advertise in
the best
slovene newspaper ★
Commerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
Čilatelji v; CHICAGL NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
2^ XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, 0Ш0, TUESDAY (TOREK), MAY 22, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 101
Temperatura na splošno po Din-	med 70 in 90 sto-
višt	in okolici naj-
Пе^ nevihte niso izključe-obii ћ	imajo na obeh
IVihi:v Atlantiku in Pacifiku, enako bo jutri.
j® politično ^ glavnem obrnjeno tuHn-™riške pomoči l^r n «tajnik John Fos-tem ^ dajal odgovore v "a tiskovni kon-
ftioči v	""NO o ti-j po-
K dfl	Bela hiša pritis-
hower*^ ®P»"ejme predlog Eisen-^ naj bo ameriška na-pomoč še $4,900,000.
predsedniška ®^tes ^ Adlai Stevenson in . ^®fauver sta imela v
Nehati	'	j&vno
o ^ ' J® šla preko televizije 1ђ ^ v ()ba kandidata edina bila {Sprotna. Debata je кађд,, prijateljskem tonu. Oba Vpj^v ^ *ta si skoraj v vseh zunanje in notranje 08tj.p >f kritike edina. Malo ®>»Sftn^vf^ postala ko je Stev-He цЈ	Kefauverju, da se
"deležu je senatnega dela.
Bo le aktivno finančno leto-"S presežkom!
WASHINGTON, 21. maja—V nekaj dneh se bo obrnil na ameriške davkoplačevalce zakladni tajnik federalne vlade George Humphrey in bo povedal, kako se bo končalo federalno proračunsko leto s 30. junijem 1956. Že danes je napoved ta, da je pričakovati, da bo imela federalna blagajna od dveh do dve in pol milijardi dolarjev več dohodkov, kakor pa izdatkov. Mnogi republikanci, gotovo pa uradna demokratska stranka, se pripravljajo na politično akcijo, da naj se še v tem letu začne z znižanjem davkov.
V poštev, ko se bo reševalo to^-——
je včeraj po 4. 1%	K(»relo poslopje City
in , Co- na Hemiingcr Rd., Vfejj ^®''^nski ogenj z dimom oviral promet. Po
,,^e bilo itak zapuščeno in dovano po zadnjem ne-kfa ».r^	Menda je is-
.Poškode
Ofi --"Jovano po zadnjem ne-1. ^пе 12. maja. IM Povzročila ogenj.
v starosti 14, ozi-klgfj	so poskušali doma v
^nibo, pa bi na-bo A poskus z eksplozijo. P^Šlo	in do bombe ni
Pa, n' je poskus prekma-pogi ®®''®®no ponesrečil. Ko so |ц	na Lakeview Ave.,
So sg River sestaviti bombo, ^Sale kemične sestavine in
VajJj	bili težje poškodo-
jajo'	se vsi trije naha-
I^kewood bolnišnici.
staj.	doma iz Akrona,
pfgj upokojen inženir, je svoK^ P^foti, brani pa se iz P^oti kavciji $10,000. Clevei	je Stein prišel v
Clevpi na podružnico banke Ave ^ust Co. na Madison Za ^kewoodu. Zaprosil je P^ftašTi • pa se je zelo nerodno ^zbujal sum, da hoče сађд^ *"op ali tatvino. Pokli-je našla pri njemu je ^tein se zagovarja, da Pa u . po posojilo, pištolo telpfi^ pri sebi radi lastne
varnosti.
sploh v av-jo g '^i industriji, nadaljuje-stvn ^^^jnimi odpusti delav-deig, X se, da je sedaj brez ftiQbi] , ^00,000 delavcev avto-od ^ industrije, polovica od pade na območje Detroita.
ђЦђЈ '^adi imajo posebni do augip?^^ praznik rojstnega dne Čae J kraljice Viktorije. Za P®ned T P®^k zvečer in konča z
zvečer. Tudi ђјђ ^ zahteva tako praznova-
jii^ j®
U ju J * *®®sko leto ob praznova •»^ga praznika pa 74.
^^i ^el angleškega ča-
VgS ж^ћ____ .	w «. •
vprašanje, pride splošni gospodarski položaj v republiki, če bi se gospodarsko stanje kolikor toliko poslabšalo, bi bila zahteva po znižanju davkov prva na dnevnem redu. Najprej bi šlo za znižanje osebne dohodnine. Govori se, da naj bi se znižala za deset odstotkov. Ni pa nobenega govora o tem, da bi se davek osebna dohodnina sploh odpravil. če bi bilo znižanje davlcov kolikor toliko pomembno, bi ori-šlo v federalno blagajno kmalu nekaj milijard manj davkov.
Bela hiša in njeni gospodarski svetovalci so proti znižanju davkov in stojijo na stališču, da je treba gledati na splošno ameriško gospodarstvo, ki je v ostalem vir federalnih dohodkov. Poleg avtomobilske industrije se nahaja v težkočah industrija za kmetijske stroje, niso se pa uresničile napovedi, da bi ne bilo nekaj nazadovanja v produkciji pohištva, televizije, gradbenega materiala in tekstila.
Na splošno vzeto se še vedno napoveduje, da bo znašal izdatek potrošnje v letu 1956 malo manj kot se je pričakovalo, vendarle okrog 400 milijard dolarjev.
V zvezi s federalnimi financami in če naj pride do znižanja federalnih davkov, je treba vzeti v poštev državne in občinsko — krajevne finance. Drža,vni davki posameznih držav se višajo iz leta v leto. S tem pa tudi dohodki. Leta 1940 so dobile državne blagajne $5,800,000,000,-vsega davka, lansko leto $17,-700,000,000 in bodo davki v letu 1956 še višji.
Nasprotno se drževe in občine zadolžujejo. Leta 1940 so znašali skupno ti dolgovi $20,300,-000,000, lansko leto že $44,000,-000,000; letos bodo še višji.
Kar najbolj obremenjuje občinske in državne blagajne, so vedno višji stroški za potrebe šolstva, učiteljske plače, nove šole, na drugi strani pa stroški za nove ceste in za popravilo starih.
nt' skupaj so začeli pipo ohh^'^ i)iio dobro če bf Bka v,Anglije, sovjet
vlada
sedaj povabila v
Moskvo angleško kraljico Elizabeto in njenega moža, grofa Edinburgha.
če naj se znižajo federalni davki, ali se ne bo postavila zahteva, da naj se znižajo tudi občinski in državni davki?
Upoštevati je končno, da se nahajamo v volilnem letu 1956. Ena kakor druga stranka bo agi-tirala pri volitvah z davki in davki so tista stran, na kateri je ameriški volilec prizadet in zelo občutljiv.	•
Larry Tavčar urednik univerzitetnega lista
Z VARNOSTJO PROMETA SE ŽE NORČUJEMO
število smrtnih nesreč cestnega prometa gre navzgor.
Zdi se, da so v Los Ange-lesu, California, nad varnostjo prometa že obupali. Tam namreč pravijo, da čo naj pešec prehodi ulico ali cesto, ko je promet na višini, naj da z roko znamenje, pa ga bo ščitila postava. Dvigne naj desno rokq tako, da bo dlan obrnjena proti vozniku, ki drvi proti njemu, pa naj gre mimo na drugo stran ceste. To je postava in kdor tako dela, ga ščiti postava. Pa še eno prednost, pravijo, bo imel ta pešec, katerega bo voznik seveda podrl, namreč to, da ko ga bodo pripeljali v bolnico, ga bodo tam, ker je imel ob nesreči stegnjeno roko, lažjo slekli . . .
Kakor tista o grobarju v žaloigri Hamlet. Princ Hamlet naleti na grobarja, ki koplje nov grob, pa so na pokopališču v teh starih grobovih še ostanki kosti. Hamlet vpraša grobarja, kako dolgo traja dokle/ truplo v grobu popolnoma ne segnije. Grobar odgovofi, da "če je človek še pred smrtjo nekoliko gnil, potem po smrti v grobu kaj kmalu segnije."
Nezavarovana križišča železnic in cest so vzrok smrtnih nesreč. Danes zjutraj je bila v Hardenu, Mont., povožena na enem od teh križišč mati skupaj s tremi otroci. Vsi so bili mrtvi.
V Molite Carlo ima novo poročeni princ Rainier priliko, da pokaže če ima na njega kaj vpliva njegova žena Amerikanka Grace KeUey. V zaporih v Monte Carlo Se nahaja ameriški državljan, doma iz Los Angelesa. V Monte Carlu se je bavil s tajno prostitucijo. Njegov sin, ki živi v Los Angelsu, napenja vse sile, da princ Rainier pomilosti očeta. Zaprti oče, ki enako hoče iz zapora, pa je začel z gladovno stavko.
Larry Tavčar
Mladi Larry Tavčar pohaja Ohio univerzo v Athens, O., kjer se aktivno udejstvuje poleg svojih rednih študij tudi pri drugih univerzitetnih ativnostih.
Oho univerza izdaja za študente svoj list, ki se imenuje "Ohio University Post." Glavne pozicije pri uredniškem štabu so imela zadnji dve leti samo dekleta. Pred kratkim je bil imenovan za glavnega urednika Larry Tavčar, sin splošno poznanega tajnika Slov. nar. doma na St. Clair Ave., Mr. Johna Tavčar. Poleg njega je bil imenovan za pomožnega urednika Fred Уо-der. Ž njima vred so potem bili izvoljeni v vodstvo lista sami fantje, kar je prvič od leta 1951—52, da bodo list urejevali izključno fantje.
Larry je pokazal svoje zmožnosti v urejevanju lista že ko je pohajal srednje-visoko šolo. Bil je predsednik National Honor Society, član Student Council, nastopil je v pozdravnem govoru pred razredom, ki je graduiral, bil je član štaba, ki je uredil šolski letnik ob graduaciji, predsednik kluba, ki se je učil francoščine in podpredsednik kolegijskega kluba. Odkar pohaja univerzo, je aktiven kot: pomožni urednik Ohio University Post 1955—56; urednik 1956—57; žlan Sigma Alpha Ep-silon kluba; Sigma Delta Chi,
profesionalnega žumalističnega
društva; Phi Eta Sigma in In-, terfratemity Council.
