Leto
•9
št. 2.
PoStnfnR pfafana v gotovini.
V Lgubllan?, ir sred® 4. Jaguarja 1@22. Pašam. št. 50 par«
HBPR
GlasSSo S©s?ali$$l#st@ str&nke Jgsgosšavile..
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dau.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana Frančiškanska ulica 6-L Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 ram 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Kontrola.
Kjer ni kontrole se prej ali slej razpase korupcija. Vse države, ki so poskušale ovirati delo kontrole, ki so bile absolutistično vladane, so prej ali slej razpadle. Rusija je živ primer, da je temu res tako. Ruski državljan ni imel drugih pravic, kot odštevati državi svoj denarni in krvni davek. Kdo in kako upravlja državo, to je bilo vprašanje, o katerem je smelo ljudstvo komaj misliti. Glasovi onih, ki se s tem niso strinjali, so bili s silo zatrti. Tisoče in tisoče najboljših ljudi je romalo v ledeno Sibirijo le zato, ker so se upali dvomiti o božanstvu vsemogočnega carja. V takih razmerah se je morala korupcija razpasti do največje ogabnosti. Kdor se je pritožil nad nepravilnim postopanjem kakega urada, je bil osumljen kot državi nevaren element, ter je moral brez preiskave v ječo. Politične nasprotnike je znala vladajoča klika na isti način odstraniti. Krivice, ki so se nad ljudstvom godile, so kričale po maščevanju: tirale so ruski narod vedno bolj v prepad. Slabiči so se udajali nasilju, prodali svoje značaje, silnejše so pa vlačili v Sibirijo, če niso zbežali v tujino Iskat zaveznikov za boj proti tiranstvu.
Vladajoče klike se pa ne poslužujejo le nasilstva. da onemogočijo kontrolo nad ; svojim delovanjem. Čestokrat skušajo Izrabljati patriotična čustva prebivalstva v to. da zakrijejo svoje špekulacije. Posebno pri nas v Jugoslaviji se je ta metoda že kar udomačila. Začasno narodno predstavništvo je prekucevalo kozle, da se je cel svet zgražal nad njimi. Ce is pa naše časopisje kdaj priobčilo kako kritiko takega gospodarstva, so pa gospodje slo-gaši takoj zatrjevali, da smo v službi tujih Interesov. Mi se takih očitkov ne bomo strašili. Zavedamo se. da smo s svojo •kritiko preprečili marsikateri udarec, ki
bi ga sicer ljudstvo doživelo. Vodili bomo šc dalje strogo kontrolo ter sporočali javnosti vse, kar bi utegnilo delavnemu ljudstvu škodovati, če bomo le zvedeli pravočasno. Naše čitateijs pa prosimo, da nas pri tem delu krepko podpirajo. Pridobivajo naj nam naročnikov, da bo naša kritika čim izdatnejša, podpirajo naj nas tudi z dopisi, da bo list čimbolje o vsem poučen. Kjerkoli se godi komu krivica, kjerkoli opazite kak nered, pišite nam. radi se bomo za stvar zavzeli. Seveda je treba povedati le to, kar je res.
Kakor je potrebna kontrola javnosti, prav tako in še veliko bolj je pa potrebna kontrola vodstva proletarske stranke. Vedeti moramo vsi do zadnjega, da brez sodelovanja ljudstva ne bo socializma nikdar. Le pridno kontrolirajte vsi. Kar-
koli se vam ne zdi prav, o vsem se pen govorite na svojih sestankih, potem itam pa pišite, prav odkritosrčno pišite vse, kar se vam ne zdi prav. Le tako se bomo izpopolnjevali, brez kritike pa zamrje vsako gibanje. Tudi opozicije bomo prav veseli iz istega vzroka — brez opozicije se ne more razvijati nobena ideia. Želimo pa. da bodi vsa kritika in vse delo opozicije stvarno in res odkrito! Prenehajte z zabavljanjem po gostilnah, začnite pomagati s tem, da vplivate s svojimi nazori naravnost pri vodstvu. Če se vaše zahteve ne bodo upoštevale, dobite vsaj pismen odgovor, ki ga potem lahko pora* bite za pobijanje sedanjega vodstva na prihodnjem zboru.
