovenski Straži«. Sedaj, ko pričenjamo proslavo Antona Martina Slomška, naj vsak prispeva svoj Slomškov dar! Nabirajte v znanih Vam družbah in pošljite. »Slovenska Straža« je poleg dosedanjih svojih obveznosti sprejela že mnogo novih, tako da ji bo mogoče za Slovence veselo poročilo na občnem zboru podati le, ako ji vse4pomaga, kar resnično pošteno slovensko čuti. Opozarjamo na inserate v današnji številki »Narodnoobrambnega Vest-nika«. Uvažujte jih! Darovi „Slovenski Slrar. Dar hranilnic: Hranilnica in posojilnica v Kranju 20 K. — Hvala. Vse naše hranilnice — vzbudite se! Prispevek podružnic: Podružnica v Cerknici 30 K 50 vin. — Podružnica v Kranju od predavanja dne 11./III. 40 K. — Vse podružnice na delo! Nabrane prispevke in članarino takoj pošljite I Slomškov dar po 20 K: Kot 37. darovalec po 20 K je poslal »Slovenski Straži« č. g. A1 o j z i j Soba, župnik v Zdolah pri Vidmu, 20 K. Naj bi vsi tisti gospodje, ki so lani darovali po 20 K, tudi letos toliko žrtvovali in hitro pomnožili število dvajsetkronskih darovalcev. »Slovenska Straža« nujno potrebuje stalnih letnih 20kronskih darovlcev! Nadalje so darovali »Slov. Straži«: Ana Ribnik ar, ob priliki svojo poroke v Krizah pri Tržiču 5 K. — Ob priliki izvolitve župana v Novi vasi se je nabralo 18 K. — I. Hoenig-man, župnik, Brezovica pri Ljubljani, 3 K 20 vin. — Po veselem družabnem večeru glasbenega društva »Ljubljana« nabrala g. Mici Fortič, soproga dež. oficijala za »Slov. Stražo« 10 K. Nabirajte povsod, darujte vsi' Sklad Mohorjanov. Nadalje so prispevali: 364. Mohor-jani frančiškanske župnijo v Ljubljani 60 K 70 vin. — 365. Mohorjani v Lokvah, Goriško, po č. g. Leopoldu Cigoj, župniku, 12 K 64 vin. — 366. Mohorjani v Kranju po č, g. Engelbertu Rakovec, kaplanu, 25 K. — 367. Mohorjani v Stranicah, Štajersko, 4 K. — 368. Mohorjani v Semiču 8 K. — Lani je poslalo 270 poverjeništev 2748 K 4 vin,, letos 368 poverjenikov 3738 K 90 vin. Upamo, da bomo letos dosegli 400 župnij in 4000 kron. Pri prihodnji razdelitvi Mohorjevih knjig pa šc naprej! Celi m narod noj poslane elen veli оМш! lior! Lepa je naša slovenska domovina. Tu ti gleda oko visoke gore, med njimi čarobna jezera, tam rodovitne doline in širna polja; tu zreš čedna mesta, tam ponosno trge in vasi, ob jugu naše zemlje pa občuduješ sinje jadransko morje, ln na tej naši lepi zemlji biva še zdravo, krepko, nepokvarjeno, a nadarjeno slovensko ljudstvo. Kaj čuda, da si žele na severu Nemci, na jugu Lahi, na vzhodu pa Madžari osvojiti našo zemljo in ljudstvo naše potujčiti, ker dobro vedo, da bi z našo zemljo veliko pridobili, z našim narodom pa svoj pokvarjeni narod okrepili. Zlasti pa Nemci silijo v naše kraje, radi bi imeli Trst, toda na potu jim je slovenska zemlja. Zidajo torej pridno nemški most do Trsta. Kjer le mogoče, se med nami v ta namen naseljujejo Nemci; njim krepko pomagajo naši nemškutarji. Najhujše pritiskajo na naš narod ob nemški meji. S kupovanjem slovenskih posestev bi radi prišli v posest celih krajev, da bi bil krajši nemški most do Trsta. Z naseljevanjem luteranskih Nemcev bi radi naš narod poluteranili. Severne kraje naše zemlje poželijo Nemci, južne pa Lahi, tako da smo Slovenci v veliki nevarnosti, da izgubimo svojo domovino, svoj materni jezik in sveto katoliško vero. Treba je misliti, kako se braniti, združiti se moramo k skupnemu odporu. V ta namen se jo v Ljubljani ustanovilo narodno-obrambno društvo »Slovenska Straža«. »Slovenska Straža« je za bodočnost našega naroda velikanskega pomena. Ona straži slovensko zemljo, da jo ne dobe tujci v roke, straži naši otroke v obmejnih krajih, »Slovenska Straža« zvesto čuva naše narodne posebnosti, ki ustvarjajo naš narodni značaj, našo