Mlademu Larry čestitamo na njegovim aktivnostim ter mu želimo, da bi uspešno dovršil svoje študije v žumaUstiki.
Bi radi adoptirali?
Prebivalstvo Združenih držav v zadnjih letih zelo hitro narašča. Je pa na leto kakih 700,000 zakonskih parov, ki nimajo lastnih otrok, pa bi radi vzeli tuje otroke za svoje. Bi jih, kakor pravimo adoptirali. Na leto je v Ameriki samo 90,000 otrok, katere lahko adoptiramo. Pa nastanejo velike težave. Večina takih otrok je rojenih izven zakona, pa se sorodstvo za njih pobriga brez adopcije. Le dobra polovica jih ostane, pa tudi v tej polovici gre za težave, namreč, ker gre za belce in črnce, ozir amo za mežance. Beli starši, ki bi radi adoptirali, se zavzemajo samo za bele otroke, enako črni starši za črne otroke. V Ameriki nastaja nov socialni problem, kako zadostiti starše, ki nimajo lastnih otrok, pa hočejo postati vsaj adoptivni starši. Temu problemu pravijo "pomanjkanje otrok, ki naj se adoptirajo."
KAJ SO DOmi FRANCOZI V HOSKVI: GUY MOLIET POROČA COTYU IN VLADI
FRANCIJA SE ČUTI OSAMLJENO;^ KAJ JI JE BIL SVETOVAL TITO?
PARIZ, 21i maja—Predsednik francoske vlade Guy Mollet, ki se je vrnil iz Moskve, kjer je bil na uradnem obisku pet dni, je danes poročal o svojih razgovorih s sovjetsko vlado predsedniku francoske republike Rene Cotyu in francoski vladi. Za javnost je dal le kratko izjavo, da je skušal v Moskvi odpraviti napetost, ki vladq med Vzhodom in Zapadom, pa tudi rusko sumničenje do Francozov. Pred odhodom iz Moskve je posebej naglasil, da Francija noče biti osamljena.
V Parizu ostane odprto vpra-+—-—--
šanje, kako pomiriti Severno "Ko sem bil star deset let, bilo Afriko. Francosko javno mnenje je to leta 1944, sem zvedel, da je zahteva od svoje vlade, da naj bil moj ljubljeni brat ubit. Ubili na vsak način začne s pogaja- so ga nacisti v Varšavi. V moji
Seja Čitalnice
Jutri, v sredo' zvečer se vrši seja Čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 uri. Prosi se vse čitalničarje, da se gotovo udeležijo.
Zopet doma
Iz Euclid-Glenville bolnišnice se je vrnila 5. maja Mrs. Mary Sečnik, ki se je potem dva tedna nahajala pri sinu na 2036 Cherry Lane, Severi: Hills Village. Sedaj se nahaja zopet na svojemu domu na 1284 E. 170 St. Se prisrčno lepo zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice in darila ter vo-ščilne kartice, ki jih je prejela.
Važen sestanek ^
Kakor smo že včeraj poročali, se nocoj vrši važen in zanimiv sestanek Varnostnega prometnega odbora 23. varda v prostorih Newton D. Baker Center, 1420 E. 55 St. Pričetek bo ob 7.30 uri. Podan be zanimiv vspored, vključivši kazanja slik, govorov, godbe, petja in plesa. Vstopnina je prosta in javnost je vabljena.
unij je naslovila na predsednika Guy Mollet pripada h francoski socialistični stranki. Zveza francoskih delavskih socialističnih unj je naslovila na predsednika Guy Molleta poziv, da naj začne z uporniki v Alžiru pogajanja za nremirje. Tudi v vrstah francoskih poslancev je vedno več takih, ki zahtevajo pogajanja in konec
državljanske vojne v Alžiru.
*
V	Washingtonu so dali k obisku francoske delegacije Moskvi komentar iz državnega tajništva. Ta komentar pravi, da so tudi Francozi lahko v Moskvi uvideli, da se T?o dalo z novo sovjetsko vlado delati in da gre morda za
novo generacijo.
*
V	Parizu samem se sprašujejo, ali se je Guy Mollet držal v Moskvi nasvetov, ki mu jih je dal Tito. Tito je ob zadnjem obisku v Parizu trdil, da pozna zelo dobro Moskvo. Tito gre sam v Moskvo meseca junija. Tudi s sedanjimi moskovskimi oblastniki Bulganinom in Hruščevim se je treba držati teh smernic, da Sov-jeti ne marajo kritike od zunaj, pa jim je treba jasno povedati, da so kritike potrebni.
V	Parizu vprašujejo Molleta, ali je bil dovolil Titu, da se načrt novih lovskih letal kot so ga znašli v Franciji, da na razpolago tudi Titu v Jugoslaviji, pri zadnjem obisku v Franciji je Tito prosil francosko vlado, da mu dovoli izkoriščanje tega patenta za nova lovska letala za dobo treh let. Jugoslavija bi izdelala 300 takih lovskih letal. Takrat ni bilo javljeno, ali je bil v tem vprašanju dosežen kak sporazum ali ne. Menda se je francoska vlada protivila, da bi Jugoslovani uporabljali'ta patent, pa je Tito MolMu povedal, da se bo obrnil v nasprotnem slučaju na sovjetsko vlado, da ta da Jugoslaviji na razpolago znana lovska letala MIG. Kaj se je sedaj
dogovorilo v Moskvi?
*
Antistalinizem v Franciji in kaj je prinesel Mollet iz Moskve, ko gre za francosko komunistično stranko, katere voditelj Tho-rez je bil velik pristaš pokojnega Josipa Stalina. Pobijanje stalinizma ima velik odmev tudi med komunistično mladino izven Sov jetske zveze.
Na Poljskem gre boj proti stalinizmu. Poljski komunistični magazin Nova kultura je objavil članek, katerega je spisal mladi komunist Mihael Bruk. Bruk je star sedaj 18 let in piše (to razpoloženje Braka bo verjetno razpoloženje komunistične mladine tudi drugod):
otroški fantaziji je bil moj brat simbol junaštva, poguma in odkritosti. Moj brat je padel. Takrat so mi rekli, da se je moj brat boril za umazane interese poljske vlade v izseljeništvu, ne pa za interese Poljske. Moj brat je trdil, da se bojuje za Poljsko. Ko so mi ga v šoli predstavili v drugi luči, sem zgubil vero v domovino.
Veroval sem v Boga. Ko sem bil star 15 let, sem izgubil to vero. Bog, v katerega sem bil veroval, naj bi bil zaveznik morilcev mojega brata. Zvijal sem se v razočaranjih in sem preklinjal, kar sem imel preje tako rad.
Dobil sem prijatelja, bil je komunist. Ta prijatelj me je seznanil pobližje s komunizmom in v meni je zrasla nova vera, vera v človečanstvo.
Tri leta so prešla. Moja družina me je učila, kdo je bil Josip Stalin, in da so pota in cilji Stalina kljub vsem policijskim preiskavam in diktaturi bila pravilna.
Komunisti so prepovedovali dve leti jazz muziko. Potem so jo začeli naenkrat priporočati in so začeli izhajati posamezni ma-gazini, ki proslavljajo jazz muziko.
Kot mlad sem se zanimal za Jugoslavijo, posebno za jugoslovanske mladinske organizacije. Na račun teh organizacij so se na Poljskem kovale smešnice, sedaj pa zopet pravijo, da so principi te organizacije pravilni. Moram zopet spremeniti svoje mišljenje in to sedaj že četrtič, pa ali nisem cunja, s katero se lahko vsakdo obriše?
Mihael Bruk, sedaj 18 letnik daje svojo zadnjo izpoved, ki je značilna:
"Sram me jo mojih prejšnjih tovarišev, зглш me je komunistične stranke, ker sem bil razočaran v vsem, na kar sem čakal in sanjal. Sram me je mene, tebe, vas vseh, ker smo tako neumni in babjevemi. M^ni ne preostaja ničesar več, kar bi mi dalo podlago, da sploh v še kaj verujem."
Po zadnjih poročilih je glavni tajnik francoske komunistični) stranke Maurice Thorez potisnjen v ozadje in mu glavno glasilo francoske komunistične stranke L' Humanite ne posveča nobene pozornosti več.
Verjetno bo francoska komunistična stranka zavzela do socialista Guy Molleta in njegove vlade po navodilih iz Moskve prijazno stališče.
THOMAS POSTOTNIK
Snoči je preminil na svojemu domu po kratki bolezni Thomas Postotnik, star 78 let, stanujoč na 6926 Hecker Ave. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz Zakraj-' škovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti bomo poročali jutr
JOHN PESKAR
V St. Vincent Charity bolnišnici je po dolgi bolezni umrl John Peskar, stanujoč na 3604 E. 80 St. Star je bil 74 let. Doma je bil iz fare Krka na Dolenjskem, odkoder je prišel v,Ameriko pred 55 leti. Po poklicu je bil barvar. Bil je član društva sv. Jožefa št. 146 K.S.K.J. in društva sv. Imena.
Tukaj zapušča soprogo Josephine, rojena Zupančič, hčeri Mrs. Josephine Racin in Mrs. Rose M. Germ, sinove John, Raymond, Richard in Anthony ter 15 vnukov in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda ob 8.30 uri v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Pogreb pok. JOSEPH KOVAČ
Pogreb pokojnega Joseph Kovač se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
Pogreb pok. ALOJZIJE STRAŽIŠAR
Pogreb pokojne Alojzije Stra-žišar se vrši v četrtek zjutraj ob 10. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 10.30 uri in nato na pokopališče Calvary. Njena dva sinova, ki sta duhovna, in dve hčeri, ki ste nuni, se udeležijo pogreba. Bila je članica društva Jutranja zvezda št. 137 A.B.Z.
Pa tekmujmo!
Ameriške tovorne ladje, ki prevažajo žito, zahtevajo zvišanje tovornine. Za enkrat se jim je dovolilo, da smejo to tovorni-no povišati za .$5 pri prevoženi toni žita. Kaj je ozadje?
