290 številka. Trst, v torek 18. oktobra 1904. Tečaj XXIX. trn" lMhujH raik dan * Tudi oh BMieliab in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjntrmj. • nmiti »e prodajajo po 9 >ot6. (6 stotnik) a r.aorin tobslrarnab ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, • Kranjn Maribora. Celovca, Idriji, tet. Petra, Sežani, Nabrežini, Novemmestn itd. gr'aee lr naro6be sprejema oprava lista „Edinost", e. Gfergjo Galatti tt. 18. — Uradne are ed 2 psp. is 8 zvečer. »• gitiom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne eakvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 1157. Cdlnost Gl&til« ptlltičMga iništva „EtfiMtt" za Printrske. F edinosti je moč t Naročnina znafta sa vse leto 24 kron, pol leta 12 ccor, 3 mesece 6 kzci • Na naročbe brez doposlane naročnine «e oprava ne o*u, Vsi dopisi naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Nefraai avti« plsaa se se soreJesia|e In rokopisi se ns vra6a|s. Naročnino, oglase in reklamacije je po&iljati na apravo liito. UREDNIŠTVO: Giorgio Oalattl 18. (Narodni dom). Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L.*»rnl> keneorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci> lista „Edinost'* v Trstu, ulica Giorgio Galatti itv. x8. PoStno-hranllničn 1 račun St. 841.6.V2. (Brzojavne vesti.) Boji okolo Jantaja. Poročilo iz angležkega vira LONDON 17. »Renlerjev biro« poroča iz Musdena: Ruski centrum so je dne 15. t. m. umaknil v Šahe. Poročevalec podaja pegied o bitki, ki je pričela dne 9. t. m. s prodiranjem preko reke Šibo, dočim eo se Japonci umaknili proti jugu na svoje pozi-cje. Rusi bo dne 10. t. m. pričeli počaei prodirati. V noči od 10. na 11. t. m. so Japonci spremenili svoje pozicije, tako, da bo zamogli obstreljavati ruske nasipe. Začeli so strašno streljati s erapneli na ru9ko pehot", pri čener je bil eD ruski polk skoro popolnoma uničen. O j tega čaea so ostali Japonci v ofenzivi. Ru3j bo uce 11. t. m. vzlic strašnemu streljanju z granatami o^držili svoje po-z cije. Japonsko topništvo je oviralo prodiranje ruskega levega krila ter je prisililo to-vrsžnika, da je razdenl svoje topništvo. Zvečer so Japocei predrli skozi ozemlje, ki je dtli!o obe armadi, a imeli bo pri tem velike izgube. Dne 12. t. m. se je vrš.l med silno nevihto grozen boj med topnštvom. Na nekih mest h je japonska pehota po noči udrla v ruske pozicije, toda ta napad bo ruske čete ofbile. Dce 13. t. m. so se pričeli Rusi ob milnem boju umikati. Dne 14. t. m. so bili Rusi potisnjeni do reke Saho. Tren je po noči fe prekoračil reko. To pozicjo so branili Rusi dne 14. t. m., dočim bo se njihove pomožne čete utrdile severno od reke. Silen dež je spremenil cest« v reke. Zvečer je veči del ruBke armade prekoračil reko. V Muk denu ee je rasSočno slišalo streljanje. Tega dce 99 je ruBka armada pol vednimi boji umaknila. Poročevalec ni vedel, da bi bili nekateri deli ruske armade odrezani. General Kuropatkin ee je o Japonc h pohvalno izrazil, zlasti o njihovem epoš'ovanju vojnih zakonov. (riaBom poročil iz Šank nga cd 15. t. m. so se Ra*i zelo nepravilno umikali. Kitajski begunci beže v Mukden. Vse ceBte v Mukden bo polne ranjencev. Poročilo iz Tokija. TOKIO 17. (Rsuterjev biro). Neka pozno zvečer došla brzojavka iz glavnega stana mandžurske armade poroča : B >j je pt nehal na fronti desne in srednje armade. Pri levi armadi se vrši boj še nadalje. Japonci pod generalom Jamadu so v nekem! *>oju na višinah pri Santaokandtsu v noči od 15. t. m. zaplenili en top in 2 voza streliva. Maršal O,ama označuje v svojih brzo« javkah boje, ki se vršijo od 10. t. m. kakor bitko ob reki Suho. Še vedno prihajajo pc-r o.Ia o japonskih ie^ubth. Glavna koloLa PODLISTEK. 23 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgnata Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—č. III. Pavel se je med tem dvignil in še le sedaj se je vzravnala njegova junaška postava. Mirno je poslušal akcf, kako mu deklica govoriči. — Prosim te, striček, je nadaljevala Angelija, ali te ne boli glava ? Vsaki dan moraš prečkati to debelo knjigo, ki je k temu še latinska. To mora biti velika muka. V resnici, jaz bi ne zmogla tega. Pavel ae je nekoliko nasmehnil, pak je r.kel : — Kaj govoriš tu Angelija? Jaa ne čitam vsaki dan vae knjige, dete, ampak le tjliko, kolikor gre za en dan. A moliti mo leve armade je imela od 12. t. m. 5 mrtvih in 20 ranjenih čaatnikov. Dne 12. t. m. je izgubila 250 moi. TOKIO 17. (R-uterjev biro). Kakor se govoii, je hatalijon majorja Takasime zaplenil včeraj 14 topov. Število topov, ki jih je od dne 14. t. m. zaplenila centralna armada znaša 34. Rusko poročilo. PETROGRAD 17. Dopisnik »Biršav. Vjedomosti« je sporočil danes iz Makdena: Povelinik neke divizije, ki je imela nalogo, da napade skalnate višine na vztočni fronti, je bil ranjen na nogi ter je dospel danes semkaj. Kakor ae sliŠ:, je general z veo silo napadel Japonce, pri čemer je imela divizija ogromne izgabe. Šesta stotnija 23. sibirskega polka je splezsla med silnim streljanjem, pri Čemer je palo pet šestin vojakov, strme obronke ter se je vrgla na sovražne vojake, ko je dospela na vrh hriba. Japonci so jih vsprejeli z bajoneti. Cela stotnija je bila z poveljnikom vred pobita de preden je prišla na pomoč droga stotnija. Turška vojna je bila v primeri s sedanjo vojno, prava otročja igrača. Razne govorice krožijo. Danes doš!i častniki poročajo, da so Rusi včeraj zaplenili 24 topov in 8 mitraljez. Boj traja dalje na vaej črti. Danes po noči je bilo nakrat slišati silno streljanje a topov. Vršil se je baje ponoSni napad, ki se je iz vi sil z vspehom. Današnji boji so še huji kakor včeraj. Iz dobrega vira se b1;š:, da bodo trajali ruski napadi na vsej frofiti še par d n i, nakar bo še le možno konstatirati izid te velikanske bitke, ki nima para v zgodovini. Poročilo generala Saharova. PETROGRAD 17. (Ucadno.) Brzojavka generala Saharova na generalni štab se glasi: Dne 15. t. m. so Japonci energično napadli naše pozicije na desnem krilu. Mi nismo mogli prodirati. Zdi ae, da niso naše izgube velike. V noči od 16. t. m. so Japonci napali v centrumu naša pozicije dva polka na takozvanom Gozdnem hribu ter so ju prisilili, da sta sa umaknila za reko Sabo, ki teče mimo gozdnega hriba. Potem, ko so dobile naše čete ojačenje, so napale hrib, ki so ga po ljutem boju, v katerem se je boril mož z možem, tudi zavzele, na kar so nekoliko časa preganjale Japonce. Na desnem krilu naše pozicije se je vrs 1 zelo ljut boj topništva. Popoludne je neka japonska baterija obatreljavala našo pozicijo od strani. Zadnja noč je bila mirna. Ko eo včeraj naše Čete naskočile neko višino, je bil sovražnik silno utrjen. Do sedaj se ni še konstatiralo koliko