Tako se dela stvarna opozicija, za ka* tero vam bo proletariat hvaležen.
Narodni socializem in invalidi.
^Včeraj smo prinesli uradno poročilo o znižanju podpor invalidom in vdovam. Pripomnili nismo ničesar, saj naši čitate-Iji sami dobro razumejo take obznane. Danes se moramo vrniti k stvari, da pojasnimo socialistični čut »Jugoslavije«. Ta piše namreč 3. januarja o tem in pravi zadovoljno:
»Novi zakon torej na eni strani od-jemlje, da more na drugi strani potreb-nejšim pravičneje dodeljevati.«
Invalidom, ki imajo »samo« dva otroka, ni treba pomoči, čeprav jim je priznana 50%na nezmožnost za delo, to se pravi, čeprav si morejo zaslužiti le polovico toliko, kakor zdravi ljudje. Da bo več takih »nepotrebnih«, so se vršili ponovni pregledi, kjer so bili invalidi z več % potisnjeni nazaj na 50%. To vse zato, da bo mogoče dati podporo tistim, ki so je bolj potrebni. To »Jugoslavija« ve — njen socialni čut ji pa pravi, da je prav tako.
Časnikarstvo v Tennesee.
Zdravnik mi je rekel, da bi južno podnebje ugodno uplivalo na moje zdravje, in tako sem se odpravil dol v Tennesse m sem dobil službo kot sourednik »Jutranje glorije In bojnega krika Johnson-County-ja“. Ko sem svoje mesto nastopil, sem našel glavnega urednika sedečega na trono-gatem stolu, pri čemer so njegove noge počivale na mizi iz smrekovine. Še en stol iz smrekovine je bil v sobi in še drug
»Urednik memfiške „Lavine“ je na sledeči milosrčni način posvetil nekemu dopisniku domov, ko ga je označil za radikalca: — ,Ko je kača s črnim srcem zapisal prvo besedo, ko je bil v sredi, ko je dostavil svojim i-jem pike in svojim te-jem črtice in ko je svojo periodo Izvil iz sebe, je vedel, da je izkuhal stavek, nasičen nu«vrednosti in razgnit od lažnjivo-
Exchange.
stL'
polomljen stol in obadva sta bila napol zakopana pod časniki in stopci in rokopisnimi polami. Videl sem še leseno škotljo za svižec, napoljeno s smotkovimi odrezki in »starimi vojaki** (čiki), in poleg tega peč, katere vratca pa so visela samo na gorenjem tečaju.
Olavni urednik je bil oblečen v črno suknjo z dolgimi škrici in v hlače iz belega platna Njegovi škornji so bili majhni in lično namazani. Imel je nagubano srajco, velik pečatni prstan, ovratnik staro-frankovske oblike in pisan robec okoli vratu z navzdol visečimi krajci. Letnica te obleke je bila nekako 1848. Kadil je smotko, napenjal se, da najde kako misel, in si precej razkuštral kodre, ko je šel z roko skozi lase. Krog sebe je lučal strahovite poglede, iz česar sem spoznal, da kuha še posebno hudoben uvodnik. Rekel mi je, naj pregledam liste, ki so prišli v zameno, naj lih posnamem in nekaj napišem o „duhu tennesseeškega tiska“, pri
Slišali smo, da narodni socializem sploh zelo napreduje. V uredništvu »Ju-* goslavije« se pripravljajo baje veliki na* črti. Predlagala bo, naj se državne pod* pore sploh odpravijo, invalidi naj si po* magajo drug drugemu. Prihodnja inva* lidska obznana bo imela sledeče pred* pise :
1. Vsak invalid, ki mu manjka eno noge, naj vzame na rame po enega ta* kega. ki mu manjka obeh nog. Obfe rod* bini spadata seveda na iste rame.
2. Kdor ima samo eno roko, naj dela vsaj še za enega takega, ki nima nobeno
—	Rodbini spadata seveda tudi v delq* krog iste roke.