Na morju so se pojavile sovjetske ladje, ki prevažajo ameriško in kanadsko žito. Kanada je sklenila nove trgovinske pogodbe s komunističnimi državami, med njimi na primer tudi s Poljsko. Komunistični blok se je zavzel, da naj se to kupljeno žito prevozi na ladjah, ki pripadajo komunističnim državam. Samo za prevoz kanadskega žita je seda jha razpolago 106 takih tovornih ladij.
V Washingtonu se zavedajo resnosti te konkurence in je sestavljen posebni odbor, ki naj na novo pregleda ves položaj, ki je nastal s to konkurenco, predvsem, kaj je s tovornine in koliko ameriških tovornih ladij je še zaposlenih.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Exeeot Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)________________
For Six Months — (Za šest mesecev)____________
For Three Months — (Za tri mesece)__________
..$10.00 - 6.00 . 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto) ____
For Six Months — (Za šest mesecev) _^____
For Threp Months — (Za tri mesece)____
—$12.00 _ 7.00 — 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
POLJSKA ŠE M PROPADLA!
S tem se začne poljska narodna himna.
Tudi na Poljskem gre za nekaj novega. Kratke časopisne vesti so prinesle razne izjave, kot na primer, da je bilo leto 1945 leto prve revolucije, da je leto 1956 leto druge revolucije in da Poljaki pričakujejo, da se bo ta 1 evolucija končno dobro iztekla. .Tudi se govori o titoizmu na Poljskem. Komunistična poljska vlada je začela spuščati iz zaporov politične nasprotnike in to kar v deset
tisočih,.	_ I	(k::	lt» .atJižiiujar!*; 'SL.. !ji.i.i
Tudi smo prinesli kratko vest najuglednejšega angleškega gospodarskega časopisa The London Economist, da Poljaki doživljajo novo notranjo revolucijo.
V Ameriki je po uradni ocenitvi kakih šest milijonov Amerikancev, ki so poljskega pokolenja. Ali govorijo , že angleško, ali doma še poljsko, končno za ameriški način življenja ni važno.' Tudi Poljaki v Ameriki doživljajo usodo ameriškega "melting pota." Če se ustavimo pri raznih imenih, ki so še pristno poljsko ohranjena, vidimo tudi, da so Poljaki v Ameriki močno zastopani recimo med profesorji na visokih šolahj tudi drugače v ameriški družbi. Koliko pa jih je svoje ime spremenilo v tipično angleško! (V odgovor na to vprašanje velja to, s čemer se je pečal naš pokojni Lojze Adamič v knjigi "What's Your Name?" Sicer pa smo brali v zadnjih poročilih o smrtnih slučajih, da je umrl Bell, ki se je popreje pisal Zgonec.)
Vsekakor je šest milijonov ameriških državljanov poljskega porekla visoka številka. Pomeni, da so se Poljaki naseljevali po Ameriki množično, da so med najštevilnejšimi emigranti, kakor so Irci, Italijani, Judje, Ukrajinci, Cehi in Slovaki.
Če gremo gori v Kanado, bomo naleteli zopet na silno močne poljske skupine.
Tudi v novejšem času so se Poljaki v Ameriki močno naseljevali.	b, ij
Uradna ameriška statistika pravi, da se je med leti 1919 in 1925 naselilo v Ameriki kakih 200,000 novih Poljakov, med leti 1926 in 1930 42,700, med leti 1931 in 1938 15,100. Toda Poljaki so šli tudi v Francijo in to v omenjenem času kar 600,000 po številu, so šli v Kanado in to 120,000 po številu. Poljaki so imeli med seboj številne Jude. Samo iz Poljske je šlo v Izrael v Palestini 118,000 poljskih Judov,
Kakor so sicer številke suhoparne in jih hitro pozabimo,' pa so glede Poljske vsekakor zanimive. Poljska je bila v davni preteklosti samostojna država, pa že trikrat deljena. Delili so jo med Rusijo, Prusijo in Avstrijo. Ko je Poljska leta 1918 postala samostojna država, je uživala samostojnost le do leta 1939. V letih 1939-1941 je bila zopet del j ana, takrat med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Med vojno so jo zasedli Nemci, leta 1945 je bila od Nemcev osvobojena, pa je morala zopet pristati na delitev. Sovjetska zveza, oziroma Ukrajina je vzela kraje, kjer so bivali Ukrajinci. Poljska po letu 1918 je štela 35 mihjonov prebivalstva, sedaj jih ima 10 milijonov manj. Nemški kraji, katere bi hotela imeti za sebe Poljska, so šli iz političnih Cilj rov enako v Sovjetsko zvezo. Nekaj je za Poljsko ostalo, postala je res narodna država; danes je 97 odstotkov njenega prebivalstva res poljskega. Poljska se je razširila proti zapadu na račun Vzhodne Nemčije, katere prebivalstvo je nagnala v Nemčijo. Judje so bili poprej e v Po'jski zelo številni. Ko je vojska Adolfa Hitlerja zasedla Poljsko, je bilo tam 3,250,000 Judov, katere je pograbila in večino pobila. Trdi se^ da je bilo takrat rešenih življenja le kakih sto tisoČ Judov, ki so po večini izbrali judovsko državo Izrael in šli tja. Toda Poljaki so v zadnji vojni sami silno trpeli. Računa se s tem, da jih je bilo pobitih tri milijone, en milijon Poljakov pa da je bilo izgnanih v Sibirijo, sploh v Sovjetsko zvezo.	L. C.
UREDNIKOVA POSTA
Novice pri klubu Ljubljana
CLEVELAND, Ohio — Klub Ljubljana obstoja že nad 25 let. Zborujemo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. in se redne mesečne seje vršijo vsak zadnji torek v mesecu.
Zadnja mesečna seja je bila dobro obiskana. Sprejeli smo zopet tri člane v klub, ki so nam dobrodošli, ker so družaoni in dobri pevci pri zboru Slovan ter nam bodo v veliko pomoč ko ob zaključku vsake seje zapojemo Ljubljansko himno "Stoji, stoji, Ljubljanca." Tudi pri godova-nju in obhajanju rojstnih dni članov vsaki mesec zapojemo jim v počži.st "Happy Birthday."
Priporoča se rojakom in roja,-kinjam, da postanejo člani našega kluba. Ne bom opisoval podrobnosti kluba. Rečem le, da imamo pri klubu dosti veselih ur razvedrila in zabave. Imamo tudi dobrega pevca in godbenika— poznanega John Grabnarja, ki je naš meščan.
Klub Ljubljana priredi svoj letni piknik na praznik "Decoration Day" 30. maja v parku Slov. nar. podp. jednote. Ta prostor je splošni javnosti tu kot izven naselbine dobro poznan. Nahaja se v prijetni senci košatega drevja, kjer je posebno sedaj v mesecu maju prav prijazno. Pri tem mi pride na misel kako smo, ko sem kot mladenič pohajal v šolo, peli "Ljubi maj, krasni maj, konec zime je sedaj."
Za sedaj ne bom opisoval podrobnosti tega piknika, ker bodo še podane v lokalnemu časopisju pred piknikom. Skupni odbor bo pripravil vse potrebno, da no bo ,'iihče lačen ali žejen. Gotov sem, da bo tudi dosti petja in plesa, ker bo igrala Grabnarjeva orke-rstra.
Vam še enkrat toplo priporočam, rezervirajte 30. maj popoldne za poset piknika kluba Ljubljana. Vam beležim z meščanskim pozdravom in kličem; Na /eselo snidenje 30. maja v parku S.N.P.J.
Anton Bokal, podpredsednik.
Ženski odsek S.N.P.J. vabi na piknik .
CLEVELAND, Ohio — Kam Ш v nedeljo ? I—seveda, na pik-lik Ženskega odseka rekreacijske farme S.N.P.J., na svoje prostore blizu Chardon, Ohio. Dolgo, smo samovali v svojih brlogih in hodili na seje in priredbe v narodne domove. Sedaj, ko je zopet ozelenelo in nas pri-roda vabi in vleče medse, se zopet selimo ven—v skupen narod-■li park, kjer je poletno zbirališče vseh jednotarjev in njih prijateljev in kjer je prostor za razvedrilo starih in mladih. ■
V tem zemskemu gaju skrbno jospodinijo naše vrl2 žene, da ;c prostor bolj privlačen in udoben in so gostje prijazno sprejeti in postreženi. Kaj bi bilo na zvetu brez pridne ženske roke?! Na teh prostorih so vso kuhinjo irsurcdila in modernizirale, da liso od daleč podobni prejšnjim.
Za v nedeljo, 27. maja so se oosebno pripravile, da se bo vse :im bolj svetilo, sama pa Vam ;odo na uslugo in vara postre-.':?,jo z različnimi dobrotami tega Tv'eta. Posebnost bo sladko pecivo, na katerega imajo patent n znajo tako narediti samo one.
Solnce bo v nedeljo posebno lepo sijalo, zato prihitite v veselo družbo, med prijatelje, кјзг se lahko pridružite balincarjem ali se zavrtite ob fini domači godbi in boste postreženi od prijaznih žensk, da bo dan vesel in prazničen.
Na svidenje!
Viki Poljšak.
Zadeva iožbe dr. F. J. Archa proti Slovenski narodni podpor, jednoti
"Prosveta" z dne 16. maja 1956 poroča:
Po skoro petnajst letih je tožba dr. F. J. Archa proti Slovenski naiodni podporni jednoti za plačo vrhovnega zdravnika prišla pred sodišče Common Pleas Court of Allegheny County, Pittsburgh, Pa., dne 30. aprila in 1. ter 2. maja 1956.
Ta tožba je bila posledica odstavitve dr. F. J. Archa iz glavnega odbora SNPJ meseca avgusta 1942. Obtožen je bil kršitve pravil, točke 10, ki določa:
"Nadalje ne more biti glavni odbornik član, ki je glavni odbornik kake druge bratske podporne organizacije, in noben glavni odbornik te jednote ne more biti glavni odbornik kake druge podporne organizacije."
Dr. F. J. Arch je bil v onem jasu član glavnega odbora neke iruge bratske organizacije, ki )a potem iz njenega odbora ni •esigniral.