vojnih sil da so imeli tam Japonci. Vendar sa zdi, da je bilo njihovo število znatno, sodeč po ljutem boju. Potem ko je topništvo pričelo boj, so naše čete naskočile japonske pozicije ter ao preganjale sovražnika dva kilometra daleč. Boj je ponehal danes zjutraj. Japonci so bo z največo trdovratnostjo branili ter je konečno prišlo do boja z bajoneti, pri čemer jih je mnogo padlo. Mi emo zaplenili 11 topov in eno atrojno puško. Čete so se borile vrlo hrabro. Nad h izgub ni bilo moči še konstatirati. Sedaj traja boj topništva še na vsej črti. Ćete so zelo utrujene, toda nad* j *jo se konečne zmage. Zahvala japonskega cesarja. LONDON 17. > Times« je prejel včeraj poročilo iz Tokija: Mi kado ae je mabdžurski armadi zahvalil za hrabrojt, ki jo je izkazala v zadnjih bojih. Namestnik Aleksejev. HARBIN 17. Namestnik Aleksejev je dospel semkaj. BaltiSka eskadra. PETROGRAD 17. Rnska brzojavna agentura poroča iz Libave od 15. t. m.: Ob 1. uri zjutraj je baltiška eskadra zapustila pristanišče ter odplula na visoko morje. ALLINGE 17. Oddelki ruske baltiške eskadre so včeraj zjutraj ob 8. in pol uri pluli mimo Hemesana revernega rta otoka Bornholma. Ob tem času se je videlo 6 kri-žark, 2 baterijski ladiji, dva druga velika parnika in št ri torpedovke. Nove ruske ladije. NEW-YORK 17. Odposlanec ameriških Zjedinjenih držav v Petrogradu javlja, da je Rusija kupila v Argentiniji šast križark. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 17. Predsednik se je v toplih besedah spominjal pokojnega eaškega kralja Jurja, vernega in odkritosrčnega prijatelja avatrijskega cesarja. V debati, ki sa je nadaljevala glede provizorija trgovinske pogodbe z Italijo sta poslanca Stolo in Polonvi pogodbo odklonila iz državnopravnih in gospodarskih vzrokov. Posl. Polonyi je izjavil, da trgovinski provizorij se ne protivi le Szellovemu garancijskemu zakonu, ampak postavlja v nevarnost tudi svetoBt kraljeve prisege, ker je ta garancijski zakon prav za prav pogodba med kraljem in naadjarskim narodom. Gospodarski odsek je to flagrantno kršenje ustave odobril. Govornik ee boji, da bodo tudi druge vinorodne države hotele v našo državo uvoziti enako kolikost vina, kakor je bila dovo-! ljena Italiji. Govornik je izjavil, da je mini-sterski predsednik grof Tisza poplačal dobrohotnost opozicije z reformo poslovnika. Govornik je izjavil, naj se glede teh nezakonitosti apelira na narod, ki Tiaj ee o tem ram. Veaka krščena duša je dolžna razgo varjati se z milim Bogom, a še bolj jaz, ker sem škof, pastir velike Črede. Vidiš, jaz moram skrbeti za vse duše, ki mi jih je poveril dobri Bog. To ni težko, ako se moli od srca. — Vem, vem, striče! Jaz ne znam toliko molitev, kolikor ti. Jaz znam samo »oče naš«, »zdravo Marijo« in litanije, a še to samo hrvatski. Ali čuj ! Ko čujem zvon, bilo poludnevni, bilo večerni, bilo v cerkvi, ali v vrtu, aklepam roki, pak molim samo svoje »očenaš« in »zdrave Marijo«, a tedaj mi je tako lahko pri arcu, tako milo, kakor da mi je ptičica poletela iz arca v nebesa k Bogu, kakor da nosi pred dobrega Odreše-nika vse, kar želim in sa kar ga prosim. — A za koga moliš ? — Ti moj Bog ! Za mater, za pokojnega očeta, za-te, za rodbino, za vae ljudi — ker si mi ti rekel, da so vsi ljudje naš bratje — pak tudi sa-ee. — A česa žjliš od Boga t Za kaj ga prosiš ? — Prosim marsičesa, mnogo, jako mnogo. — A, da Čujemo ! Mari lepe obleke, fine jedi, mnogo denarjev ? — Pojdi atriček, se je nasmejala deklica šegavo, ravno tc da bi bile* vredno! Mama mi Haja krila, in ona ve, kaka to za-me. Ti me hraniš in pri tebi še nisem bila lačna; a če je človek lačen, je vsaka jed fina; ko pa je sit, mu ne treba jedi. Denarja ? Ha, ha, ha! Danarja ? Cjmu naj bi bili meni denarji ? Ko imam k,e spati, s čim se oblačiti, ko imam kaj jesti ! A meniš kakega »kri-ževca«, da ga dam siromaku, ki nima kruha?! Niti ne vem, kaj bi počela, ako bi imela polno denarja, jaz — deklica! Saj tudi ko bi jih posejala v zemljo, teh rumenih cekinov in srebrnih »banovic«, ne bi mi viklila iz njih niti ena rožica. Kaj češ, ko ti je srebro in zlato mrtvo ! — Za kaj torej moliš ? — Za sdrsvje in srečo svojih milih, a tudi vsega sveta. Ker: ljubiti ves svst, ne sovražiti nikogar, to še le prav ugaja mojemu arcu. Saj jas molim tudi zx lastavice pod avojim oknom, da jih ne zaloti mačka. — Da, reci mi, kje ti je mati, moja sestra ? Zakaj ni prišla ? izjavi na novih volitvah. (Pohvala na levici). Razprava je bila na to prekinjena. Prihodnja seja jutri. Brzojavne vesti. Minister Tisza. BUDIMPEŠTA 17. Ministeraki predsednik grof Tisza je bil včeraj predpoludne sprejet od cesarja v avdijenoi. Grof Btilonr. HOMBURG v. d. BOHE 16. Državni kancelar grof Bii ov je odpotoval v Berolin. Zakonski par Klein. PARIZ 17. Zakonski par Klein, ki je mnoril na Dunaju Ivana Sikoro, je bil danes ob 1. uri popoludne v h š! šK. 200 7 ulici Saiat Denis od polioj9kegi nadzornika are-tovan ter odpeljan v pol'cijski zapor. Francozti čistnikl v Belemgradi. BELIGRAD 17. Došli so semkaj fran-cozki častniki obiskat kralja Petra. Isti eo izjavili, da niso prišli obiskat erbsktga kralja, 8mpak svojega starega tovariša torej ni imel vsprejem ofiojelnega značaja. Gosti so se podali v na ve dni obleki v kraljevo palačo, kjer jih je kralj pozdravil kakor stare tovariše in zastopnike plemenitega francozkega naroda. Na obedu, je general Perini v imenu svojih tovarišev napil kralju Petru. Kralj se je zahvalil. Po slavnostm ? Mmmk Beligrad, 15. oktobra 1904. Na pravoslavni praznik Rojstva Marijinega se je v Belemgradu z veliko svečanostjo izvršilo kronanje srbskega kralja Patra. Oi inozemskih vladarskih hiš je bil zastopaa samo črnogorski knez, tast kralja Petra. Zastopal ga je sin, prfstolonaslednik Danilo. Drugi evropejski dvori niso odposlali posebnih zastopnikov, ampak so jih na kronarju zastopali nj.hovi redni odposlanci v Belemgradu. Edina država, ki sploh ni bila zastopana, je b la Anglija, ker sploh nima v Ba-lemgradu svojega odposlanca. Odpokiicala ga je povodom umorstva kralja Aleksandra in kraljica Drage, kakor bo b.le to sterile tudi druge drŽave, ki so pa potim ena za drugo zopet odposlale svoje odposlance na srbreki dvor. Le Angležka de'a v tem izjemo in za to tudi ni bila zastopana na kronanju. Tu je potrebna mala opazka. Med Srbijo in Angležko ni nikakih posebnih zvez, in tudi, kar se t če trgovine, boati imeli obe državi med seboj malo posla, izlasti i".e radi tega, ker Srbija ni direktno zvezana z morjem. Anglija ima torej od Srbije malo gmotne koristi. Drugače bi bilo, seved«, ako bi sebična Anglija dobivala iz Srbije miljoae do-b.