3. Kdor ima eno samo oko, naj skrbi tudi vsaj za enega takega, ki je slep na obe očesi. Gleda naj seveda tudi za obe družini. (Op. ur.: Ker se je »Naprej« zmanjšal, smo morali izpustiti daljnih 43. točk. Čitatelji jih dobe v kratkem pri 'Jugoslaviji«. Samo zadnjo bomo še ob*
mmmm
čemer naj stisnem v članek vse, kar bi bilo po dozdevi zanimivo.
Napisal sem torej, kar sledi:
„Duh tennesseeškega tiska".
»Uredniki poltedenskega ,Potresa* si očitno niso na jasnem glede železnice, ki bi naj vozila v Ballyhack. Družba nikakor ne meni, da bi Buzzardville pustila na levi. Nasprotno, ta kraj smatra kot eno najvažnejših točk na progi in si zato ne more želeti, da bi ga pustila na strani. Gospodje pri Potresu* bodo svojo zmoto seveda z veseljem popravili.
»Gospod John W. Blossom, izvrstni urednik .Groma in bojnega klica svobode’ iz Higginsvillea, je včeraj dospel v to men sto. Izstopil je od van Buren - Housea.
»Opažamo, da je naš tovariš pri .Jutranjem vrišču* v Mud - Springsu zapadel krivemu mnenju, da ni izvolitev van Wer-< terja trdnostoječe dejstvo; toda še predno ga dohiti naše opozorilo, bo svojo napako.
javili, ker tako preprosto rešili e vprašanje Surnega delavnika).
47. Invalidom je prepovedano delati več kot 24 ur na dan.
Slepim invalidom prerokujemo, da jih bo narodni socializem ozdravil: spregledali bo,V
Politične vesti.
-r Med radikalci, ki niso radikalci.
Belgrajski „Balkan“ javlja, da namerava vseučiliški profesor dr. Božo Markovič izdajati ,,Odjek", ki bi naj reformiral radikalno stranko in jo odcepil iz bratskega objema z demokrati. »Najmočnejša in najsimpatienejša (au!) stranka med Srbi so brez dvoma radikalci... Kljub temu niso mogli navezati nase vsega našega naroda... Obstoja torej neka praznina v našem političnem življenju in to praznino želi izpolniti dr. Boža Markovič ...“ To so zanimivi pojavi. Pomislite, prijatelji: najprvo Pušic pa Proiič skupaj, potem Pasic sam, nato Protič, nazadnje dr. Markovič — vsi ti ljudje iščejo nekaj, kar do danes niso našli:	izgubljene simpatije
srbskega naroda za svojo stranko. Ali jih bodo sploh našli zanjo, če je v sveji notranjosti že tako segnita, da se ne more povzpeti na temelju poštenosti iz same sebe in če jo morajo reševati poedinci? Nikoli! Ljudstvo postaja politično zrelejše in na simpatije, ki slonijo na starih sporočilih ne da več mnogo. Vrag naj jih vzame simpatije in stranke, ki se opirajo nanje in ne na odkritosrčna načela! Nam ni mnogo na tem, če se zdrobi na tisoč koscev stranka radikalcev, ki so radikalni le tedaj, kadar je treba v družbi s kakimi »demokrati'' zavijati proletarskemu sloju .vrat, res nam ni nič na tem; hoteli smo le pokazati konec, do katerega prispe vsaka stranka, ki ji je poštenost zadnja briga ter individualistični nagon prva skrb.
-(- Ena izmed modrosti. V nekem meščanskem listu beremo originalno brzojavko, ki diši precej po nemirni vesti, ki si daje sama sebi poguma. Pravi tista originalna brzojavka, da so izjavili trije delegati na francoskem komunističnem kongresu, ki so se bili udeležili seje iz-vrševalnega odbora 111. internacionale, da jc svetovna revolucija končana. Potemtakem bi moralo biti konec tudi socializmu. Da bi vsaj meščani sami verjeli svojim modrostim! Polovico dela in časa bi nam prihranili.