Na seji glavnega odbora jNPJ meseca avgusta 1942 je jlavni nadzorni odbor poročal, la je na podlagi obtožbe proti Ir. F. J. Archu vršil zaslišanje, :i je bilo popolnoma nepristransko. Poročal je o poteku zaslišanj in na podlagi teh' ugotovil, la vsled kršitve omenjene točke LO naših pravil dr. F. J. Arch ni ipravičcn ostati član našega gl. )dbora.
Sodno zaslišanje o tej zadevi :e je vršilo pred sodnikom Weis-3om, s poroto, v kateri je bilo enajst žensk in en moški. Izrek porote je bil v prid dr. F. J. Archu v vsoti tri $3,000 (tri tisoč dolarjev.)
Ekzekutivni odbor je poveril laše odvetnike pripraviti apel )roti odloku sodišča (Common Pleas Court of Allegheny County, Pittsburgh, Pa.) na višje sodišče.
POROKA PO 56 LETIH
V brazilskem mestu San Juan jta se poročila 78-letni Hernandez in 7'6-letna Alejandrina Lopez. Bila sta razpročena 56 let, in sicer samo zaradi oporoke, po /cateri bi Hernandez izgubil zem-■jo, če bi se bil poročil prej. Registraciji poroke je prisostvovalo osem živih otrok. 17 vnukov in 3 pravnukov.
PASJI KVINTET
Ameriška trgovina z gramofonskimi ploščami zadnje čase naglo razcveta, kar je treba pripisati eni sami gramofonski plošči, ,ki je prišla v promet z naslovom "Pasji kvintet." V лјет sodelujejo oba nemška ovčarja Cezar in King, tererja Pearl in Pussy ter -najmanjši med njimi Dolly, ki lajajo baje tako složno in ubrano, da je slišati z gramofonske plošče preprosto melodijo.
PEPEL JE DOBRO GNOJILO
Pepel je ostanek izgorelih rastlin, ali iz rastlin nastalih goriv, zato se njegova vrednost' ravna po izgoreli snovi. Na splo-iino je pepel dobro gnojilo, saj! v.iebuje fosforno kislino, kalij in precej apna. Lesni pepel—pepel listavcev ali glavcev—пз vsebuje dušika, kar je treba pri gnojenju upoštevati. V premo-govem pepelu pa je malo fosforno kisline in kalija, več pa žve-plcne kisline. Zato je presojan premogov pepel najbolje kompostirati, da se škodljiva žve-plena kislina razkroji. Boljše gnojilo kot pepel pa so saje, ki vsebujejo od 60 do 70% organskih snovi. Kot gnojilo jih trosimo jeseni, v maju in juniju pa gnojimo z njimi zelenjavo.
Vesfi Iz življenja ameriških Slovencev
GLENDALE, Calif.—Dne 10. maja je umrla v Glendale, Calif., Mrs. Mary Prushek, stara 65 let. Pokojnica je bila žena poznanega slovenskega slikarja Harr-weya Peruška, ki pa se je radi laglje izgovorjave tega imena v angleščini podpisoval s Prushek. On je umrl pred leti v Clevelandu.
Pokojna May Prushek je bila rojena v Brohlandu v Nemčiji. Bila je članica SNPJ. V Glendale, Calif., zapušča hčer Marian Brandon Prushek.
JOLIET, 111.—Umrl je John Mutz, star 59 let. Rojen je bil tu v Jolietu. Bil je samski. Zapušča štiri brate: Anton B., jolietski advokat, kandidat za državnega pravdnika na demokratski volilni poli v novembrskih volitvah; Joseph in Edward v Milwaukee; Raymond Mutz, advokat v Denver, Colo.; tri sestre, Mary Searles v Seattle, Wash., Sister Mary Verda, Rati-tan, N. J. in Bertha Kearn, Chicago; dva strica, Frank Soden in Jack Soden, oba v Milwaukee; dve teti, Mrs. Frank Lang in Mrs. Theresa Ancel v Jolietu; ter več sorodnikov.
—Joe Zalar, učenec v Joliet Township High school, sin Dr. in Mrs. Joseph Zalar, ter vnuk gl. tajnika KSKJ. Zalarja, je prejel nagrado in pa Art Scholarship kot eden izmed sto najboljših slikarskih študentov v deželi, tako je poročal Scholastic magazine. Nagrade so bile razdeljene ob 29. letni National High School Art Exhibition, katere sponzor je isti Scholastic magazine. Slike in kipi študentov so bih poslani v Carnegie Institute, kjer je 34 slikarskih mojstrov sodilo oziroma izbralo najboljša dela.
—Illinois Bell Telephone Co. je pričela graditi milijon-dolar-sko poslopje na vogalu Joliet in Webster cest. Poslopje bo služi lo za urade te družbe.
—John L. Jevitz Jr., js bil imenovan kot prvi superintendent za Will County Forest Preserve. Mr. Jevitz je bil uposlen dosedaj pri Sanitary District in kot tajnik republikanske stranke v Will County.
—Dne 7. maja je umrl član SNPJ Louis Majcen, star 77 let. Rojen je bil na Hrvatskem. V Ameriki se je nahajal nad 50 let. Zapušča tri poročene hčere
SHIRKIEVILLE, Ind. — Dne 4. maja je umrl Anton Smodila. Bolan je bil več let. Star je bil 74 let ter dolgoletni član SNPJ. Žena mu je umrla pred 4 leti. Zapušča dva sinova.
BULH, Minn.—Dne H. maja se je smrtno ponesrečil v rud niku Oliver Iron Mining 65 let star Mike A. Miklovich. Padel je v rov 75 čevljev globoko. Pokojni Miklovich je bil doma iz Gorenjskega. Pred leti je bil član in tajnik društva 314 SNPJ, iz katerega je izstopil zaradi nesporazuma. Nameravil je iti prihodnje leto v stari kraj, toda usoda mu je prekrižala račune. Zapušča soprogo, dva sinova, tri pastorka in 10 vnukov.
DETROIT, Mich. — Dne 7. maja je umrl član SNPJ Martin Horvat. Doma je bil iz Vavte vasi pri Novem mestu. Star je bil 63 let. V Ameriko je prišel leta 1913. Zapušča soprogo, dva sinova in brata.
CHICAGO — Sestra Anna Bieia, prej Žlogar, je povila zalo deklico.
—Dne 12. maja sta praznovala v krogu svojih sorodnikov in prijateljev 50-letnico zakonskega življenja Frances in Joseph Ambrose, ki živita v Ciceru. Proslava, ki je bila prav prijetna, se je vršila v dvorani Polish Falcon Nest No. 1 na 1921 W. Cermak Rd.
WEST ALLIS, Wis.—Dne 7. maja. je umrla članica SNPJ Louise Kalishek, dekliško ime Hainzel. Stara je bila 69 let, do-.
mednarodna televizija
Pred približno osmimi leti je bila televizija na mednarodni osnovi samo zamisel nekaterih inženirjev, če pa sodimo po sedanjem tehničnem napredku, bosta Amerika in Evropa v nekaj letih izmenjavali sporede. Potem pa ni daleč čas, ko se bo lahko vključila v svetovno televizijsko mrežo katera koli država.
Znanstveniki morajo seveda najprej rešiti vprašanje prenosa televizijskih valov okoli zenielj-ske krivine. Ko bodo izboljšali to tehniko, bodo imele poedine države samo to nalogo, da razvijejo televizijo tako, da bo prišlo do mreže relejnih postaj, ki bo vezala ves svet.
Neki ameriški inženir je nakazal naslednjo možno relejno pot. Začela bi se v New Yorku, šla do Kanade, čez Grenlandijo, Islandijo in Škotsko do Evrope, čez Evropo do Južne Azije, proti severu do Japonske in s pomočjo relejnih postaj na Pacifiku do Kalifornije v Združenih državah. Za dober sprejem bi morala biti oddaljenost med relejnimi postajami manj kot 300 milj.
Nekateri členi te svetovne verige že delujejo. Na vzhodu je televizija že krepko ukorfeninje-nja na Filipinih, Japonskem, v Siamu in v Avstraliji. V Indiji, Turčiji, Iraku, Libanonu in Egiptu imajo postaje bodisi v načrtu ali pa jih ponekod že gradijo. Danes skoraj ni države v Evropi, kjer ne bi imeli stalne ali vsaj poskusne televizijske postaje.
Evropa ima pravzaprav televizijo na mednarodni podlagi že skoraj dve leti. Junija 1954 je osem držav ustanovilo mrežo, ki se imenuje Euro vision. Vseh osem držav lahko gleda isti spored.
Države, ki pri tem sodelujejo, so Belgija, Danska, Francija, Zahodna Nemčija, Italija. Nizozemska, Švica in Velika Britanija. Danska je kasneje odpadla, na poskusni podlagi pa se je pri-
družila Avstrija. Te države so od začetka uresničitve načrta vide* le sporede, kot n. pr. svetovno prvenstveno srečanje v base* ballu v Švici, otvoritev pari*' menta v Angliji, belgijski papeža na velikonočno nedeljo nedavno zimsko olimpij&(^° f Italiji. Konec 1. 1955 je slon prenašala povprečno sede® sporedov na mesec, med nekat^ rimi državami pa je obstaja dnevna izmenjava sporedov.
Poleg premaganja števikj^! tehničnih težav pa je največ)" uspeh Eurovision v tem, ^ premagali jezikovne pregra.je. so važna okoliščina tudi pn gradnji svetovne televizij® ® mreže. Kjer nastopijo jeziko^' težave, pa lahko vskoči ko»eO tator, ki iz krajevnega študi]' s popisovanjem v domačem Ј®® ku vodi poslušalce, oziroma S dalce.
Za gladko odvijanje sveto^® televizije pa je važno, da uvel jo vse države, ki bi morebiti delovale, enotne tehnične sta® darde. Združene države so ^ nim drugim državam predlo® naj se drže enotnega standar ' da bi se tako kasneje lažje vk№ čile v svetovno mrežo.
irecej
Jasno je, da bo trajalo p
držav® prede"
katero bi bile vključene vse žave, bo verjetno obstajala zg
časa, preden se bodo vse
lahko pridružile načrtu. ^ ^ ^
bo ustvarjena popolna mreža,
at'
[olj
okvirna mreža. Še delj časa ^ verjetno trajalo, preden imele nekatere države	'
ia se vključijo v takšno Izključeno je n. pr., da bi so" lovale države iz sovjetski vplivnostnega področja, in vse dotlej, dokler se bodo voditelji bali zahodnih ideolo^^' vplivov, če se pa ne bodo žile, ne bodo sodelovale pri bolj privlačnem poskusu
teh' sto-
žične komunikacije in pri i"' vanju najbolj zanimivega
nološkega vprašanja tega letja.