Čka. O, potem bi gotovo odpošilja'a tjakaj — Leži v postelji, striček, pravi, da jej je slabo. — Pa kako to govoriš ? — Eb, veš, jaz miBlim, da mame ne boli glava. — Kaj pa ? — Srce jo boli, da, da ! To sem opazila tako poetrani. OJkar je umrl pokojni mi oče — dal Bog dobro duši njegovi ! — videla nisem več veeelega obraza na njej. Vedno joče, joče po cele aoči pravim ti. Vedno vzdihuje za njim ! Tudi meni je težko, ko se ga spominjam, ker je bil dobar in lep. Ko se spominjam, silijo mi solze v oči, je rekla deklica in vroča solzica jej je skočila na trepalnico — nu, pamet moja je neumna. Včas h se spozabljam in se smejem ; potem, ko vidim mamo solznih očij, mi je žal. Bojim se skoraj pred njeno žalostjo in pred mamo se ne smejem nikdar. Mislim, da bi jo veselje užalilo v srce. Seveda. Ona je stareja, poznala je očeta bolje nego jaz zato tudi toliko joča za njim. Jelite ? ! (Pride še.) €cle eksjr.ed.cje, taLor c. pr. nedavno v Tibet. Zato se Acgležki ne vidi nujno, da bi pošiljala v Beligrad odposlanca. Jako lahko jej je tore' da ee hlini pred svetom, izlasti pa pred Evropo, za mcraluo učiteljico ter kaže svoje zgražanje radi umorstva zadnjega Obrenoviča. Žaloigra od dne 11. junija 1003. je bila odigrane. Aleksander in D.aga sta padla pod roko zarotnikov, Sroija ni imela več kralj?. Francoci so za časa, ko so imeli še kra Ije, rektli cb smrti kraljevi : »Le roi eat mort, vive le roi!« — »Kralj je mrtev, živel njegov naslednik !« Srbi ao torej ostali brež vladarja, ker pa n SD boleli proglas ti repiulike bilo je treba izvoliti novega kralja in ker je Srbija tsamostcjna drživa, ima le edino prebivalstvo pravico izbirati s svojega vladarja. Od vladarske h še O b r e n o v i č e v ni bilo več ncbaneza zakonitega potomca. Ia če bi tudi bi, i i ga bili Srbi težko izvolili spojim vladarjem, ker bo imeli prettžiih izkušenj h kraljem M ituoji in njegovim sinom A'e-ksandrom ki sta dovela Srbijo na rob propada. Kakor je znano, ee je nekoliko dni po umcrslvu kralja Aleksandra zbrala v Belem-gradu srbska skupščina ter je soglasno izvolila in proglasila zakonitim srbskim kraljem sedanjega kralja Petra I. iz^hiše Karagjorgje-vičev, ki je dala Srbiji že več vladarjev. Kralj Pttjr je do tedaj ž.vel v inozemstvu, takoj po zvolitvi pa je prišel v Beligrad ter zaael srbski kraljev prestoL Ta izvolitev, dejBtvo da je srbskim kraljem pcstal pristen sin srbskega naroda, seveda ni bila pr> vclji izvrstnim državam in tudi ne Z dom. Nsjr*je bi bili videl*, da eo Srbi izvolili svojim kra jem kakfga nemškega princa. V t< m slučaju bi bilo vse v redu. Kroalo potem, ko je kralj Peter prišel v Beligrad, so vlade odpoklicale svoje diplomatičke zast'paike s pretvez >, da novi kralj ni primerku strcgo ktzooval mor.lcev kralja Aleksandra in kraljice Drage. Kraj Peter gotovo ri eel na prest postljan z rožica ni. Prehude in pregloboke so bile race, ki sla jih vsekala Srbiji prva dva njena kralja : Milan in Aleksander. Novi kralj je moral in mora postopati zelo modro in previdno, gledati mora kako bi zacelil stare rane, a ne provzročil še nov h. No, pozneje so vlade, kakor smo že omenili, ena za drugo zopat odposlale v Beligrad svoje odposlance, izvzemši edino Anglijo, ki se še sed>j »z^raži« nad umorstvom kralja Aleksandra io kraljice Dregp. To vedenje Anglije, to nje hinavsko in licemersko vedenje nam sili v pero vprašanje: jđ-li res ravno Anglija pokl.cana, da eeia na sodni stol in da sodi o m-j rili srbskega naroda in srbske države? Je-li res ravno anglcžki narod pozvao, da ksže e prstom na »krvave f r te« druzih narodov. Ne, ne, De ! Ne, ravno Anglija ima najmanje pravice, da se zgraži nad umorstvom, ker zgodovina nam prav", da nje • prestol ni le oškropljen s krvjo nedolžnih žrtev, ampak naravnost plava v njej. Zgodo\ina Anglije je polna krvavih struni in menda je ni dežele, kjer bi b li kralji merili in k er bi bilo umorjen h teliko vladarjev, kakor ravno v Angliji. Le nekoliko izgledov. Henrik II. je dal svojega ljubljenca, nadškofa Canterburvškegi v katedralki umoriti. Hear kova fopr^ga je da'a svojo tekmovalko zastrupit . »Ivan hre« dežele« je oropal svojega nečaka Atturja krone n mu je vihu tega dal :zbosti tč . Henrik Bokingbroke je R.hardu II. ugrabil krono, ga vrgel v ječo in ga pus,il umrati od lakote. Henrik V. e bil v svoji mladosti tovariš cestnih roparjev. Njegov sin Henrik VI. je dal — ker je bil podedoval po svojem očetu tudi francozko krono — de v. o Orleansko eežgati kakor Čarovnico. E ivard IV. pa je dal Henrika VI. in njegovega šestnajstletnega sina zaklati. Sinu isteg* Edvarda J Edvarda V., je dal njega lfcstai stric Kihaid III. — v postelji sadu- j siti ! Najkruieje pa je divjal Henrik VIII. Ta fcrvoločnež je bil šes:krat oženjen in je dvema soprogoma dal odsekati glavo. Povrhu tega, k liko druzih odličnih o«* b je dal ta kralj po nedolžnem usmrti ti. Kraljici Marja je dala pomoriti trieto protestante v, med temi enega nadskefa in št.ri Škote. Nezakonska hči Henrika VIII., Elizabeta, ki je po njegovi smrti pjstala angležka kralj ca, je imela 18 let vjeto svojo sorodnico Marijo Stuart, ter jej je dala kooečno odsekati glavo, samo da je sedela bolj varno na Engležkem pre- stolu. Kralja Karla I. so leta 1649. dali eami Angleži obglaviti. Govori se, da je tudi kraljica Viktorija, ki je vladala od leta 1837 — 1901, prišla na prestol s pomočjo zločina, ki ga pa ni ona sama zakrivili-. Dovolj bo menda izgledov iz zgodovine. Bes, gabiti ee mora človeku tako hinavttio ; ako se taka država s tako krvavo zgodovino hoče zgražati nad dogodki v Srbij*. Jako strupeno so povodom kronanja pisali tudi razni židovski in nežidovski nemški list?. Seveda mnogi teh listov ne dobivajo več iz Srbije tisočev, ki sta jim jih pošiljala kralja Milan in Aleksander. Drugi pa pišejo tako iz sovražtva do Srbije, ker vidijo, da veje sedaj drug veter v Belemgradu. Kralj Peter je daber Slovan! In kakor tak ve, da edina velevlast, ki jej v resnici leži na srcu napredek in procvit Srbije, je Rusija. Znano pa je, kako politiko sta vodila kralj Milan in Aleksander, izlasti prvi, ki je neprestano letal izlasti v Budimpešto! Beligrad je videl ob zadnjih svečanostnih dnea mnogo Slovencev, Hrvatov in Bolgarov v svojih zidinab. Alnogoštevilno so pa prišli tja Srbi iz Hrvatske, Ogrske, Bjsae, Herca-govine in Stare Srbije. Po beligrajsk;h ulicah so se razlegi 1 klici : Živio kralj Peter ! Živio jugoslovanski car! Ti vskliki so menda najbolj zaboleli razne židovske in nežidovske kroge. Kar je b;l Beligrad v dneh kronanja, to b; bi i moral biti že pred 25 leti, ako bi bila Srbija res imela — slovanskega vladarja ! Rusko -Japonska vojna. Trat, 17. oktobra 1904 V oceni bojev zadnjih dni v »Politiki* ee nagleša kakor sumljivo ravno to dejstvo, da so Japonci tako nepričakovano napredoval', ne da bi se Rusi — izlasti pa konje-niitvo — upirali tako, kakor bi gotovo megli. Kuropitkin razpolaga s 4 divizijami kon;e n.stva in 4 samostojnimi brigadami konjeni kov. Izven brigade M š'enko in neke druge, ki je detaširana proti C,anč..