+ K vstaji v Indiji. Revolucionarni indijski narodni svet je izvolil skoro soglasno znanega ljudskega voditelja Gand-hija za diktatorja v boju proti pritepene-mu britnskemu i mperializmu. Gandhi
brez dvoma sam odkril. Najbrže so ga zavedla nepopolna poročila o volitvah.
„Z veseljem doznavamo, da si mesto Blathersville prizadeva, skleniti z nekaterimi njujorškitni gospodi pogodbo, po kateri bi se slednji obvezali, da stlakujejo skoro neuporabljive blathersvilleske ceste z Nicholsonovim tlakom. Težko siccr, da bo taka pogodba obveljala, odkar je mesto Memphis neke Njujorkčane napotilo, da so mu izkazali podobno uslugo in jim je nato plačilo odreklo. Vendar pa sc dnevnik .Hura4 z veliko spretnostjo zavzema za stvar in izgloda, da ima polno zaupanja v končni uspeh.
„Z obžalovanjem sino izvedeli, da je stotnik Bascom, glavni urednik .Umirajočega klica svobode1 pred par večeri na cesti padel in si nogo zlomil. V zadnjem času je bolehal na slabotnosti, ki sta jo izzvali prenapetost in turobnost radi bo-
pridiguje zakonito voino; proti Angležem, pri kateri naj oi ne tekla, kri, vendar pa je skoro gotovo, da mu je tako pridigo-vanje le radi lepšega in da v resnici navaja probujajoči se indijski proletariat v drugačen boj zoper tujca-izkoriščevalca. Ker je torej pričakovati, da ga Angleži raditega prej ali slej spravijo po visokih načelih, ki so jih za vojne proglašali v imenu »narodne samoodločbe«, na »varno«, kakor so spravili te dni egiptovskega revolucionar Zaglul-pašo na »varno'1, je indijski narodni svet Gandhiju določil že kar vnaprej namestnika za priliko, da bi se mu kaj takega pripetilo. Dolgo Angleži ne bodo imeli z Indijo več svojega »špasa«.___________________
Dnevne vesti.
Nekaj hrvaškega za našo policijo. V
zagrebškem »Obzoru« beremo med drugimi interesantnostmi: Verifikacijski odbor je sklenil, da razveljavi mandat socialističnega poslanca Pemota, ki je izvoljen po skupni socialistično - komunistični listi. Ob tej priliki so socialisti vložili protest. — Ko smo to izvirnost prebrali, nas je minilo veselje do življenja.
Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno? Števjlo odgovorov že mnogo nad tisoč! trobi včerajšnje »Jutro«. Tudi »Agramer Tagblatt« se bavi s tein vprašanjem v svojem novoletnem uvodniku ter priporoča, naj bi prepustili vsi politiki starini svoja mesta mladim možem, ki plujejo s tokom časa.
Ruski generali v Jugoslaviji. V nekem hrvaškem listu beremo zanimivo vestico: V Subotici igra ruski general Zemkar v kavarniškem orkestru. Drug general se bavi s čevljarsko obrtjo. Dva nižja oficirja sta trgovska pomočnika. Cetvorica ruskih častnikov prodaja po mestu liste, a dvojica čisti čevlje. — To pa ni še nič. Poznamo ruske generale in še višje glave, ki sc bavijo, odkar so prišle (odkar so jih pozvali) iz slovanske vzajemnosti k nam, ki se torej bavijo z lepim in koristnim poslom posedanja in večnega svatovanja. Za to njih marljivost jim naša vlada plačuje (uradno povedano) letno 30 mlijonov dinarjev, toliko si vlada še upa povedati. Kaj, če bi jih vlada sedaj, ko so se lepega posla že dobro naučili, poslala nekoliko prakticirat v domovino, med boljševike? Ti jih nujno rabijo.