Common
MILIJONARJI V SOVJETSKI ZVEZI
• ^ ji
plačujejo v stanovanjskih h'®®'
! ti p; Л« coK ____X_____•__..litie.
Tudi v Sovjetski zvezi lahko postaneš privatni milijonar. Veliko zasluzijo pisatelji vseh vrst in ti so postali v Sovjetski zvezi tudi milijonarji.
Zanimiv je pregled, kako se v Sovjetski zvezi, katere končni cilj je ta, da postavi na svet "brezrazredno družbo," plača delo kot tako. Je razlika po krajih in je na primer povprečna mezda v Leningradu v dolarski valuti $200 na mesec, povprečna mezda v Moskvi pa je $300 na mesec. Uradnega kurza za razmerje med dolarjem in ruskim rubljem ni. Praktično se računa en dolar za štiri ruske rublje.
Tudi plače na splošno so v Sovjetski zvezi različne. Oskrbniki imajo plače $300; uredniki listov in magazinov $500— $1,000; tehniki, ki delajo v industriji petroleja $750; pilotj(^ $750, toda delavci v premogoko-pih celo $1,500. Igralci na raznih odrih pa do $2,500!
Važna je kupna moč ruskega rublja. Hleb kruha stane sedem centov, funt masla 32 centov, deset funtov krompirja 15 centov, zavojček navadnih cigaret pet centov, boljše 25 centov. Delavci
ma iz Steiregga v Avstriji. V Ameriki se je nahajala 49 let.
SPRINGFIELD, 111. _ Rose Zaverel se nahaja v bolnici St. John's. Obiski so dovoljeni.
MILWAUKEE, Wis. — Dne 13. maja je umrl Frank Maroh, član SNPJ. Tukaj ni imel sorodnikov, v starem kraju pa zapušča hčer.
KIRCHENER, Ont. — Tukaj je umrl Johan Juršič, star 63 let, rojen v vasi Dolš pri Novem mestu. V Kanadi je bival 30 let. V Torontu zapušča eno hčer in dva vnuka, v starem kraju pa eno hčer.
V oLaiiuvaiijanixi
$15 do $25 mesečne najemniJ^^'
Tekstil je drag. Moška oW®''® stane $175. Ženske obleke bombaža $60 do $120. Tudi Iji so dragi; par ženskih čev№^ stane na primer $30 do $40.
Zadnja poročila iz Moskve k" jih dajejo zunanji dopisniki' P® priznavajo, da sovjetska dela na tem, da se znižajo vis®. stroški preživljanja in da v šanju standarda skuša tek0°' vati z Ameriko.
Tudi v Sovjetski zvezi so udomačeni električni hladil'"''' in televizijski aparati, seveda i'® še v masah. Televizijski apa'"^' dobi za ceno $100, hladilnik f
se se
7.a
$500.
V JEKLU JE ŽIVAHNO
Z mesecem junijem bodo ključena pogajanja za novo
J____n	^	1 .1
za'
^ ___^_________
dno pogodbo. Sedanja v—
diie0
_ _ _____delov:;
■oogodba namreč preneha z 30. junija.
Leto 1956 naj bo za ameri^l^® unije tudi leto organiziranj uradništva po pisarnah. V klarnah in njih uradih je ^ daj unijsko organiziranih 25,0 "belosrajčnikov." Cilj je ta, lih v letu 1956 organizirajo n»]' manj Š3 100,000.
PO AMERIŠKO!
Radi iiramo lepe vrtove okr" ; hise, tudi lepo travo. Med паП' so nekateri, ki imajo v ureje^^' niu vrtov posebno veselje, pa di posebne stroške. Leta-smo na ljubo len'h vrtov in zel®' ni h trav izdali $211.000 000. tcs bomo izdali kar $689.000,000;
Potrošnja gasolina v Ameri narašča. Za leto 1955 smo norabili kar 54 milijard ena tre lina galonov ali tri milijarde ve kot pa v letu 1954.
trst hoče izkoristiti
beograjske sporazume
Trst Ugodne
očitno noče zamuditi
Dira Priložnosti, ki mu jo od-8kn •	zaključek italijan-
pogajanj v tren? ^ ^^Gdsednik Tržaške lL«h	prof. Fegiz
neg. , ¥ ^ spremstvu glav-sam	dr. Addobbatija
Do-, odposlanstvo tržaških Id ^ obwkdo 8ђ"	ki je v- imenu Ita-
zume, v Jugoslavijo, in se jjg P^vratku ustavil v Trstu, povratku ustavil v Trstu, je g. Storoniju iz-di tr° ^4° "^ržačanov, da se tu-V nn poslovni svet vključi la	bodo zaključeni
ftiov v ^®°^^3skih sporazu-2ћл,1- koraku Trgovinske vkKmo ddmo
Oje. v
zname-zrcali odločna
preveč
sicer
Volia i	uuluuiia
da v ■	poslovnih ljudi,
trpn . vansko-italijanskih izmenjavah izvoju-viogj i^i jioi gre že po sami
Pretp'n	odigral v
1ђа J ^ izmenjavi med obe-bilo	^ tem pogledu je
prejšnjega 2, <^nika zbornice le ^ujenega.
venientibus"
®staf' nekaj bo za nas le dani°'	dvignemo iz dose-
kak Pasivnega opazovanja, j{j ^^%i izkoriščajo položaj, po sklenitvi italijan-V .J^oslovanskih sporazumov letu. Pred mesecem 2^^ 26 omenili, da se je tudi ftiet	pospeševanje pro-
ћло ^ Л "^^goslavijo zdramila in B:la iniciativno vmes.
Ko
^ beograjskimi spo-tira .^i^de ribolova in kredi-tjjg izvoza industrijske opre-stra^^-	v Jugoslavijo od-
4ver ^ zadnje ovire proti n^l^^^^ijenju tržaškega regio-trgovinskega sporazu-ju ® izmenjavi med Trstom јл obmejnimi po-Ц pričakujemo, da se bo ^^®porazum zdaj pričel izvajati. gy izmenjavo v letni vredno-Ško'^f^ ^ milijarde lir, ki bi trža-(}j ^govino in z njo vse gospo-®tvo precej oživila.
P;
slavija nabavljati—in v tem vidijo v Jugoslaviji določene prednosti; drugič, vsaj del tržaške industrije se da naglo preobraziti tudi za izdelovanje takšnih proizvodov, ki jih zahteva trg. Rok za dobavo italijanskih industrijskih podjetij v smislu beograjskega sporazuma traja tri leta, se pravi, da je ^a preusmeritev tržaške industrije na razpolago dovolj časa. Svojo gibčnost je tržaška industrija pokazala že po prvi svetovni vojni, ko so se ladjedelnice v Tržiču in Trstu preusmerile na izdelovanje raznih novih proizdo-dov kakor vagonov, letal, mostnih konstrukcij itd. Sicer je tržaška veleindustrija, kakor n. pr. strojne tovarne, že danes v dobrih poslovnih stikih z Jugoslavijo.
Vprašanje, v kakšni meri se bo Trst lahko z uspehom vključil v nove gospodarske sporazume med sosednima državama, ne odvisi samo od izida tekmovanja med industrijo v Trstu in drugod po Italiji, temveč tudi od jugoslovanskih podjetij, ki bodo naročala blago. Kakor rečeno, teh sporazum ne veže ne glede izbire dobaviteljev. Jugoslovanska podjetja lahko računajo, da bodo v Trstu postreže-na s solidnimi izdelki, kakršnih si želijo, in tudi po cenah, ki jim bodo ustrezale.
Končno moramo omeniti še tretji činitelj; rimsko vlado, oziroma ustanove (komite pri Vse-državni zavarovalnici—Istituto Nazionale delle Assicurazioni), zavod za zunanjo trgovino itd. ki odločajo- o državnem jamstvu za dobavo opreme jugoslovanskim podjetjem na podlagi prošenj italijanskih dobaviteljev. Upamo, da v tem pogledu ne bo diskriminacije na škodo Trsta, ki zasluži vso oporo glede na krizo, ki jo preživlja.
Sodeč po pisanju jugoslovanskih časnikov so v Beogradu veliki optimisti glede sadov sedanjih sporazumov in splošno glede razvoja italijansko-jugoslo-vanskega gospodarskega sodelovanja v bodočnosti. Tudi g. Storoni je bil v Trstu poln hvale zaradi sprejema, ki ga je bilo deležno italijansko odposlanstvo v Beogradu in glede dosedanjih rezultatov jugoslovan-sko-italijanske trgovine na podlagi lanskega trgovinskega sporazuma.
Hvalevreden je ta optimizem, ker je v optimizmu vir življenja, a hkrati prvi pogoj za dosego uspeha. Značilen je tudi pouda-
glede sporazuma o do-.Industrijske opreme Jugo-ђј	ne strinjamo z mne-
da '^^kega tukajšnjega lista,
vio^,^° moral Trst omejiti na med italijan-Јц ' industrijskimi središči in List utemeljuje to ^'"ditev z navajanjem okol-ijjj na Tržaškem ni takšne Јц	ki bi lahko dobavljala
fte	zaželeno opremo. To
sporazum ne do-	j„----^----
...^P^robno, kaj mora Jugo-1 rek političnega pomena beograj-
ous Ham And Cheese Wrap-Up^
^ith leftover ham is a problem, ycu can mix up a tasty sandwich indil'w ham and cheese filling and serve hot from the oven in and	jackets of aluminum foil. This is wonderful party fare
Y Will be an instant success at bridge luncheons and TV suppers. Squn ® sandwich rolls can be prepared ahead of time, then encased in foil	Alcoa Wrap, the sturdy new aluminum foil. Sealed in the
timp T? be stored in the refrigerator or freezer until serving detain * filling will stay moist and flavorful, while the bread will then f freshness. To serve, bake on the oven rack for 10 minutes, the«« 4®^" the foil covering and serve hot. For outdoor eating, campjj^°"ciou3 snacks can be heated right on the grill or in the
2y.	Hot Ham and Cheese Wrap-Ups
boiled or baked hami 1/2 cup thinly sliced pimento«> x "^sliced, or leftover	stuffed olives	Jp,
1/2 IK	tablesoons mayonnaise >
1/3 „ ^"^rp Cheddar cheese ^ 1/2 cup chili sauce .