\ pa nismo o uporabi te konjeniške mase čuli še niti ene besedice. Dosedanja ruska poročila pov-darjajo tudi le upori b'janje manjih vojnih teles do ena brigade. V oči pada, da so Ee Rusi, ki so naravne st slavni v brambi glavnih pozicij, umikali v jednem dnevu, da si eo imeli ca razpj'ago vojsko nad dvestotiseč mož. Le dvojno je mežno — zaključuje > Politik c — : ali je Kuropatkin, vzl c svojemu mojsterskemu činu pri L;aojaogu, totalno nesposoben mož, ki je hkratu razpršil svojo vojsko in žrtvoval eadove svoje osemmesečne strategije; ali pa: nt s vara vee in da treba čskati na odločilne dogodie. V malo dneh bo vs9 jasno. Čakajmo torej še te dni ! Karakter stično je, da tudi »Neue Fieie Presse« jako zmerno piše in pr.liva — di-Bi jako previdno, da ne užali razvnet h src svojib japocofilov — vode v penečo čas > japorn filske pijanosti. — Zatrja sicer, da se cmaga negi bije ta japonsko stran, uli opozarja, da te še ne more govoriti o popolnem umikanju Kuropatkinove armade, izlasti pa d* se ne more govorili o kakem hlastnem in neredaem umikanju. Sedanji boji da se utegaejo zvrš.ti podobno kakor pri Liaojacgu. Z ito pa da se po Bsdanjih dogodkih ne mere eoi.ti glede na skupni položaj. Najznač:lneje pi je, da pr znava »Neue Freie Pre>se« možnost, da se Kuropatkin tedaj ne bori za zmago, ampak, da ohrani prestar r.a kolono, ki jo pričakuje in ki mu piide na pctncč. In v slučaju, da pride taka ponio*, ne izključuje dunajski list mtjžnošt', da pride vojska Kurokija v stisko. Osobito naj vzamejo naši čitatelji na zna oje besede, ki jih piše »Neue Freie Pressec v zaključek : »Djkler trajajo boji, bitka ni odločena. Danes govore vse avspicije Japot-cem v prih g. ali jutri že more postgmti vmes sila Lmevičeva ter dat Rusom premoč. Tudi v jedni zadnjih vojen ee je valovila odločilna b ika, ki je bila še opoludne branitelju v prilog. Ž« je pričenjal, osobito z desnim krilom, s protinapadom, že ho igrale godbe himno v proslavo zmage. K r je prišla od desne strani nova »ovražna tku pioa, se je zarinila v praznino, ki je navstala vele d napredovanja desnega krila, in je od ločila bitko. Vojna sreča je opolzla ka kor riba. Včasih se zmuza tudi iz roke, ki jo že drž.«. To je vse kaj druzrga, nego tlel* če n. pr. tržtški »Piceolo«, češ, da je za Ruse vsaka nada izgubljena. Vreme t Sibiriji. Toplomer je kezal dne 12. t. m. ob 7. uri zjutraj v Oaisku -+- 4*6, v Tomsku H- 5-8, v Irkutsku — 2 0, v Citi — 1*1, v Nerčinsku — 2 8, v Vladivostoku -f- 7 4 stopinj Celzija. — Kakor poročajo ruski listi, je dne 7. t. ve. padel prvi sneg v Har-binu, kjer je kazal zvečer toplomer 5 stopinj R mraza. Naslednjega dne je poBtalo zopet topleje. O položaja v Avstriji. Listi donašajo vest, da Poljaki zopet pripravljajo akcijo za saniranje parlamenta. Poljski klub v deželnem zboru gališkem da se je bavil v svoji zadoji seji s tem vpraša njem. Vse poljske stranke da soglašajo v tem, da toliko državni kolikor deželni interesi nujno zahtevajo, da se parlament dovede zopet do normalnega funkoijoniranja. Vodja kluba, vitez Javorski, je izjavil, da bo njegova stranka nadaljevala a prizadevanji, da se v parlamentu vzpostavijo redni odnosaji. David Abrahamovicz je msnil, da položaj ni povsem brezupen. Mej sredstvi za saniranje bila je v prvi vrsti sprememba poslovnika. On bi bil za to, da se taka sprememba oktroira. Drugi govorniki pa fo bili proti takemu radikalnemu sredstvu. Mej tem pa, ko so konservativni govorniki bran'li vlado in so povdarjaii nje dobrohotnost za interese dežele, je demokratična frakcija silno napadala vlado. Večina zbranih poslancev je vsprej«la resolucijo, v kateri pravijo, da je saniranje parlamenta v vitalnem interesu toliko posamičnih kronovin, kolikor skupne države. Zbor je izrekel poljskemu kolu priznanje na prizadevanjih za saniranje parlamentarnih odnošajev in je izjavil, da popo'-noma soglaša s stališčem državnozborskega poljskega kola, ki svoje razmerje do vlade ureja od vedenja iste do interesov dežele in od pomoči, ki jo vlada daje kolu na akciji »kola« za saniranje parlamenta. Iz vsega je terej razvidno, da poljska goBpoda soglašajo pač v želji, katero gojimo vsi, da bi namreč nastopili normalni odnosaji, ali glede poti, ki bi dovela do tega za-željenega c lja, bo gospoda mej seboj — v temi. Sovi atentati proti glagolici. Pod tem naslovom pišejo zagrebškemu »Obzoru« iz Dalmacije : »Smrtjo Leona XIII, a izvolitvijo Pja X. se je v Vatikanu spremenil veter za gla golico. Danes je že jasno, da novi papež ni prijatelj glagolice ter da jej je zelo nasproten. Poznani so njegovi odgovori italijanskim deputac jam iz Istre, ki so b le šle v R;m tfžt krškega škof* d a. MahniČP, da uvaja glagolieo, kjer m zanjo mesta. Si kakor beneški patrijarh je bil sedanji papež dober Italijan, a tak je ostal tudi na Petrovem prestolu. To ni tolažljivo znamenje, ker v vseobči cerkvi ne bi Brnelo bili narodaega protekcijonizma. Vpračaoje glagolice se je lepo prebudilo v zadnj h čas.h Leona XIII. ter je po zia men ti cpomtn ci epljetake tk ipsčin«*,. ki jo je sv. Očetu izrcč.lo posebno odposlanstvo, bilo nade, da bs to uprašaoje v kratkem ug d jo reši za Hrvate : njim v veselje, a cerkvi na fast. Toda sprememba papeža je usodno vpli vala na to vprašanje. Stvari ne le da se nit o zboljšale, ampak so se naravnost poslabšale. Spomen O spljetske skupščine grizejo muli v V&tikanakem arhivu, a nam prihajajo novi dekreti, ki vsa čim več zjžujejo pravice s o-vanskega bogoslužja v katoliški cerkvi. Najprvo so nam zabrjmli peto glagolsko meša na praznik sv. C.rila in Metodija. Neki čeBciti in rodoljubni škf f. ki je to dovolil, je bil tožen v Rim ter p )kl can tja, da se opiavifii. Sliiimo, da sa on že pripravlja na pot. Teh dni je došla iz R ma še druga neu godca vest, da je namreč zaustavljeno t ska-nje glagolskega misala. Že pted šestimi le^i je bilo sklenjeno, po želji Leona XIII,; da Ee glagolski misal natisne z latinskimi črkami kar bi b lo mnogo olajšalo mnezanje sveče-d i kov gttgolašev in širjenje znanja staroslo-venskega jezike. Že je tiskana polovica, ki ju je vred.l pokojni kanonik Parčić, a nedaj je uada'jno tiskanje vstavljeno, češ, da baje oeke episto'e niso dobr > urejene. To šj ni iiovrlj. Čujemo iz zelo zanesljivega vira, da te v R mu ca vse načine dela na t*", kako bi ee povsem odpravil hrvatski ritual (obrednik). Prepovedati hočejo tudi »ščavet«. To bi prineslo nedoglednih posledic. Zato so v prvi vrati poklicani nasi