Od miliard, ki jih razsiplje viada za našo armado, odpade velika vsota na oficirje. V naši ljudski državi imamo po izkazu ministrstva vojne in mornarice dve vojvodi, 24 generalov. 424 polkovnikov, 462 podpolkovnikov, 1097 majorjev, 861
lezni v njegovi družini, in govorice gredo, da je padel v nezavest zavoljo svoje navade, gibati se mnogo v solncu.“
❖ *
*
Podal sem rbkopis glavnemu uredniku da ga sprejme, spremeni ali uniči. Njegove oči so švigale preko strani: poteze njegovega obraza so postajale grozilne. Lahko sem izprevidel, da je nekaj narobe. Potem je skočil pokoncu in zavpil:
„Grom in peklo! Mislite, da mi pada v glavo, govoriti o tej živini v takem tonu? Mislite, da bi mojim naročnikom tako vodena prikuha šla v slast? Dajte pero sem!“
Nikoli še nisem videl pero, ki bi tako hudobno drsalo in črtalo, ali tako neusmiljeno oralo po glagolih in pridevnikih nekoga drugega. Ravno, ko je bil sredi dela, ustreli nekdo skozi odprto okno nanj in pokvari simetrijo njegovega ušesa.
kapefanov I. razreda, T176 kapetanov H. razreda, 815 poročnikov in 1537 podporočnikov. Za prosveto in kulturo izda naša vlada v primeri z miliardami, ki gredo za armado samo nekaj sto milijonov, pa še ti gredo v kulturne namene dvomljive vrste. Zato pa ni nobeno čudo, da se polnijo jetnišnice, se ustanavljajo nova sodišča in še cela rajda podobnih inštitucij. Kdaj bo konec te brezglavosti?
LjufeSjans.
Uredništvo i nuprava družinskega lista „Kres“ se nahajata od srede 4. t. m. dalje v Židovski ulici 1. I. nadstropje.
Trgovci z dekleti tudi v Ljubljani. Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je prejelo že več obvestil, da so odvedli neznani zločinci več deklet lepotic različnih stanov. Tudi Slovenija se izpopolnjuje po zločincih posebne sorte.
Danes zvečer točno ob S. uri se vrši v dvorani Filharmonične družbe pod pokroviteljstvom Glasbene Matice koncert Jana Šlaisa (gosli), Ruže Devlove (klavir) in ^ Marije Rotfil-Nostis (sopran). Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 8/1. in na večer koncerta pri blagajni.
Umrl je v visoki starosti SO let gosp. Rajko Arce, poštni blagajnik v pokoju. Vse svoje premoženje je zapustil v prosvetne namene, predvsem pa slovenskemu gledališču. Skoro polovico premoženja (kakih 500.000 K) je namenil ustanovi za izšolanje dobrih dramatičnih talentov.
Redni občni zbor poverjeništva splošne organizacije vojnih involidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico bo dne 6. januarja 1922. v restavraciji „ZIa-torog“ v Gosposki ulici. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje mesto začasnega lekarniškega asistenta pri splošni bolnici v Ljubljani. Interesentie se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
Železničarjem!
Glede odobritve 13. plače železničarjem so prinesli nekateri ljubljanski časopisi neresnične vesti. Vrhovno vodstvo koaliranih železničarskih organizacij sporoča:
Predsednik vlade g. Pašič je izjavil vrhovnemu vodstvu koalicije dne 31. decembra 1921, da hoče delovati v vladi na to, da se izplača železničarjem pripomoč iz neizčrpanih kreditov prometnega ministrstva iz leta 1920. in 1921.
O višini pripomoči si vlada še ni na jasnem.
,.A“. je rekel, „to je lopov Smith... od ,Moralnega vulkana'... pričakoval sem ga že včeraj."
In pri tem izdrl mornarski samokres izza pasu in sprožil. Smith je padel, zadet v bok, na tla. Radi tega strela je Smith, ki je hotel ravno vdrugič ustreliti, zgrešii cilj in ranil nekega nedolžnika. To sem bil jaz. Samo en prst odstreljen.
Nato je glavni urednik nadaljeval s črtanjem in pripisovanjem. Ravno ko je končal s tem, je priletela ročna granata skozi cev pri peči navzdol in eksplozija je raztreščila peč na tisoč koscev. Vendar pa ni bilo nadaljne Škode razen te, da mi je eden iz med okolu vršečih drobcev izbil par zob.
„Ta peč jep ovseni pokončana,*’ je menil glavni urednik.
Opazil sem, da sem istega mnenja 7 njegovim.	(Dalje prih.)