pesem, narodno nošo, narodne šege in navade. Vzbuja v ljudstvu zanimanje za vse, kar je naše, slovensko, da bo vse povsod, zlasti ob mejah začelo ljubiti svojo domovino, svoj lepi slovenski jezik, cla bo postalo narodno-zavedno, kot so narodno-zavedni vsi naši sosedni narodi. To je vzvišeni namen »Slovenske Straže«. Da ga doseže, potrebuje pred vsem denarja, ki ga bo dobivala po ud-nini udov posameznih podružnic ter po prostovoljnih darovih. Ustanovni ud postane, kdor enkrat za vselej plača 200 kron, redni ud pa, kdor plača na leto 1 K; društva plačujejo kot redni udje letno 10 kron, podporni udje pa 50 vinarjev. Seveda se vsprejemajo tudi manjši doneski kot darovi. Gotovo bo letos »Slovenski Straži« število podružnic nai'aslo. Skrbeti moramo, da dobi vsaka župnija svojo podružnico; male župnije se v ta namen lahko združijo, v večjih pa lahko delujeta moška in ženska podružnica. Kot nam je število Mohorjanov po posameznih župnijah merilo njih izobraženosti in ljubezni do berila, tako nam mora biti število podružnic »Slovenske Straže« merilo narodne zavednosti do-tičnih krajev. Z velikansko požrtvovalnostjo delujejo na potujčenje Slovencev nemški šulferein in »Sudmarka«, laško društvo »Lega nazionale« ter madžarska kulturna društva. Vsako teh društev šteje več sto podružnic. Denarja spravijo skupaj več milijonov kron na leto. Toliko seveda Slovenci ne zmoremo. Ako pa letno vsak Slovenec, vsaka Slovenka nekaj daruje za »Slovensko Stražo«, bomo zbrali skupaj na leto veliko vsoto, s katero bomo lahko utrdili našo postojanko ob meji. Zato mora pri »Slovenski Straži« sodelovati vse našo ljudstvo. Ako bo sleherni Slovenec vedel, cla je častno biti Slovenec in da je potrebno, da vsak brani, kar je slovenskega in podpira na vseh krajih obstanek in napredek slovenskega življa. tedaj tudi milijoni kron naših nasprotnikov ne bodo mogli uničiti našega naroda. Koliko hvaležnega, potrebnega dola nns torej čaka v bodočnosti! Zato pa na delo za »Slovensko Stražo«, da ohranimo, kar jc naše, slovenskol Vsi slovenski možje, kmetje, obrtniki, delavci vstopite v vrste udov »Slovenske Straže«! Vi na zunaj zastopate naš narod, vi vodite njegovo usodo, vi ste v prvi vrsti poklicani, da kot hišni gospodarji in družinski očetje branite našo slovensko zemljo in povsod pridobivate našemu jeziku ono veljavo, ki mu gre na domačih tleh. Slovenske žene, slovenske matere! Tudi ve najkrepkejše sodelujte pri »Slovenski Straži«. Tudi ve prinesite njej svoj dar leto za letom. Zlasti pa nam odgojujte našo mladino kakor v strogo verskem tako tudi v strogo narodnem slovenskem duhu, da bodo naši otroci z vso dušo ljubili 13oga in Marijo pa tudi slovensko domovino. Z versko-narodno vzgojo otrok boste ve, drage slovenske matere, največ storile za obstanek slovenskega naroda in za ohranitev naših mej. Slovenski mladeniči! Vaš poseben ponos bodi, biti v vrstah sodelavcev »Slovenske Straže«. Junaštvo v borbi za lastno in narodovo srečo najbolj di-či slovenskega mladeniča. To junaštvo v novejšem času kaj lepo kažete po vseh krajih naše domovine. V bodoče še ga spopolnite. Zapišite si na svojo zastavo: Jaz hočem postati branitelj svojega naroda, jaz moram biti branitelj naše zemlje, naše vere, našega, jezika. To pa boste kot člani, kot agitatorji »Slovenske Straže«. Slovenska dekleta! Na vas s poseb-sebnim upom zre »Slovenska Straža«. Kako veličastni so veliki zbori vašili zvez! Pošteno slovensko dekle z vsem žarom svoje nedolžne duše ljubi svoj narod in mu želi pomagati. Pri »Slc-venski Straži« mu boste lahko kar največ pomagale. Na dan, kjerkoli mogoče, ženske podružnice! Vsaka izmed vas bodi članica »Slovenske Straže«. Prevzemite posel blagajničark