škofje, da opozorijo Rim, naj pazis kaj dela ! Nevarno je dotikati ss izvestnih svetinj, katerim ee je narod priučil od pamtiveka. Škcf.e* bodo imeli proti koncu leta sestanek v Zadru Stavljamo jim na vest, da se konečno sporazumejo glede vprašanja slovanskega bogoslužja ter da podajo Vatikanu re3nična obvestila. Bolje je, da te stvari vre-dijo oni dokler je se Čas, kakor da jih pa vzamejo v roko posretnjaki. Ako sa pojde r. dantšajo prak?o naprej, mogla bi ee nekega dne vsa Dalmacija pretvorili v — R i c-manj e«. Narodni jezik na kontrolnih shodih. »Ldove Noviny», glasilo državnfga poslanca Stranskega, poročajo, da je državno vojnu min'sterstvo s posebaim odlokom izjavilo, da te na kontrolnih zborih morejo vrš ti zglas^nja tudi v materinem jeziku ter Ua se to ne sme smatrati vtč za kazojivo dejanje. Ob tej vesti se človek težko vziržuje rezke, oatre basede. Potem torej ko je bilo razburjenja skozi par let, potem ko ee je vsaki »tokaj« ali »zde« na bontroln.h ehcd»h smatral zločinom proti potrebni disciplini v vojaki in izdajstvom na itegriteti države, petem, ko je moralo toliko mladih mož iz širokih slirev iu iz inteligenca v vojaške ječe, potem, ko je bilo tjliko Btrog.h ob3jdeb, nesreče in žilosti v družinah : potem prihaja vojno ministeratvo do pametnega spoznanja, da zglašenje v materinem jeziku na teh le na-pol vojaških činih ne le da ne mvolvira nikake nevarnosti ne za vojsko in ne za državo, in tla je marveč povsem dopustno. Na tem le izgledu vidi ono zopet, kako se naša Avstrija le s težavo prilagodja modernim idejam in duhu čtsi, in kako mora ša le pouk britkih izkušenj popravljati, kar je zagrešila nespamet zastarel h in prtž veiih germa nizatoričnlh tradicj. O avstrijskih državnikih gra že star rek, da z vsako pametno idejo prihajajo za nekoliko let prepozno. Avstrijski državniki cošejo pa nočajo uvidet', da bodočnost Avstrje ni v nemšsohfgemoni-stiškem doktrinarstvu, ampak v živili silah narodov, ki sestavljajo to državo. Drobne politične vesti. Demonstracije v Pragi. V nedeljo so socijalisti v Prfgi imeli ehod za splošno vol.lno pravic . Po shodu so biln demonstracije po ulicah in je prišlo do spopadov med demonstranti in policijo. Nt kaj oseb i«* bilo ranjenih. Madjarska stolica na hrvat s k e m vseučilišču. Na Hrvatskem hočejo po vsej sli madjariz rjti. V ti naa?eu se je lani — kakor smo že omenili — zasao-vala ca vsetiSilsču v Zigieb'i stolica zima-djarski jezik in za profe*">rja je hI itceiovan cistercijski pater dr. Kazim r (ireksa. Tj» prečastni pater je lansko let j predaval pred praznimi klopm". A tu li Ieto< ne gre bulje. Kakor poroča zadnji »Pokret«, ne je vpisal kakor elušatalj — en cel dijak. A ša ta je bržkone sin kakega visokorej;nfga, ki je gotovo moral :z gotovih obzirov. Domače vesti. Poroka. Poročila se je gus^ica Mtrv Dejak, bčerfca gospoda Kristijara Dejak^ z gespodom Ernstom B « d u a r z e m, c. in kr. poročnikom. Bilo s ečno ! (Tmrl je na Opč.nth g. Anton Sker-lavaj v 79. letu s^-oe dobe. Pokojnik e bil vsikdar značjjen nsrođojtik in zvest sin svojemu narodu. Pogieb bo danes ob 10. u u zjutraj. Brojna mera. Onenli smo ž», kako jn viŠ6 deželno sodišče v Gradcu h.te'o s preiskavo, č.m je neba podla duša denuoclralp, da so v Novem mestu o neki pril ki pevali rusko himno. Rečeno vš> deželno sod.šč" vidi v tem politično deraonstrfccijo, in priča h tem le toliko, da veje na tej oblasti »e vedno duh Wa?erjev — za slovenske sodne uradnike najžalostnejega spomin« — in da grof Gieispach verno čuva germanizatorno - absolutist Čne tradicije WrBtrjeve. Više deželno sodišče je tako-le tip državne oblasti, ki hi najraje udušile sleherni svobodni d h nečem-' ških narodnosti, in ki ne morejo umeti, da bi tudi on;, ki ni Nemec, smtl v tej d«živi — trmoglavih birokratov uživati tudi kako narodno pravo in svobodo! A voditelj miu.-sterstva za pravosodje s 3 zove sedaj d r. K o e r b e r ! Koerberjev duh je torej, ki veje na višem deželnem scdišču v Gradcu ! Omenjamo to zato, ker g. Koerber kaj rad govori o evoji objektivnosti, nepristranosti in« jednaki dobrohotnosti do vseh narodnosti. No, mi am<> zadnjič tudi omenili, kako da državni uradniki, ljudski uč tel j i, srednje -olski profesorji itd. svobodno pevajo »Die Wacbt am Hhein« in »Heil dir im S.eges-kranz«, ne da bi se proti njim uvajale kake preiskave, marveč jim je še to v posebno priporočilo, ki jim izborno služi, kadar se rešuje'o — personalna vprašanja. Tudi »Siidsteicr sche Presse« pripominja ozirom na dogodek v Novem mestu: »Ako nemški uradniki potujejo na Prusko in slave tam pobratimeka slavja s pruskimi brati, je to, seveda, povsem v redu. Da nemški uradniki ne le poslušajo pesmi »Heil dir im Siegeskranz«, »Deutsche \Vaeht< in druge prusjaške peami, ampak tudi sopevajo, to je v nas tako vsakdanje, da se sploh nikdo več ne čudi temu. Le Bloveaski uradnik naj bi, ako je godba začela svirati rusko himno, takoj bežal. Saieino, žare* vmesno !« •Sa eno besedo bi pripomnil'. Ako Novo-meščani pozoajo dotičnega podlega denuncijanta, naj postopajo ž njim tako, kakor zaslužuje : izbrcajo naj ga iz vsake družbe ! To bo najbolji cdgovor mogočnim gospodom na višem deželnem sjd šču v Gradcu ! Na adreso šolskih oblasti. Neki župni urad v škofiji hvarski (v Dilmacij ) je udal neki rojstni list cd 14. septembra 1903. Nočemo se danes muditi pri dejstvu, da je listina sestavljena na italijanskem jez ku, dasi je na njej podpisan : P. Alfonso P e -t r i n č i 6 — ampak konstutujemo, da je priimek krsčenčevega očeta pravdno zapisan : hrvatskim pravopisom. V oklepih pa jt> pridodan priimek tudi italijanskim pravopisom. — Dečko, za kateregi je bil izdan kratoi list, obiskuje sedaj neko tukajšnjo diživno šolo. Nu, vsakdo bi mislil, da je šolsko voietvo vpisalo priimek dečka istim pravopisom, ki Btoji v krstnem listu ca glavnem mestu, to je: hrvatskim pravopisom. Ali ne : priimek dečka p šejo, kakor je bil) v oklepih (torej le v nekako pojasnilo): z italijanskim pravopisom! Na tem izgltdu vidim» zopet, kako tudi državne oblasti brižno sodelujejo na italijanizaciji, kako ne opuščajo nobene prilike, da dajajo slovanskim imenom italijanske oblike, kar jim je često tudi v pretvezo, da dotične otrcke smatrajo za itali janske. V.