'O osiaflli zadevali vodi vodstvo Ko- ' alicije dalje pogajanja z ministrstvom saobračaja. Predsednik vrhovnega vodstva koalicije v Belgradu ima nalog, da nam takoj sporoči o delu v prometnem ministrstvu. , Opozarjamo vse železničarje, da skliče koalicija takoj javni železničarski shod, čim dobi poročila iz Belgrada.
Opozarjamo nadalje, da je smatrati pravilnim samo ona poročila, ki jih objavlja koalicija s podpisom.«
Koalicijski odbor.
strok.
Pivovarna „Union“ v Ljubljani. Pod
tem naslovom prinašajo zadnje »Delavske novice“ otročji članek, kateremu sledeče odgovarjam: Kantina v pivovarni Union je brez razlike posla samo za pivovarniško osobje, ker jo je ravnateljstvo postavilo za nas. Kar se pa tiče prednosti prosim pisatelj i omenjenega članka, da mi sporoči preddelavce in profesioniste, ki pred 12. uro gredo v kantino. Opozarjam pa otroka pri „Novicah“, naj se informira in tudi prebere kuhinjski red, ki je nabit pri vratih. V kantini je prostor za približno 35 oseb, pivovarniških delavcev, ki jedo v kantini, je pa 100—120 in ti imajo pravico, da jim v prvi vrsti postrežejo. Kar se pa tiče privatnih oseb, vljudno prosim neinformiranega otroka, da prej pogodbo, ki je bila sklenjena 16. novembra 1921 sporazumno z najemnikom kantine v varstvo pivovarne in kuhinjskega odbora, prebere, potem se bo premislil, pisati tako otročje članke. Glede naše solidarnosti povem gospodi okoli tega mladoletnega lista v pouk, da sem dosegel pri ravnateljstvu pivovarne „Union“, da postrežejo, kadar prostor dopušča, tudi uslužbencem stavbinske družbe. Prosim torej, ker rrre za pravico, da se mi tista otročja oseba pokaže z imenom. — Štern.
Delavcem in delavkam tovarne konzerv na Vrhniki. Staro leto, leto neštetih krivic s strani tovarniške uprave je minulo: dobivali ste slabo hrano, stanujete v barakah, večji del izven tovarne brez vsake odškodnine; vaše slamnjače so čr-n.e„ kakor dimnikar, kadar pometa tovarniški dimnik; plače so male, a vaše čez-urno t. j. ono delo, ki ga opravljate po 10 urnem delavnem času honorira vaš predpostavljeni^ g. Ki. na ta način, da dobite namesto 15 ur plačanih samo 7 itd.; dogovorjene plače vam isti gospod noče zaračunati: poljubno vas mečejo na cesto, če se zamerite komu od neštetih komandantov. Kdo bo naštel vse krivice, ki se vam gode? Plačilni listki vam povedo samo ime in izplačano vsoto brez vsakega obračuna — skoro nihče od vas ne ve, koliko ima plače. Delavci, delavke! Zakaj je to mogoče, boste vprašali. Ne zaradi tega, ker je sedež »inšpekcije rada“ v Ljubljani, temveč zato, ker niste združeni, niste strokovno organizirani. Zakaj ne? Zato, ker vam kapitalisti trobijo, da so strokovne organizacije brezdomovinske, internacionalne, razdružujejo vas s tem, da vam priporočajo pristop k „Sokolom“, „Orlonr‘ in v druge mešč. organizacije ter vas medsebojno hujskajo. Mednarodni so kapitalisti tovarne konzerv, kakor nemški žid VVeizler, predsednik tovarne Legvart (klerikalec), akcionar J., svobodomislec in demokrat, ravnatelj pa nemški Avstrijec, bivši avstroogrski častnik; vsak drugega verskega in drugega narodnega prepričanja. Delavci in delavke, združite se, kakor se je kapitalizem združil v eno strokovno organizacijo, da vam leto 1922
prinese boljšo bodočnost lčof prelefčloT V obrambi vaših pravic, glasi naj se vaše geslo: Vsi za enega, eden za vse!