L 2 Vin / green onions	12 frankfurter rolls split - _
C	eggs, sliced	12 six-inch squares, Alcoa Wrap
®nd oii '	into 1/4 inch cubes. Combine with onions, eggs
and fi ' mayonnaise and chili sauce, pour over ham mixture each r .^'^til well blended. Pile mixture into split rolls and wrap Bake in "Л 6-inch square of aluminum foil, twisting ends securely. 12 sandv^iTrolk 400°F. Serve each roll in its foil wrap. Yield:
skih sporazumov, češ da gospodarski sporazumi odpirajo pot tudi k političnemu zbližan ju. Izjava sopodpisnika beograjskih sporazumov dr. Staneta Pavliča po podpisu sporazumov priča, kako velik pomen pripisujejo v Jugoslaviji političnemu ozračju. Iz njihove izjave jasno sledi, da bi politične sikane utegnile pokvariti vse napore, ki so bili storjeni na gospodarskem področju. To bi bilo seveda tudi v škodo obeh narodov; saj je dr. Storoni dejal, da so se pri pogajanjih prizadevali, da bi sklenili sporazum za povečanje blaginje narodov obeh državah.
Na žalost moramo ugotoviti, da je prav tu pri nas politično ozračje še vedno napeto in da si nekateri listi celo prizadevajo, da bi ga s hujskanjem proti izvajanju svečanih mednarodnih dogovorov, kakor je bila londonska Spomenica, pa tudi proti našemu življu sploh, še bolj napeli. Kakšen krik so n. pr. ti listi zagnali samo zaradi tistih 175 milijonov, ki jih je rimska vlada nakazala za gradnjo kulturnega doma, čeprav je stem samo izpolnila svojo obvezo po londonskem sporazumu! Čimboj nas čas oddaljuje od podpisa londonskih sporazumov, temvečja postaja nevarnost, da se v takšnem ozračju oddaljimo od izvajanja londonskega memoranduma za vedno. To ne vpliva kvarno samo na gospodarsko uveljavljanje tržaških Slovencev in ne krči samo možnosti njihovega obstanka, temveč ustvarja tudi ovire v gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. V tem pogledu so bile izjave predstavnika Jugoslavije po podpisu beograjskih sporazumov popolnoma jasne.
—Gospodarstvo
ENAKOPRAVNOST
Kaj naj bi vedeli o insektih
Da so nekateri insekti že stari sovražniki človeka nam dokazujejo mnoge nalezljive bolezni, ki bi brez insektov ne mogle širiti svoje strašne moči nad človeštvom. Tako na primer malarija, ki je igrala veliko vlogo pri propadu starih civilizacij, ne bi mogla sploh obstojati brez komarja anofelesa. Tudi kuga, rumena mrzlica in spalna bolezen bi brez insektov ne mogle tako redčiti prebivalstva raznih kontinentov, kot so jih sicer. Te bolezni in še mnogo drugih; ki jih prenašajo insekti, ki letajo, skačejo ali pa se plazijo, so uničevale cele grupe prebivalstva ne samo v tropih ampak tudi v zmernem pasu. šele v začetku tega stoletja so odkrili prenašalce teh bolezni: komarje, bolhe, muhe, uši in klope. Minili so torej časi, ko medicina ni imela opravka z insekti in jo le-ti niso zanimali. Zdaj pa zavzemajo v interesih modernega zdravnika važno mesto, ker so zlasti pri tropskih boleznih vzročni faktor prvega reda. Zato si dandanes tropske medicine brez entomologije (nauka o insektih) sploh misliti ne moremo. A tudi v zmerni klimi imamo tako tesne zveze med boleznimi in insekti, da je potrebno, da škodljive insekte vsaj malo spoznamo.
Oglejmo si zato kratko njihovo anatomijo (sestav telesa) in/fiziologijo (način življenja). Telo insektov je sestavljeno iz treh glavnih delov: Glava, prsni del in zadek. Telo oklepa trd oklep sestavljen iz odporne organske snovi hitina, ki je pri mnogih vrstah na zunaj pisano obarvan.
The Old And The New In "Presidents"
Martin Van Buren, eighth president of the United States kept his appointments-with the watch on the left, now in the Museum of the City of New York. Gold and bulbous, it had to be wound with a key, attached to a ribbon along with his personal seal. In the short span between Presidents Van Buren and Eisenhower, the art of watchmaking has now progressed to the beautiful Wrist watch on the right, the new Eulova "President," designed especially for this Presidential election year of 1956.
The Bulova "President" is so thin it takes more than three to equal the thipkness of the Van Buren watch. President Van Buren, erect and dapper and known as the "Little Magician" because of his political acumen, would have been a sujjer magician and certainly a man in smart, executive style, had he had this present day ultra thin watch with its full assurance of accuracy and fashion. The old watch and the new demonstrate the amazing evolution in timepieces from the heavy pocket watch to this new miracle of thin, thin watch design.




Getting The Most For Your Money


All of us Want the most out of our dollars when we go shopping. But phony bargains are not the most, They pick your pockets and deflate your confidence in your shopping skill.
To gu^d your dollars, beware of stores with slippery prices. Reports published in The Congressional Record revealed that these stores try to lure you in with prontises of wonderful bargains on famous brand products—but tneir ads forget to mention price. What you 11 pay depends on things that have nothing to do with the value of a product. You will pay more if you don't haggle with the sales clerk. You may pay more in the morning when the store oper^cs on the system of getting the day's profits as fast as possible. You may ■ be pressured into buying an unfamiliar product— one that s very profitable for the slippery operator. And you will often be pressured in the same way even if. the slippery operator did mention low, low prices in his advertising.
The best way to get "the most" is to shop at reliable stores you know—stores with a reputation for fair dealing and fair prices. These stores respect the fair trade laws which protect the customer against slippery price juggling. Fair trade prices give you value on the quality products you know. And fair trade guarantees that you'll P®y as low a price as your neighbor for a famous brand product.
Ena glavnih nalog insektov v naravi je oplodnja rastlin in uničevanje mrtvih tiupel. Že biolog Line je izrekel navidezni paradoks, da tri mesarske muhe prej uničijo truplo konja kot lev. Pri tem moramo seveda misliti na Učinke, ki k temu uničevanju veliko prispevajo.
Pri dozorevanju do spolno zrelega odraslega insekta preidejo ti skozi več—pri različnih vrstah insektov različnih—faz oziroma štadijev razvoja. Posamezne faze istega insekta se med seboj razlikujejo. Posameznosti ne bomo tu opisovali, zanje to je nauk o insektih.
Kako pa insekte zatiramo? Kajti če igrajo tako usodno važnost pri prenosu nevarnih infekcijskih bolezni, so se naravno raziskovalci posebno zadnjih desetletij trudili, da bi našli snovi, ki bi insekte zanesljivo uničevale. Snovi, ki insekte uničujejo, imenujemo insekticide. Insekticidi pa ne delujejo na vse insekte. Na določene vrste imajo določeni insekticidi močan vpliv, na druge pa nobenega. Nekateri insekticidi pa imajo različno delovanje tudi proti raznim individuom enake vrste insektov.
Imamo različne insekticide— različne po kemijski sestavi in po zunanji obliki: plini, pare, prah in iz njega narejene raztopine.
Po načinu delovanja ločimo prebavne, dihalne in kontaktne insekticide. Kontaktni so oni, ki delujejo na insekte že po kontaktu na zunanjo površino, re-spiratorni ali dihalni oni, ki delujejo preko dihalnih sistemov, prebavni pa oni, ki delujejo per os (skozi usta), to je lizanje ali požiranje hrane.
ing, M. D.
Spomin Iz mladosfl
Oče mi je ostal v spominu kot resen in delaven mož. Svojo ljubezen do mene je kazal z majhnimi darili, ki jih je sam izdeloval. Vodil me je po gozdu in tako sem večkrat občudoval gozdne prebivalce, stopajoče po mehkih tleh tihega gozda.
Zgodilo se je, da je neki divji lovec obstrelil srno, ki se je izmučena zatekla pod grm. Tam jo je zagledal oče. Obraz mu je po-temnel, stisnil je obrvi in mi skoraj kriče velel skočiti po vodo k bližnjemu potoku. Kraj sem dobro poznal, tekel sem, kolikor so me nosile noge.
Oče je pokleknil ob ranjeno žival in ji zmil rano. Vprašal sem: "Oče, kaj niso srne za odstrel?" Pogledal me je in dejal: "Ze, toda, sin glej to živ^ položi 1'oko na srnino telo!"
Boječe sem iztegnil dlan, pokleknil k srni in oče je rahlo drsel z mojo dlanjo po trebuhu živali. Začutil sem utripanje, rahle sunke—pod dlanjo sem čutil v srnini notranjosti nekaj živega. Srna je medtem žalostno gledala kot bi mi hotela povedati svojo skrivnost.
Oče je nadaljeval: "Sinko, to kar si čutil, je mladič, ka ga nosi srna v svoji notranjosti. Med tem časom ji nihče ne sme storiti nič žalega."
Gledal sem debelo in končno le spravil iz sebe: "Kaj pa če bi sedaj šla in pustila srno pri miru."
Nisem dojel očetovih besed, nisem vedel, da bo iz telesa srne zrastlo novo življenje, novo mlado živo bitje. Oče je dojel mojo nebogljenost. S prstom je pokazal na, žival, ki so jo popadali silni krči. Telo srne se je vilo v strašni bolečini in iz grla živali se je izvil oster, presunljiv krik.
Outboard Motor Powers Car at 102 mph!
I
I' ..