še šolske oblasti naj bi temu obrnae hvojo ^.ozornoet in naj bi šolskim vodstvom strogo nalož le, da bodo priimke, ki so v krs.n h listih zabeleženi slovanskim pravopisom, tudi v svojih šolskih beležkah pisala istotafco. Not i delavski društvi. Ć. kr. namest. je vrelo na znanje pravila snujcče sp »Krajne skupine Nabtežina, zveze kamenosekov Avstrije v N-brtžin « m pravila enujoČe se »Krajne skupine Tržič zveze kamenosekov Avstrije v Tržiču«. Nadškof Kohn na Štajerskem. B vši nadšKt f olomuški tir. Kohn je kupil graščino v EbrechtuBen na Štajerskem od barona Salvijs. Kuski kružok javlja, da je naša ljuba učiteljica Oiga Nikolajevna, ki je z dnjič vsled zagrljenja izostala, zrpet popolnoma zdrava in se vrši pouk kakor doslej. Sklenila se je mala sprememba, namreč, da pričenja II. kurz vselej že ob 7. uri in pol mesto ob s. uri, dočim pričenja 1. kurr, kakor doslej, točno ob 8. ur . Popravek. Popravljamo — naprošeni v to —, da je odbor »Delavskega poipor nega društva« povodom smrti soproge njega na g. l\?nko daroval K 8 .">2 podružnici . C rila in Mttodija, mesto vecci na krsto j ne za pogiehne trcške, kakor je bilo po pomoti objavljeno v »Edinosti«. Dražba na južni žehzniei. Jutri dne 11*. t. m. se bo vršila v oddajnem magazinu II. za tovore v drugem nadstropju javca dražba celvignenih predmetov. Stvari, ki se imajo »lati, trt ha takoj odpeljati in kupnino takoj položit'. Pod vsklicoo ceno se ne bo prodajalo. Seznam pa d metov, ki se prodajo, je rt z obešen v vestibilu južnega kolodvora. 75000 vreč kave je došlo v nedeljo zjutraj v Trst iz Santoea in Rio Janeiro. Medvedka ustreljena. V Labicah pri Podgradu je lovec Fran Iskra ustrelil dva centa težko medvedko ter jo pripeljal v Vo lesko. Sneg v oktobra. V Sel i h na Koroškem, ki je 040 metrov nad morjem, je zapadlo minoii teden -'■> centimetrov snega. ( Tat ? Predvčerajšnjem je bil aretovan .'»(Metni Fran Bjekar, ker je na sumu, da je on izvršil tatvino pri svojemu bratu, ki stanuje se svojo soprogo pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Poročali smo že, da je bilo zakonskima Bjekar ukradenih 700 kron denarja v bankovcih in že tedaj je izražal sum, da je tat gotovo že prej vedel za denar. Kronika poštenja. Služkinja Marija Kranjc, stanujoča v ul ci del Solitario Št. 7, je našla včeraj na ulici denarnico, v katerej je bilo 40 kron denarja in en zastavljalni listek. Marija Kranjc je takoj nesla najdeno denarnico na policijo, kjer jo bo lastnik lahko dobil nazaj. Na deželnem sodišču se je vršila včeraj kazenska razprava proti 26 letnemu težaku Svetku Cumin, doma iz Santa Lu-cia di Budoja v videmeki provinciji v Italiji, radi zločina tatvine. Cumin je bil v službi kct težak v kuhinji reBtnvrzcije »Alla Bc rsa vecchia« pri gospodu Hafcerleitnerju. SnBg V oktobru. V okolici Niederdorfa na Tirolskem je 12. t. m. padlo toliko snega, da so morali tja odpcslati vojake, ki so očistili ceste. Drag krompir. V Londonu je sedaj razstava raznih vrBt krompirja. Neki posest- j nik iz Škotske, ki je na glasu kakor izvrsten gojitelj krompirja, je razBtavil neko vrsto, za katero se rau ponuja 12.000 kron po kilogramu. Kilogram krompirja bila bi še precej draga prikuha. Najveći hotel na svetu so C tvorili nedavno v New-Yorku. Zgradil ga je John Jakob Asfor. Zgradba je visoka 18 nadstropij in velja skunno* z notranjo opravo 30 milijonov kron. Hotpl ima tudi veliko knjižnico V jedilnici je prostora za 10.000 oseb. Shakespearovo sveto pismo. Bodočega mes€Ci se proda v Londoau na javni dražbi sv. pi^mo, ki je bilo nekdaj lastnina BlavDega angležkega pesnika Shakespeara. S/, pismo je bilo tiskano leta 1613. ter je v tej knjigi Pariz. Rž za tekoči me3ec 15.0 >, r? T"» nov. 1*5.15. za november-februzar ltf.40, z« aau-var-april 17.— (mirno.) — Pšenica za tek^: sec 23.60 za nov. 23.85, za november-febru .*ar 24.25 za januvar-april 24.S5 (trdno). Moka z« tekoči mesec 31.u5 za nov. 31.40. za no r -februvar 31.75, za januvar-april 32.40 (trdn>). — liipično elje za tekoči mesec 47 75, za november 4/.75. za nov. - december 47.7o z\ januvar-april 11— (stalno.) Špirit za tekoči mesec 45. —, za no t. 4>.— za januvar-april 42— za maj-avgust 4 50 (stalno). Sladkor surov 88° uso nov 28V* — 23* a (stalno), bel za tekoči me^ec za niv. 3l7/„ za jan. -april 323/4 za marec-junij 331/« (s'.alno) rad-niran t)3—637» Vreme: dež. Listnica uprave. Onemu gospodu, ki nam je danes vrnil »Edinost«, ki ni tiskana ca 2. in o. straui naznanjamo, da je 1o le takczvana »makulatura« in da Fe je odposlala le po pomoti. List morete zamenjati v vsaki tobakarni. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sani t a št. 23—25. Ta poslednji je dl> česa opažal, ^a mu j 8,avni peanik dvakrat lastnoročno podpieao. nekdo krade namizno opravo m mizne prte. ——— DJgo ni mogel priti tatu na eled. Nekega dne meseca septembra je pa našel v kuhinji težaka Cumina, ko si je cbuval čevlje, a noge si je povijal z miznimi prtičemi. Poki cal je redarja in dal Cumina aretirati. Ko so potsm Cuminu pogledali v žep«, so našli Borzna poročila dne 17. oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.04— 19.07—, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 239 35» 239.70 Francija K 95.20—95.40, Italija K 95 i0—95.35 _ , , . , italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K pri njemu b nožev n 4 prtice. Vsled tega 117 ;-)0—117^0, nemški bankovci K---.— je državno pravdnistvo tožilo Cumina radi! avBtrijska ednotna renta K 99.85 — 100 u5, ogrska . , _ j, . kronska renta K. 97.65 S8.—, italijanska rent« K zločina tatvine, vštevši namreč vrednoBt vseh io2.V4 10* s/4 kreditne akcije K 666.--668.— poprej Haberleitnerju ukrar'eaih stvari. Na včerajšnji razpravi se pa li m< glo dokazati Cuminu, da js en izvršitelj tudi prejšnjih tatvin in vs'ed tega ga je sodišče oprostilo obtežbe zločina tatvine, ter ga obsodilo radi prestopka tatvine na 4 tedne strogega zapora. Krvav pretep. Včeraj popoludne se je vnel prepir mej dvema pivcema v nekej krčmi v Trebčab. le, prepira je navetal pretep in slednjič je eden njiju potegnil ie žepa dož ter z istim ranil svojega nasprotnika 3zrat: 2 trat v levo nogo a enkrat nad levim stegnom. Ta poslednja iaca je posebno t:žka. Ranjenca, ki je 33-'etni Anton Kralj državne železnice H 645.-- 647— Lombcrdi E 85.-- 87—, Lloydove akciie K. 713.--723 — Srečke: Tisa K 326.-330—, Kredit K 478.— do 488 -, Bodenkredit 1880 K 309 — 319.—. Bo-denkredit 1889 K 299.— 309 —, Turške K 131 — do 133.— Srbske —do —.—. Dunajska borza ob 2. uri dodoI. : v soboto danes Državni dolg v papirju „. v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah A vat. investicijska renta 31/,*/, Odrska renta v zlatu 4% „ v kronah 4'/, renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 JLstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov iz TrebS št. 49, so položili v koleselj ter ga 10 ital. lir Cesarski cekin) 100.25 100.33 119.60 100.— 91.25 119.15 97.7». 89.05 1635.