naših podružnic, v vsaki okolici naj se najde vneta nabiralka udnine in darov za »Slovensko Stražo«. Koliko boste lahko storile za obmejne Slovence! Kdo. se more ustaviti prepričevalnim besedam ljubeznjive krepostne slovenske mladenke ? Vstopite torej vsepovsod v službo »Slovenske Straže«. Vaša poštenost vaša nedolžnost pa bodi obenem krep^ ka straža naše narodne poštenosti. Slovenski duhovniki, vi naši bla-govestniki, vi nasledniki apostolskih bratov sv. Cirila in Metoda, stojte narodu zvesto na strani tudi v bodoče in ga prešinite z ljubeznijo do obrambnega dola v »Slovenski Straži^! Slovenska gospoda! Ti pa krepko sodeluj s priprostim narodom, ti mu sveti z zgledom vzorne požrtvovalnosti in prave narodne zvestobe v »Slovenski Straži« in gotovo bo dosegla svoje namene! Celi naš narod naj postane eden veliki obrambni tabor, isti duh naj zavlada povsod, ista srčnost, ista požrtvovalnost in vztrajnost, in sovražniki nas ne bodo mogli zmagati, uničiti. Zato pa: Kvišku zdaj slovenski rod, Vzdigni se povsod, povsod! Hiti bratom na pomoč, Ki jih hoj obdaja vroč! Vsak junaka se pokaži V delu pri »Slovenski Straži«! GOSPODARSKA ZVEZA и centrala za skupni nakup in prodajo □ v Ljubljani regrlstrovana zadruga z omejeno zavezo. Brzojavl: Gospodarska Zveza v Ljubljani. Nakup in eksport deželnih pridelkov, prodaja moke, semen, kolonialnega in špecerijskega blaga, kislega zelja, repe itd. Zaloga semenskega krompirja, semenskega fižola ln vseh vrst semen. Prodaja cemcnta in umetnih gnojil. Velika zaloga vina. Prodaja vžigalic v korist obmej. Slovencem. Zastopstvo tovarn za motorje in poljedelske stroje. Priporoča se trgovcem na deželi. Kmetijska vnovčevaliiica za živino posreduje pri naktipu in prodaji. S D П O D □ □ C1 □ D D □ a a n a □ n □ □ D n n □ D D П □ D П Cl Naročajte vseslovenski dnevnik »Slovenca«, ki izhaja v Ljubljani in jc največji slovenski dnevnik. Velja za celo leto 26 K, za pol leto 13 K, za četrt leta 6 K 50 v. Kjer eJcn ne zmore., naj se Vas naroči več sknpail r i „Slovenska Straža "^.priporoča nastopne izdelke prvovrstnih tovarn: Originalne brzoparilnike „Titanla" (kotle za živinsko krmo), posnemalne stroje za mleko: „Domo", „Melotte"in„Titania",vrče za mleko in sploh vse po~ trebščine za mlekarne. Najboljše blago, nizke cene, ugodni plačilni pogoji! — Iščejo se za vsak okraj marljivi in zanesljivi zastopniki pod ugodnimi pogoji. Dopise sprejema in ponudbe pošilja: Valentin Urbančič, Ljubljana, - Kongresni trg št. 19. - t t t Kjer rabite steklarska dela pri cerkvah ln pri - dragih zgradbah pišite .Slovenski Straži' v Ljubljani. „Slovenska Straža* Vam poskrbi najboljša dela, ki daleč pre- kašajo vsa tuja dela. Na razpolago priznalne iz- jave. — S sodelovanjem .Slovenske Straže* dobite boljše delo kot pa s posredovanjem tujih agentov, ki zase mnogo zaračunijo. Kadar rabite kak gramofon aH gramofonske plošče, pišite na „Slovensko Stražo" v Ljubljani. — .Slovenska Straža" posreduje ceneje kot agentje, ki hodijo po deželi, in ste pri tem zagotovljeni, —— da dobite dobro blago.- I Ali rabite vžigalice v korist obmejnim Slovencem? — Zahtevajte jih povsod! — Zaloga pri Menardiju v Ljubljani- Poizknsite rabiti milo v korist obmejnim Slovencem in rabili bodete to najboljše milo vedno. Nagovorite trgovce naj ga naroče. Zaloga pri -Menardiju v Ljubljani.