Centralno tajništvo »Svobode v Ljubljani se je preselilo in se od srede 4. t. m. dalje nahaja v Židovski ul. 1. I. nadstropje. Ravnotam se od srede dalje nahaja tudi uredništvo in uprava družinskega lista „Kres“.
Qosp©dlarslw©.
= Vagoni in konji. V Berlin je šel načelnik prometnega ministrstva, da sprejme prvo množino železniških voz, ki nam jih mora Nemčija oddati na račun vojne odškodnine. Na ta račun dobimo sedaj krog 1000 voz. pozneje pa še lokomotive. Da je šel v Berlin načelnik prometnega ministrstva, nam ni pogodu. Trdimo, da m bil dober zdravnik-specialist bolj na mestu. Temu naj naložijo, da pregleda nemške vagone, če niso morda okuženi s kako nevarno boleznijo. Ali se spominjate, kako je bilo pred kratkim s konji, ki nam jih je Nemčija tudi izročila na račun vojne odšodnine? Ali se spominjate, ljudje: Ce so okuženi in bi jih moraili potem na granici prodati, bi bilo evndarle škoda prevoznih stroškov!
= Izvoz riža in sira iz Italije je do nadaljnega zabranjen. Stvar kriči po maščevanje. Saj, če bi naša vlada (obračamo se seveda do g. Puclja) v zameno prepovedala izvoz razne živine, pujskov, konjev, ovac in koz itd. Do nadaljnega naj bi izvažali samo osle, po dlaki in po pameti. Naše mnenje je, da bi nam tako gospodarstvo precej zboljšalo valuto.
= Zanimivo gospodarstvo. Pišejo, da denarja na Dunaju vedno bolj primanjkuje, čeprav dela stroj za tiskanje bankovcev noč in dan. — Morda pa je ravno neprestano tiskanje pisanih papirnih cunj vzrok, da denarja primanjkuje. In končno, komu primanjkuje denarja? Tistim, ki ga v svoje blagajne nalagajo na kupe? Vprašamo, ker bi bil odgovor pereč tudi za nas.
Kulturni vestnik.
Repertoir narodnega gledališča v
Ljubljani. Drama: Torek: Zaprto. Sreda: „Peterčkove poslednje sanje“ C. Četrtek: „Roza Berndova“ D. Petek: Popoldne ob 3. „Peterčkove poslednje sa-nje“. Izven. Petek: Zvečer ob 8. pohujšanje v dolini šentflorjanski11. Izven., Sobota: „Borba“ E. Nedelja: Popoldne ob 3. „Peterčkove poslednje sanje“. Izven. Nedelja: Zvečer »Roza Berndova“. Izven. — Opera: Torek: »Labodje jezero“ D. Sreda: „Werther“ A. Četrtek: „Fausi“. Izven. Petek: „Rigoletto“. Izven. Sobota: .,Evangeljnik“ B. Nedelja: „Faust“. Izven. Ponedeljek:!Zaprto. Torek: »Boris Godu-nov“ C.
V sredo dne 4. t. m. nastopijo v dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu št. 9. našemu občinstvu do sedaj še neznani umetniki. Kot vijolmski virtuoz nastopi profesor tukajšnjega konservatorija Jan šlais. Na klavirju ga spremlja ga. Ruža Deylova, bivša gojenka praškega in pariškega konservatorija. Njima se pridružuje ga. Marija Rothl-Nostis, sopranistinja.
Oklic slov. pevskim zborom in pevskim društvom: Glasom sklepa pripravljalnega odbora snujoče se Zveze slovenskih pevskih zborov, bo ustanovni občni
zbor fe Zveze v peTek, ‘dne d. januarja 1922, na dan sv. Treh kraljev,.ob 10. uri dopoldne v pevski dvorani »Glasbene Matice« v Ljubljani, Vegova ulica štev. 7,
II.	nadstropje. Naslov: »Zveza slovenskih pevskih zborov«, Ljubljana, pisarna »Glasbene Matice«, Gosposka ulica št. S, I. nadstropje.