— 661.75 219.32% 117.60 23. i 9.08 95.15 Uradne ure .'samo ob delavnikih) od 8. do 12. predp. in od 4. do 7. popeludue. DRAŽBE: ki se višjo daoes: Predmeti, ki se hodo prodajal: nadrobno ali pa v posameznih kosih so : barvan snten, batist, perkal, fuštanj, plašči za g3spe, eukno za moške obleke, volneno b'ago za ženske obleke, m rlerni, preproge, Brajce za moške in ž-nske. spodnje hlače, pogrinjala za postelje itd. itd. - Dr. Kristin Milovič specijalist za otroške bolezni in ortopedije Ordiuuje od 10l/, do 117- predp. in od 3. ure do o. popoludne v ulici S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana). Za uboge brezplačno vs;iki dan razven nedelj in praznikov od 12. do 1. pop. ■ Piazza Ca-rnna 1 I. n. NI. U. Dr. Ant. Zahorsky | ulica Torre Uiaiu a štev. 8 pripeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer je bil vsprejet v IV. fddelek. Zlravniki, ki so ga takoj preisiali, b> izjavili, da je njegovo stanje zelo nevarno, vsled tega, ker je izgu* bil mnogo krvi. Nesreči na delu. 41 letni mašinist Fran Trapp, stanujoči v ulici dello Scogl.o št. 243, je b i v službi v Judtmannovi pivovarni. Vearaj popoludne je Trapp z oljem mar.al neki stroj, a pri tem ga je široki usnjeni pas, ki služi za trazmisijo, prijel za jepič ia ga potegnil v vis. K sreči ga pa ni potegnil > do velicega kolesa, kjer bi bil našel gotovo smrt. Pač pi g i je vrglo z višine z veo silo ob tla, kjer si je zlomil piščal leve noge, VIIT. levo rebro in se precej težko pobil tudi na levi roki in na čelu. Poklicali so teUfjničaim potom zdravnika se zdravniške poetaje, ki je nesrečnemu možu pDdel 1 najnujnejo pomtč ter ga dal potem prepeljati z vozom v bolnišnico, kjer so ga vsprejali v IV. oddelek. Vzgleden sin. 23 letni vozrik Viktor Bertoli, doma iz Mpgnago v Italiji, stanuje — ali prav za prav : je stanoval se svojimi stariš . Predsinočnjim je pa začel razgrajati nad svojima roditeljema ter jima groziti. Slednjič je vzsl neko poleno ter z istim začtl nabijati najprfj očeta, potem pa še mater. To videči, so pa sosedje poklicali redarje, ki so tfga uEornega sinu aretovali ter ga djali pod ključ v ul ci Tigor. Iz »Škrata«. — Vprašanje poklica. Oče (8-letaem sinu): »Kaj misi š postati, ko bcš velik?« S ' n : » Vojak !« Oče: »Da bcš v nevarnosti, da boš ubit!« Sin: tO J koga pa naj bi bil ubt?« Oče: »Od sovražnika v slučaju vojske!« Sin: »No, p tem pa hočem postati sovrstnik...« U..i4 — Parlžka In londonska oorza Pariz. (Sklep.) — francoska renta 97.8*2 5°/0 italijanska renta 10310 Špan*ki estezienr 86.87 akcije otomanake banke 59u.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železni r ___ Lombardi 89.— unificirana turška renta 86.07 5 priporoča svojo pomoč na porodih, abortih ^ in vseh ženskih boleznih. £ < Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. ž -C Telefon štv. 1384. > ^ywvywwyywvywyvwwvwwm M. OAL -!> Trst, Corso 4 italijanske meridijonalne akcije 724 —, akcije Ko Tinto 14 <56. Nepravilna, London. (Sklep) Konaolidiran dol? 883/ia Lombardi 31/, srebro 263/4, Spa iska r«nta 865/B iu Ujanska rent* 103Vi. t-ržui diakon^, 2% meuij ice oi Dunaju —. — dohodlri banke--izpinčila bank' —.—- Nepravilna. Tržna. ooro«5;ia 17. oktoora. Budimpešta Pšenica *a oktober 10.34 do 10.3.^-; ?a april 10.7^ do 10.74 Rž za oktober 7 75 do* 7.'7 ; za april 8.16 do 8.17 Oves za okt 6 i»3 do 6 94 ; z* » pril 7.37 do 7.38 Koruza za oktober 7.3G do —.—, za maj 7.47 do 7.48. Pšenica : ponudbe srednje ; povpraftevan e omejero, mirno. Prodaja 40.000 met. srotov., za nekoliko stotink zvišanja. Druga žita nespremenjeno Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good av< -rage za t** meaec po 50 kg 44.— frk, ra dec ' 44 25. Vzdržano. New-York. (Otvorjenje.) Kava Rio z» HoH^fif dobave, vzdržano, 5 atot. zvišanja, nespremenjeno. H am b n r g. (Sklen pop.) Kava Santoa go d average za september 353/4. za dec. 36—, za marec 363/4, za maj 37vzdržano. Kava Rio navadnr, loco* 36—37, navadna reelna 38—42 navadna dobr- 43—45. H a m b n r g. (Sklep.) Sladkor za oktober 21.85 T.r dec. 22.--, za marec 22.45 za maj 22.^0, t* julij 22.i»0, za sept 22.20. Mirno. — Vreme: dež. Sladkor tuzemskt. CJentrifutial pfle, promptn. : K 66.50 do 68.00, za september K---do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncaaa^ in MelispU promptno K 68.3fr do 69^0, za sept- K —d marec-avg. 68^0 do 69.30. 1 London. Sladkor is repe surov 11V1S 8b. Java 1^3 t h. Mirno. LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopedični aparati, aparati za vzravnavanje žirola, pasovi za popek, ^ospeuzorji , Naročbe se izvrše po meri. ■ PREDMETI ZA BOLNIKE. Kaj veča aolidnoat. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ______ ulica Tesa St. 52. A. (v lastni hiSi.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikako konkirenaa. Sprejemajo se vsakovrstna dela taći po posebnih načrtih. UutrovM oantk brespl&Aao im (ruks. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Razne vesti Hladnokrvnost. General PeioBon m je pri neki priliki, ko bo Francosi zasledovali sovražne četa v Algeriji, v togoti spoaabil tako daleč, da je s konjskim b čem vdaril jeduega svojih pobočnikov. Častnik potegoe svoj f a more 8 in naoceri na generala, toda semokres sa ne i t preži. Urno isbije general pobočniku erežje ia roke in hladookrrno smehljaje reče : »Osem dni zapera, ker nimate oretja v reduc. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačnje organizem. TM Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slueajili, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano 3 16 kolajnanu na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO trst. s in uitiri>^n)r .v^ibeta I ' • i j.»o r«!>-*7U(.)vrPtn?jMh kombinaci-* -ntr. modrimi pogoji, ko no-'—««--.., - 'svarovalnica Zlasti j«* .<•... 4 »rovanje na doživetje in a t imanjšujočimi ae vplačilu V g »t Alan »nr>s po preteku petih let prsv . 300000C03C03030 =jlova zaloga = ov-h in »ena ia debelo in •lroluo M. vd Zerpucnich u!. Fi»rluigi