- adar se zavarujete za doživetje ali za slučaj smrti, pišite prej za posredovanje „Slovenski Straži" v Ljubljani. Ш Vsi, ki so se doslej na ta način za-varovali, ne morejo prehvaliti uslug, ki jih jim je „Slovenska Straža" napravila s tem, da jim je posredovala najboljše zavarovanje, pri katerem je izključeno, da bi jih kak sebični agent oškodoval. Kdor se hoče dobro zavarovati naj se posluži posredovanja „Slovenske Straže". „Slovenska Straža" preskrbuje tudi zavarovanje za dote. Pišite na pisarno „Slovenske Straže" v Ljubljano, зс^^с^да^да^ Iv Najboljše strešno krilo je ii Najcenejši in najlepši asbestni škrilj.Ne eksplodira v ognju, kakor drugi manjvredni izdelki. Ne zamenjajte ga n. pr. z „Eternitom". Cenovniki, vzorci In priznanja o trpeinosti vedno na razpolago. !! Znižane cene I! Zastopstvo za Kranjsko in Sp. Štajersko Betonsko podjetje Zajec & Horn, Ljubljana, Dunajska cesta it. 73. ШШШШ VZAJEMNI zimmm proti požarnim škodam in в poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani Dunajska cesta štev. 19 posluje varno, točno, natančno! Vsa pojasnila daje ravnateljstvo. r SKupns ргешавнјшо skupne nevarnosti! ::: I J$e dobite najboljši in | najcenejši papir Vsi uradi in vsi posameznici naj rabijo papir, ki ga ima v najrazličnejših vrstah v zalogi „Slovenska ^traza". 7a papir je najcenejši in najboljši ter se ga pod ia^imi pogoji, pod kakršnimi ga prodaja „$lovenska Stra$a" nikjer drugod ne dobi. Pišite po vzorce na pisarno „Slovenske 7udi trgovci dobe v prodajo papir ceneje k°t ga jim morejo dati agentje ali druge tovarne. -SOs^^sož- Poizkusite! IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvene - posode in orodja - Ljubljana, Elizabetna c. 3 se zahvaljuje prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom za dosedaj izkazano naklonjenost ter se priporoča še nadalje z zagotovilom, da bo vedno vse izdelave bodisi nove ali pa stara popravila napravil solidno in kolikor mogoče po nizki ceni. Obrisi za mon-štrance, kelihe, ci-borije, svetilke, lestence, svečnike itd. itd. so na razpolago. Stare cerkvene posode in orodje se temeljito popravi in prenovi po najnižji ceni. Delavnico, katera je z modernimi stroji in orodjem opremljena, si vsakdo lahko ogleda. zlatih frankov z vplačilom le 4 K 75 vin, zamore zadeti, kdor kupi turško srečko v korist .Slovenski Straži" na • mesečne obroke po i krone 75 vin. Žrebanje vs. ' drufli mesec, vsaka srečka mora zadeti najmanj 250 kron. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Kongresni trg St. 19. □ апаппаппапаапппап G E 0 Pozor! Pozor! [ J Podpiralte domačo umetnišho obrt! j °МДТВЈ TRPINE cerkveni in dekoracijski slikar [ v Ljubljani, Elizabetna cesta 3 [ se priporoča častitim cerkvenim predstojništvom, r slavnim društvom za izdelovanje raznih v to ** stroko spadajočih del, kakor n. pr. oljnate slike, k riževa pota, božje grobe, portrete, pokrajine, slike za ccrkvene in društvene zastave, restavriranje in popravila starih slik po pravilih vešča kov. Načrti risb za umetno vezenje zastav in njih okraskov, gledaliških odrov po novih pripravnih izpremembah in raznih scenerijah, ^У solidno po nizkih cenah. Na razpolago so skice, risbe in načrti za omenjena dela po pravilih umetniške obrti. аааааагааасзсасаасзсзас C o D 0 D C 0 D D D C D m n m D m ш m m mm ! • • \\m П1 Vil (deželni dvorec) opozarja p. n. vinske kupce na svojo Usi i. priznano izbor-: nih, pristnih : Poleg namiznih vin navadne in boljše vrste ima tudi čistovrstna vina, kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling i. t. d. na prodaj. — Oddaja se od 56 litrov naprej. Postrežba točna in solidna, cene nizke. ЈчУГч? Zahtevajte cenike! O kakoVosti zadružnih vin se vsakdo lahko prepriča pri javnih vinskih poskušnjah, katere se vrše redno vsak Četrtek od 4. ure popoldne do 9. ure zvečer v pokusevalni kleti Л5 v Ljubljani pod kavarno .Evropa". S^c? Zadruga posreduje tudi brezplačno nakup vina direktno od produceniov. Besnim kupcem so naslovi in zelo ugodne ponudbe vin od najboljših kranjskih vinogradnikov brezplačno na razpolago.