Leopold Paljk Sestarine zemlje Iz*česa je zemlja? Zemlja, ki jo kmet obdeluje, sestoji iz drobnejših in debelejših drobcev, ki so nastati v teku tisočletij iz sprhnelega kamenja. Ta drobir pa še nadalje prhni in razpada v najfineiše delce, ki tvorijo rodovitno prst. Iz razliČDega kamenja na-stanejo glina, pesek in apno. Ker je ka-menje sestavljeno iz različnih rudnin, imenujemo vse, kar iz njih nastaja, rudninske ali anorganske snovi. Zemlja ali prst pa vsebuje tudi humus ali sprstenino, tudi 6 r n o prst ali č r n i c o imenovano. Ta nastaja iz pre-perelih živali in rastlin. Vse, kar nastaja iz odmrlih in razpadlih rastlin in živali, pa imenujemo organske snovi. Torej nastaja prst iz kamenja in segnitib. rast-linskih in živalskih ostankov (n. pr. gnoja). Zemlja vsebuje nadalje tudi zrak, vodo in rastlinsko hrano, n. pr. dušik, kalij, fosfor. Rodovitnost zemlje zavisi v glavnem od njene sestave. Rekli smo že, da so glavne sestavine zemlje glina, pesek, apno in humus. Po isti snovi, ki jo je v zemlji največ, razlikujemo potem g 1 i n a s t o , ilovnato, peščeno, lapornato in humusno prst. V glinasti zemlji je najmanj polo-rica gline. Lahko je pa te tudi več, celo do 90% in še več. Glinasta zemlja je težka, mokra in mrzla. Najboljša je tista, ki vsebuje enako množino gline in peska. Imenujemo jo ilovnato zemljo. Takš-na zemlja je dovolj zvezna in vpojna, to se pravi, da vsrkuie in obdrži v vodi raz-topne redilne rastlinske snovi. Ako pa ie v zemlji nad polovico gline, jo težko ob-delujemo. Ker se močno napije vode in jo tudi dolgo obdrži, se počasi suši in segreva. Gnoj se v takšni zemlji Ie po-časi razkraja. Ob suši zemlja močno raz-poka. Zemlja, ki ima nad 80% gline, je za kmetovanje neprimerna in se imenuje b r n a. Iz čiste gline delajo lončarji raz-lične posode. Ako pa je v zemlji manj ko četrtina gline, tedaj tudi pojema njena rodovitnost, ker je prerahla in presuha. Gnoj se v njej prehitro razkraja, a re-dilne snovi se brž izlužijo in poizgube v spodnje zemeljske plasti, kjer ni več korenin, ki bi mogle te snovi vsrkavati. "V zemlji, ki ima komaj 10% gline, se knietovanje ne izplača. Ilovnata zemlja vsebuje poleg gli-ne tudi pesek. Ni pretežka, niti prelahka, ampak srednja, zlasti če sestoji iz polo-vice gline in polovice peska. Ako pa je v ilovnati zemlji mnogo prav drobnega peska, jo imenujemo sunlico, ki je zelo rahla in jo lahko obdelujemo. Peščena zemlja vsebuje veliko peska. Zato je rahla in suha ter jo lahko obde- 156 lujemo. Ker se pa prehitro suši, uspevajo musna zemlja je navadno bogata redilnih v njej rastline slabo, zlasti ob suši. V ali hranilnih rastlinskih snovi. V gozdu takšni zemlji tudi dež ne zaleže dosti, je nastala iz segnitega listja, na vrtu ker pronica voda prehitro v spodnje plasti. zaradi obilega gnojenja. Prav zato je Poleg gline in peska je v zemlji tudi h u m u s n a prst zelo rodovitna in kaj apno. Apno razkraja druge sestavine pripravna zlasti za zelenjavo. Res da je in rahlja zemljo. Poleg tega pa je tudi tudi barjanska zemlja črna, vendar ni važna rastlinska hrana. Če je apno v zem- tako rodovitna kot vrtna ali gozdna in lji, se prepričamo na ta način, da polije- to zaradi tega, ker vsebuje mnogokrat še mo suho zemlio z razredčeno solno kisli- razne kisline. Kisla zemlja pa je neugod- no. Ako zemlja pri tem zašumi, je t° na za rastlinsko rast. Navadno je tudi dokaz, da vsebuje apno. Solna kislina iz- premokra in prerahla. Tudi je v njej podriva namreč ogljikovo kislino, ki se prav malo redilnih snovi, zlasti kaliia, nahaja v zemlji spojena z apnom. V zem- dušika in apna. Barjansko črnico pa lahko lji, kjer ni dovolj apna, rastline zelo sla- izbolišamo z osušenjem in gnojenjem. bo ali pa sploh ne uspevajo. Zato moramo Dobra zemlja mora vsebovati vsaj 5% zemljo večkrat potresti z apnom. humusa. Glinasta zemlja, ki ima manj ko Apnena zemlja ima poleg gline in 5% humusa, je težka in zvezna; pešcena peska več apna kot druge. V apneni zem- in lahka zemlja z manj ko 5% humusa pa lji dobro uspevajo zlasti stročnice (grah, je presuha. V črnici, ki ima 10—20% hu- fižol, bob). Apnena zemlja se sicer hitro musa, pa zelp dobro uspeva vsakovrstna segreje in tudi vodo hlastno vsrkava, a se zeleniad. kmalu zopet izsuši. Zato trpe v apneni Rodovitnost zemlje pa ne zavisi samo zemlji rastline v suši zaradi pomanjkanja od njenih sestavin, ampak tudi od lege vlage. Za obdelovanje je srednje težka. in podnebja. Južna lega je boliša od Gnoj se v njej hitro razkraja. severne in v milem podnebju obrodi zem- Lapornata zemlja nastaja iz 1 a- 1 ja bogateje kot v ostrem in mrzlem. p o r j a , ki je zmes gline in apna ter H u m u s n a apnena in ilovnata zem- tudi peska. Lapornata zemlja je zelo lja je v vseh legah še najbolj rodovitna, rodovitna. V njej uspeva zlasti vinska zlasti če je tudi podnebje primerno toplo trta in koščičasto sadno drevje (breskve, in zadosti vlažno. G 1 i n a s t a zemlja marelice, češnje). zahteva bolj suho podnebje in proti jugu H u m u s n a zemlja ali črnica vse- obrn jeno stran, p e š č e n a zemlja pa buje h u m u s, ki nastaja iz segnitih zmerno toplo in vlažno podnebje ter rastlin in raznih živalskih ostankov. Hu- severno lego.