  • t. — u liru l'oiiini<*r«ai« ir> 7 — T s t. r« il»"t itn »ii -- - f. k • m -i m «■. »f- e. K niAj u »• )■« »1 m. S »- »i».- u r. pli- ii ..adi^ire »t.«. »• i »ilit i o »• fis'o . Najugodnejše cene. Ticijan Salvatore ornam. kamnoseski mojster DELA VNICA spominskih kamnov — _ marmorza pohištvo Tr«t ul. F»riit*Tt» :>7 w Čevljarnica lir. Lekan TRST m. Simja7ifl.ijQdjr.Bi iz vri je to«'no in eleg n v.^akovist'a obuvali 7-,\ jr<>si e, po« . Vedno »vež kruh. Pošiljanje na doni Sprejema naročila in domari kruh v pecivo. Postrežba točna. Ji en edik t S u b;i n Tomasoiii Unsse Trst slikar-dekorater. sprejema ilHu 11:1 «ležHi. l»f-kiirarij* s<>l» h |iapirjeni. Slikanju solr in iui(ii«nr v vseh «loKio i 11 na vsa- luii iiie. P-.-larvjea in marmor. Kar-vdiiju (lohiHra. (tutlov inl. Vse J>«> zmernih cena1*, fifnii tli hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo stev. 19. Tovarna kisa Brosclioa & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in speeijalnih kiaov. konkurenčne cene." Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenik brezplačno m franio. V noni prodajalnici jestvin in koloni jal fftft PeiMl v ulici Gulia št. 76 je rdohiti TiakOTTitM jestriot* K.itor : kavo, rit, testenine uapeljpket, »iadkor, tnr*r-uu lu belo moko. naravno ma^lu. milo. iwli!m> oije |>rve vrst** 36 učke Jope črne in barvane v veli tem izboru ee od t«atena in platna, koitumi saten*ni platneni z« otrok-. Velit isbor *novij za obleka po meri, ki »e izgotore v lastnej krojačnici ; dOO oblek po K 10 za nio£10.1 jo 11 \ oisn-»z4oqsoui 1:/ o|uiiqu si((<>p.i. J«>f?( *<;j; oJgjoqiH -i« i .1X0JI3W 1 i:p ui^fniOAS Aal'|A8o acd jidnij uijj») S9J? mv^f TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl R1SPARM10 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. TELEFON ŠT. 216. „Hotel Balkan" - Trst Piazza detla Caserma (Narodni Dom) 3 minute cd južnega kolodvora In poleg: pcšte s 60 moderno opremljenimi sobami. Restavracija = Duuajska kuhinja Kavarna g Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstr. - n „ i „ „ 1 „ €lektricna razsvetljava. = —. „ ,... Vm^-G) Shajališče ptujcev C&KflHl»CE gooooocooooooooooooooooooocoocoo o o 8 o o o 8 * • o 8 8 o Zdravniško obvestilo OO OO 6uerino jVtarcon uliea Tiruruella štv. Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno j preskrbljena z najboljšim j kranjskim blagem. Pro- J daja na debelo in drobno. Poiilj&sje na dom. | Telefon stev. 1664. Josip Talamini TRST -n. della Pieta 13 (drorišče) Zaloga istrskega lil dalmatinskega vina. mar-»ale. vermutha iti tiajlin. re ro^ka \ bol iij kali. Dostavljanje na doni MI KADILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 'VOgal Geppa) Specijalitet* navadnih in me-lik'inalnih m goreti. — ltartilti za ei*čenje ===== vina. — ■ Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul, Toi rente 321L n. Pelavnica za umetno zo-liovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučukaali zlat:i jiofrancozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne -pt Sprejema od S 6 pop. Najstarejša slovenska zaloga, tovarna pohištva Andreja Jag v Tr-tu. ul. S Lucia is izadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, »vetlo ali temno pol iti ranega pohištva. Električna žepna svetilka jfied. univ. Dr. Zivko £apa|ne em. el. operateur c. kr. vsenč. češke kirurgiene klinike prof. dr. KARLA MATTEL A v Pragi najuljudncje naznanjam si. občinstvu, da sem se nastanil v Trstu in izvršujem zdravniško prakso kot praktični zdravnik in specijalist za kirurgična obalenja ==i=^ Manjše operaeije izvršujem brez bolečin v svojem stanovanju. Za alio^e brezplačno. SI. rodbinam se priporočam kot hišni zdravnik. ^-fi-^BK^ssfiiiB Ordinacija; 3 — 4 --------------------------- - TRST, ulica SV. Spiridijona I O, I. n. (nasproti pravoslavne cerkve). lO OO OO OO Ofl o OO OO OO OO OO OCOOODOOOOOOO vedno pripravljena za rabo. Mali pritisk s prstom in takoj ee zažari, svetla električna luč. Popolnoma nenevarno. Se lahko nosi v žepu ter se jo mnogo let rabi. Baterije, koje se obrabijo, se nadomeste z novimi. Cena komplet K 3. Z povečevalno lečo K 4 Kezervna baterija K I*— Pošilja po povzetju. I. KO NI G, elektrotehnik Dnnaj. VII. NVestbalinstrasse Stev. 36/313. Razprodajalcem visok odbitek! Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Nova redna, hitra in direktna alnžba za blag-o in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod MM CrIULI A Mil..................... 6500 ton. odpluje dne 5. novembra v Novi York. Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vioo, zdravaišk^ službe. Parniki električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Mol in piccolo št. 2 X .2, Nova prodajalnica Romelo Perini zlatar in droguljar Vi«'i del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Foprafija are na jamstvo. Prodajalnica jestTin iB iolonijal napoljskih in tuzemskih ss= testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TKST ul. Petronio i vogal uliee tfettefontaue Zaloga moke, žita. otrobov na izuero, vešč sluv., nem. in italj. jezika išče službo v kaki tukajšnji zalogi j>ohištva. Ponudbena .t^dinosti4. MiTircIii pomočnik IVI I Z. d I ORI it:i li = Zaloga svežega masla. = Podpirani inra v svoji trgovini jestvin, na oglu ulic Chiozza in dei Bachi, zalogi svežega £ia,ar-<»keea masla (Puter>, katero prodaja na drobno po 2 K *lg. — Trgovcem pa po dogovoru Blago vedno sveže in najboljše kakovosti. IVAN SUBAN. mm~ URAR v F. PERTOTI Trst, ul. Poste nuove 3 priporoča veliki izbor ur:| Ornega. SchaflThause Longi-nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. K Ji K « O «1 O prodajalnica (zgotovljenih s illa Cina ili Triesle" « X oblek X X § !=P tvrdke XX EDVARD KALASCH XX *y% x s x' x x X X X x x X X «I X S Tvrdka E. D E V E G L I A V modi, mani fakturah in drobnarijah naznanja cenjenim odjemalcem da se je s 24. avgustom t 1 preselila v ulico del le Poste štev. 1 — v ulico Nuova štev 49 in to z ozironi na udobnost mnogobrojnih odjemalcev, ki = stanujejo v raznih krajih mesta. Pri tej priliki sti se obe prodajalnici založili z novim blagom same novosti. - Cene brez konkurence I Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „COLDONI" 0 krojaSnieo, kjer se izvršujejo o iicne po meri in najugodnejših eer ah. V prodajalnici ima i udi zalogo rile za delavski stan po izvenredi • niikih cenah Izbor 1» •» 1 j š i h in navedoih nnnvij. bc veliki izbor -mt izgotovljenih hlač za delavca kakor tudi blaga za hlaće, fci e« oa-prsviio po meri. Avtorizovaaa krojaeniea. x X X X A X X X X X X Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefone št 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov —=( Pošiljanje predmetov, ii se jemljejo u potovanje in prevažanje blaga na vse erme. j- Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen- skladišča Edini tržaški zavod za — VACUM-PLFANFR" ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PREPROG ^- UUIW Ui-I-HilLn^, Točna postrežba in nizke cene. LJUBLJANSKA KRED1TJNA BANKA- v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Podrnžnioa v spijetu Podružnica ▼ Gelovou. Kupuje in prodaja mu rast, zastavnik plMB, prijoriiM, koauulaib obUfmdlj, srečk, dshiic, valot, aoveav ln dsviz. raneee izdaja k vsake«« irtViiji MjtTt ta nkoipytoJt papizjs ta vbovćuj« sapat« knpoM. ■-- Dajt predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzm — izgubi ■ Vtnkuiuje m utvinatiiujr vujatee temtnlnske kavcije. <■•«•«• Bor u mmročilm Denarne vloge vsprejema v tekočemjrsčana ali na vložne knjižice proti ugodulm obresnm. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d ~ dne vzdiga. Promet e deki in n^^j^^j ca