,




- .'' i" - vV ,



Weighing only 650 lbs. and powered by a 40 hp. outboard motor, this Italian Stanguellini sports car set a new world's record of 102.1 mph during NASCAR Speed Week at Daytona Beach this year. Because of its unusual power-to-weight ratio, the car has terriflc acceleration and completely outperforms automobiles using engines with even greater cubic inch piston displacement! Powering this speedster is a Mercury Mark 55 four-cylinder-inline outboard motor. The car is driven by Herman Behm of Oeh-kosh, Wisconsin.
STRAN 3
Oklenil sem se očeta in v nemi grozi zrl na trpečo žival. Glej, postavila se je na noge in ponovno zaječala ter onemogla zdrsnila v zeleno trato. Zraven nje je nosljal mladič. Vprašal sem: "Sem tudi jaz prišel tako na svet?"
"Da, tudi tebe je mamica nosila pod srcem in prišel je trenutek, ko si se ločil od nje z enakimi bolečinami." Oče je gladil moje lice in se mi dobrohotno smehljal. Začel sem jokati in skozi solze spregovoril: "Svoji mamici bom vedno hvaležen."
Oče je segel po moji roki in rekel: "Tako, kot je ta srna imela silne bolečine, da je dala svetu svojega mladiča, tako preživi vsaka mati mnogo hudih ur, včasih žrtvuje tudi svoje življenje samo, da bi njen otrok živel. Zato spoštuj vsako mater!"
Teh besed sem se v življenju večkrat spomnil, saj so bile izgovorjene ob največjem doživetju moje mladosti.
POUK PO TELEFONU
V mladi izraelski državi so se odlično obnesli poskusi poučevanja po telefonu. Zlasti primeren je tak pouk za otroke, ki so zboleli za otroško ohromelostjo in ne morejo redno obiskovati šole. Prvi poskus so napravili v Izraelu z enajstletno šolarko, ki jo je povezal s šolo radijski telefon. Dekletce je spremljalo šolske vaje, povpraševalo učiteljico za pojasnila in hkrati tudi odgovarjalo na postavljena vprašanja. Po tem prvem uspehu so v Izraelu začeli popisovati otroke šolske starosti, ki zaradi te ali one bolezni ne morejo redno hoditi v šolo. Država jim namerava zagotoviti šolanje po opisanem načinu.
SPALNO SOBO
dobi v najem pošteni moški srednjih let. Zelo nizka najemnina in nekoliko dela okrog dvorišča. Zgla-sitc se ali pokličite pred 6. uro zvečer.
16415 ARCADE AVE.
KE 1-2608
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi Imftmo nekaj posebnega proti revmatiimu.
Vprašajte nag.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rđ.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
OBLAK OVI NG
1146 Easl 61st St.
HE 1-2730
Selilci pohištva kamorkoli v mestu.
Mrs. Osenter Helps Celebrate Savings Bond Birthday



"'•ч-






f:
_ »aUiHWC ■'•,??•':
SERIES Е
iii. „Тпмж# iijii i ||ршај(ц
Among those who helpocl celebrate the IStli aimiverenry of t&ie Series E Savings Bond on May 1 were Mrs. Dwighl D. Eiiseiihower and i»inp-jear-ohl Marilyn Miller, V/ashiiigtoii gehoul youngster. They me shown here in the White lloiife just after the First Luily sliced into the four-foot, 300-pound cake made in the likeness of a $100 E bond. Mrs. Eisenhower is honorary chairman of tke National Women # Advisory Committee for Savings Bonds. Marilyn was selected for the honor for her outstanding achievements in the School Savings Stamp Plan. The huge cake, decorated in four colore, was baked and donated by element's Puetry Shop of Washington as a contribution to the Savings Bond Program. Sales have exceeded ?80 billion since E bonds were first offered on May 1, 1941, and today over 40 million people own more than $40 billion in E and II bonds, .
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST - -
Gustave le Rouge:
HISTERIJA
ROMAN
Nadaljevanje
—Pogum, mu je dejala od časa do časa dekle in dvigala bak-Ijo visoko nad njegovo glavo. V trenutku boš na varnem.
Korakala sta približno pol ure in dospela v veliko grobnico, ali bolje rečeno v katakombe. Nizke oboke so podpirali masivni kameniti stebri. Naola je dvignila bakljo.
—Poglej, je dejala.
V luči baklje so se zasvetili iz teme kipi bogov in posode, vse iz čistega zlata, postavljeno na skalne podstavke. Bradyju se je zdelo, da sanja.
—To so ostanki zakladov az-teških kraljev, mojih prednikov, je resno dejala dekle. Tisoč let že spijo v tej kaverni, ne da bi se jih kdo dotaknil. Storila sem zločin, ker sem ti razkrila to skrivnost.
CHICAGO, ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEapbron 2-3179
REAL ESTATE
11 ROOM HOME —
40 ft. frontage on Harlem Ave. Good condition, nice grounds, completely decorated this year. Wall to wall carpeting.
4363 Harlem Ave. UNderhill 7-8326
INDIANA — For sale by owner. Year round 6 room house" with enclosed sun porch, furnished or unfurnished, carpeted, oil heat, pier	good condition, im-
mediate possession. Very reasonable.
Phono Cedar Lake 7185
DOMESTIC irXP
GENERAL HOUSEWORK —
Must like children. Stay, own room. Local references. Good
salary.
ORchard 3-4849
COOK - HOUSEMAN —
Experienced, only with recent references. Own TV. No garden. Adult family. Top wages.
—Zakaj si to storila?
—Zato, je dejala skromno, ker mi je tvoje življenje več vredno kot vse bogastvo sveta.
Poleg neskončne hvaležnosti je vstajala v srcu mladega moža globoka ljubezen. Njegova vest mu je rekla, da Naolinega zaupanja ne bo zlorabil.
—Bodi prepričana, ji je dejal, da tvoje skrivnosti ne izdam.
—O tem ne dvomim. Toda zakaj si prišel v svetišče?
Brady se je skoraj sramoval pred to iskreno odkritostjo. Za nič na svetu ne bi bil priznal Na-oli glavnega namena svojega potovanja, polastiti se zklada Indijancev. Vest mu je tudi očitala, da se še ni pobrigal za usodo profesorja Parkerja.
—Prišel sem, je priznal v zadregi, da rešim enega svojih rojakov, ki je v vašem ujetništvu že pet let, namreč profesorja Parkerja.
Chicago, ni«
BUSINESS OPPORTUNITY
LIQUOR STORE - TAVERN — On Chicago Ave., near Oak Park. Call between 7 a.m. to 12 noon. Owner retiring.
Call — EStebrook 8-0865
LAUNDERETTE — Good established business. Owner leaving state. Will sacrifice for only $8,700.
Phone Idlewood 2-4547 Sunday IDlewood 2-5911
BEVERAGE — Home delivery route, 1955 Chevrolet truck. $2,500. Established business.
Hilltop 5-4877
GROCERY & SCHOOL SUPPLY STORE — Established. Across from school. 3 rooms in the rear. Reasonable. By owner.
Buckingham 1-9572
IDlewood 2-4593 Collect
GENERAL HOUSEWORK and plain cooking, laundry. Stay or go. 2 adults.
7359 Sheridan Rd. HOllycourt 5-2187
HELP WANTED MALE
LABORATORY TECHNICIANS — Excellent opportunity in growing Package Industry Field. Top wages. Rotating shifts. Better than average benefits.
Apply — Tee Pak, Inc.
3520 So. Morgan St.
Technicians
Research Organization NEEDS OPERATORS for Experimental Refinery type equipment. Intermitent shift work required. Applicants should have good Manual Skill and Minimum
of High School Education. Permanent Position —
40 Hour Week
Vacation and Benefits Call W. G. Bair LAfayette 3-5858 8 A.M. to 4 P.M.
RESTAURANT — Saugatuck, Michigan — 2 story brick building. 5 rooms upstairs. $11,000. Terms by owner. Illness forces sale. Write James Egginton, 355 Howard Aven, Holland, Mich.
901 N. LEAVITT TAVERN — Complete with fixtures and stock. Very good going business. Near St. Helen's and Ukranian Church. Good lease. See any time.
HUmboldt 9-4510
ROOMING HOUSE — 3 year lease. 25 rooms. Income $9360.00. Rent $185.00. Oil heat. Terms. By owner.
SUnnyside 4-9873
RESTAURANT & GRILL — Very good business. Industrial section. Must sell on account of illness. Well equipped. Air conditioned. Seats 40. No evenings or Sunday. Call Sunday after 9. a.m. AUstin 7-7834; weekdays TUxedo 9-9806. Also 5 room bungalow in rear.
Lawn Mower Repair Shop
An opportunity for someone with mechanical ability. New equipment, large shop, including truck, parts, and other miscellaneous equipment. Also included 6 room modern home on 1 acre of land. Located near La Grange, Illinois.
CHestnut 6-1915
BRICKLAYERS
FOR S. C. CONTROL CENTER
MUST BE UNION SCALE $3,371/2 PER HOUR 9 HOUR DAY — $33.75 PER DAY
6 TO 8 WEEKS OF WORK Bus Transportation Paid Both Ways After Completion of Job
Robert EL McKee Contractors
OFFUTT AIR FORCE BASE OMAHA, NEBRASKA
Dekletovo obličje je postalo pri teh besedah zelo resno,
—Prepozno prihajaš, je dejala tiho.
—Parker je mrtev?
—Hotel je zbežati in odnesti seboj skrivnosti, ki jih je zvedel. Naši vojaki so ga zasledovali in zadela ga je puščica, ko je bil dospel do morja.
Naola je uganila, kaj se godi v Lionelovi duši.
—Ne huduj se, mu je dejala s proseče milim glasom, temveč pomisli, da smo se samo branili. Če bi bili pustili odpotovati tvojega rojaka, bi se bil vrnil z vojaki, da nas pobijejo in izropajo naše svetišče. Azteki ne gredo nikoli napadat belokožcev v njih deželo, da bi jim kradli zlato.
Brady je molčal, saj mu je Parkerjeva smrt kalila veselje ob svidenju z Naolo.
Ta je slutila njegove misli in se trudila, da mu jih prežene.
—Čuj, mu je dejala in ga prijela za roko; zakladi, ki jih vidiš tukaj, niso nič v primeri z onimi, ki se nahajajo v jami, kamor te hočem vesti sedaj.
Brady se je takoj spomnil "ne-izčrpljivega zlatega rudnika," o katerem je govorilo Parkerjevo pismo. Torej je bilo njegovo poročilo le resnično!
Lionel se ni motil.
Naola ga je vedla skozi ozke razpoke ognjeniškega izvora, ki so brezdvomno nastale v terciarni dobi po nenadni ohladitvi og-njeniške mase.
Čim bolj sta stopala navzdol, tembolj je postajal vzduh vlažen. Nikakor ni bil slab in dušljiv, kot je ponavadi v katakombah, kamor sveži zunanji zrak nima dostopa. Obenem mu je začel šumeti na ušesa oddaljen slap.
Mestoma je bilo prodiranje zelo težavno in Naola je podpirala Lionela z roko. Imel je čudovito nežen občutek, da se ga dotika pod lahnim plaščem skoraj nago dekle, koje krasno telo je opojno dišalo po vrtnicah, vaniliji jazminu in dragocenem peru-škem balzamu.
Spraševal se je ne. tihem, ali ni morda ta Naola, ki se ji je zla-tozagorela koža blestela v rdeči luči baklje, nadzemsko bitje, hčerka Demona zlata, ki ga hoče zvabiti v osrčje zemlje, v kako katakombo iz čistega zlata odkoder se nikoli več ne vrne na solnčno luč.
Naolin nasmeh mu je naglo pregnal te vizije njegovih prenapetih živcev.
Končno je zrak postal ledeno mrzel, kakor da bi podzemski veter pihal v te ozke hodnike. Tu je stopila \ neizmerno kaverno, obdano od rdečih skal; na dnu se je nahajalo jezero z bistro vodo. Brady je ves začuden gledal mogočno sliko, ki se mu je nudila; v mirni in čisti vodi se jo zrcalil obok, visok kot v kaki katedrali. Zid j in obok so pre-prezale zlate žile. Pesek na t^eh je bil pomešal z zlatimi zrni in v
ozadju te mog »one jame je padal visoko dol tlap v jezero, čegar voda se je odVkala v .široko razpoko.
Luč baklje bi ne bila zadostovala za razsvetljavo globin ogromne jame, toda skozi malo luknjo na vrhu oboka je padal žarek dnevne luči na bleščečo se rudo, ki je tvorila stene, in na vodo, iz katere se je dvigala vijoličasta in modra para. To je bil res začaran kraj.
Naola se je nasmehijala, ko je opazila Lionelovo začudenje.
—Nisi pričakoval, mu je dejala, da ti pokažem svoje podzemsko kraljestvo!
—Kje sem pravzaprav ' Kaj je s to jamo?
—Tu se nahajaš, mu je odgovorila dekle, v središču onega "neizčrpnega zlatega rudnika," o katerem govorijo aztežke pripovedke. Oni, ki so prvi prišli kopat zlato, so izkopali to kaverno; lahko bi se tu še naprej kopalo celo stoletje ali pa še več, ne da bi ga izčrpali.
Brady je osupel molčal.
—Vse to pa nas ne briga, je nadaljevala.' Glavno je, da te sprami na varno. Morda bom prisiljena, da te pustim^tu nekaj časa samega in tedaj ne pozabi, kar ti sedaj povem.
Pokazala mu je več velikih črnih palic, ki so tu in tam molele iz sten.
—To so svete sveče. Gorje ti, če samo eno prižgeš! Ne bi je mogel več upihniti in sledila bi strašna katastrofa. Samo misel nanjo mi že vzbuja grozo.
—Kaj je v teh svečah? Ne razumem kake važnosti so...
—Ni potrebno, da razumeš, pozneje ti morda stvar razložim. Predvsem, mi obljubi, da storiš, kar ti rečem.
—Obetam ti, je dejal v svoji radovednosti.
Počasi sta sopala k slapu. Njegove padajoče kaplje je žarek, ki je prihajal s stropa, spreminjal v blesteče se demante. Tu je vladal prijeten hlad in šum vode je zbujal nekaj sanjavega, nekaj uspavajočega.
Naola in Brady sta se stisnila in molčala. Objela sta se in si gledala v oči; pri tem sta pozabila na ves ostali svet.
—Naola, je naenkrat dejal Brady tako ginljivo, da je dekle presunilo; ker sem imel veliko srečo, da sem te spet našel, te nočem znova izgubiti. Ljubim te in moraš iti z menoj.
Na te besede se mu je dekle še bolj stisnilo v naročje; toda ni mu odgovorila, morda iz hudomušnosti, morda od obotavljanja.
—Torej me ne ljubiš ? je vprašal s tihim glasom žalostno.
—O, ne reci tega! je vzkliknila skoraj razžaljena. Ti veš, da bi dala svoje življenje, da rešim tvoje. Nihče me še ni tako gledal kot ti, nihče še ni tako govoril z menoj kot ti!
—Torej pojdeš z menoj? je vprašal Lionel naglo.
—Ali nisem tvoja sužnja? Vzemi me seboj, spremim te v tvojo domovino.
In v ljubezni je nagnila svojo glavo na Lionelovo ramo, ki jo je objel v nežni strasti. Globoko ga je ganilo, da mu je ponosna mladenka v popolnem zaupanju izročila svojo usodo v roke in se mu udala vsa. Niti trenutka ni več mislil na zlato, ki ga je obdajalo.
Ena ura je pretekla naglo kot sladek sen.
V	tesnem objemu ljubezni ju je zibala šumna pesem padajočega slapa . . .
Naola se je naposled prva iztrgala iz sladkih sanj.
—Ne pozabiva, da hiti čas naprej, je dejala in vzdihnila. Grem nazaj gor in pripravim vse za najin beg.
—Ne pusti me dolgo čakati.
'—Takoj se vrnem.
Strastno mu je ponudila svoje ustnice in izginila. Lahno kot vila je hitela gor v grobnico, kjer so se nahajali dragoceni zlati maliki in posode, in od ondod v najsvetejše templje. Tam je začela hoditi počasi in šla v smeri vrat, skozi katera je mogoče priti na" prosto. Toda pred vrati je stal do zob oborožen vojščak. Gotovo bi bil pustil ven sveče-nico Solnca, ki so jo vsi ljubili in spoštovali, toda nikakor ne Lionela.
Ta neprilika je spravila Naolo v slabo voljo in šla je k drugim vratom, potem k tretjim in četrtim. Pred vsaka je bil kacik Yap-pan postavil stražo. Vsi izhodi podzemskega svetišča, celo naj-skrivnejši, so bili strogo zastraženi.
V	svojem obupu je mladenka
Zastopniki "Enakopravnosti"
o
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 EAST 76th STREET UTah 1-6956 o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM RD. IVanhoe 1-3360 o
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029
TISKOVINE
I
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
sklenila, vrniti se k Lionelu; toda prej je stopila v svoje stanovanje in vzela ves živež, ki ga je mogla dobiti, seboj: sadja, koruznih kolačev, čokolade, napravljene na starinski način z vanilijo in dišavami, in kup ko-kinega listja, ki uteši lakoto in žejo. Le s težavo je neslo ta tovor v zlati rudnik.
Smeh in poljubi Lionelovi so jo takoj pomirili in okrepili.
—Kaj se je zgodilo? jo je vprašal, ko je videl njeno resno obličje.
—Na žalost so vsi izhodi zastraženi, je odgovorila obupno.
Tudi oni, ki vede v votlo drevo?
—Rekla sem, vsi izhodi. Ujetnika sva.
—Ne obupaj, že najdeva kako sredstvo!
—Nemogoče.
Obmolknila sta vkljub skrbem in uživala srečo, da objemata drug drugega.
Lionel je pregledoval vso jamo z ostrim pogledom obupanca, ki včasih le najde rešitev tudi najbolj nemogočega problema.
—Ali bi ne mogla tam-le na prosto ? je vprašal nenadoma.
In pokazal je Naoli razpoko v stropu, skozi katero se je kradel
lunin žarek in napolnjeval ^ rudnik z mehko, valujočo poltemo.
—Nemogoče, mu je odvi'Di^ obok je previsok in razpok^ f preozka.
Lionel je molčal.
—Nekaj drugega mi je F' J na misel, je dejal čez nekaj tr nutkov.
—Kaj?
—Voda slapa pada v Toda kam se odteka voda ra?
—Po podzemskem kanal" morje, ki je čisto blizu.
—Pogumen človek bi se pu ^ nesti od deročega toka do i"
Ja.
—To bi bilo blazno,
bil bi se ob čereh! Moral bi povit v žimnice in tako proti ostrim skalam. Saj vi ' da je to nemogoče.	, ^
—Poslušaj: pred nekaj ^ je neki Američan dal zapr®^' sod, ki je bil v notranjosti P" blazin in se je tako spustil pi'® velikanskega niagarskega Srečno je prišel preko zgodilo se mu ni prav nič. morava storiti isto.
—Kje najdeš tak sod ?
(Dalje prihodnjič)
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje dobro spi srce, ki nam je vedno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
V blag spomin
ob tretji obletnici odkar preminil naš ljubljeni oče in stari o(e
JOSEPH
ŽELE
Umrl je dne 22. maja 1953*
Na Tvoj grob bomo polož'l' rudeCih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet'
Žalujoči:
otroci, vnuki, zetje in sima^^
Cleveland, Ohio, dne 22. maja 1956.
Prešlo je v večnost leto dni, odkar si nas zapustila Ti, spomine svetle nam budiš, vsaj v naših srcih še živiš.
V blag spomin
ob prvi obletnici odkar umrla prerane smrti ma** ^ ljubljena soproga in mati
ROSE RESETIC
Zatisnila je svoje blage dne 22. maja 1955.
Vsaj ne mine nikdar dan,
da bi ne bili v duhu tam,
kjer počiva Tvoje truplo,
kjer Tvoj dom je zdaj hladan-
žalujoči:
LOUIS, soprog JOSEPH MATTEUCIC. sin WILMA KOETH. hči JIM KOETH. zet
LOUIS in STANLEY, pastorka . JOHN in JOSEPH SMOLIC, brat"
Cleveland, Ohio, dne 22. maja 1956.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
. Pokličite:
IVanhoe 1-9382