Književni dar Slovenske Šolske Matice za 1921 bo obsegal troje knjig: Pedagoški Zbornik (164 str.), uredil dr. K j Ozvald. —- Telovadba, II. del (s 47 slikami in mnogimi načrti — 112 str.), spisala dr. Pivko in prof. Schaup. — Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razredu osnovnih šol (76 str.), spisal Fr. Fink. Ker bo to vsega skupaj 352 strani ali malone 22 tiskanih pol dobrega pedag.-didakt. beriva za naročnino celih 8 dinarjev, zato pač letošnjim publikacijam SŠM ni treba še posebnega priporočila. Knjige bodo vsak čas dotiskane ter se začno kmalu razpošiljati.
Športni klub »Primorje" naznanja svojemu članstvu, da se bo vršil redni občni zbor v petek, dne 6. t. m. ob 10. dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. -- Tajnik.
NainoveJSe.
NARODNA SKUPŠČINA JE ODŠLA NA
SRBSKE BOŽIČNE PRAZNIKE.
LDU. Belgrad, 2. jan. Ker je narodua skupščina odgodena do 16. januarja, ne vodijo nobenih važnih pogajanj. V naroda ni skupščini je samo nekoliko poslancev, medtem ko so ostali vsi odpotovali domov. Seja finančnega odbora se ni vršila, ker ni bilo dovolj članov navzočih. (To je kaj lepo slišati po včerajšnji visoki delavnosti v fin. odb.! Uredn.)
DELAVSKE POSREDOVALNICE NAJ BI PREVZELO MINISTRSTVO ZA SOCIALNO POLITIKO.
LDU. Belgrad, 2. jan. Ministrstvo za socialno politiko je osnovalo z na red banu v posameznih mestih naše države dela\> ske posredovalnice. Medtem so pokazala potreba takih ustanov tudi v krajih, ki jih ministrstvo ni predvidelo. Radi tega so se na iniciativo delodajalcev in delavcev osnovale zasebne delavske posredovalnice z enakim delokrogom, kakor ga imajo državne posredovalnice. Tako se je osnovala delavska posredovalnica v Tuzli in še v nekaterih drugih krajih. V pristojnih krogih mislijo, da bi bilo potrebno, da prevzame te posredovalnice ministrstvo za socialno politiko in ž njimi seveda tudi stroške, četudi bi bilo to težko, ker se ne morejo take ustanove splošnega značaja prepuščati zasebni iniciativi. Poslovanje delavskih posredovalnic spada po svojem značaju pod državno nadzorstvo.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V NEMČIJI KONČANA.
LDU. Berlin, 2. jan. Konferenca funkcionarjev berlinske krajevne skupine nemške železničarske zveze je sinoči odredila, kakor poroča „Vorwarts“, da se ima v ponedeljek zvečer ob 22. brezpogojno začeti z delom. V delavnicah se mora začeti z delom najkasneje v torek zjutraj. List »Rote Fane“ priobčuje ta sklep pod naslovom »Pozor železničarji!" brez komentarja.
LDU. Berlin, 2. jan. Železniški promet se je tekom popoldneva v toliko iz-
boljšal, da so zaSele vozffl mnogobrojtio lokomotive, ki so bile oskrbljene s premo« som. Blagovni promet še vedno počiva. V' državi se prometni položaj zboljšuje. V okrajih Essen, Elberfeld in Breslau se delo še ni začelo. V kolnskem okrožju so stavkajoči zopet začeli delati.
P@ $¥®fU.
— Dva statistična podatka iz zasedenega ozemlja. Trst šteje po novem ljudskem štetju okoli 263 tisoč prebivalcev. Fred vojno jih je bilo kakih 220 tisoč in ker se v tem času gotovo niso tako pomnožili, je jasno, da pomeni tistih 40.iP0 narastka priseljence iz „odrešujoče“ domovine. Sedaj je očito, zakaj ne more domači živelj živeti in čemu se morajo tržaški sodrugi na žive in mrtve bojevati za vsakdanji kruh. Gorica ima 31.000 prebivalcev.
— Kriza avstrijskega časopisja. Z novim letom je vsled velike draginje več avstrijskih listov začelo izhajati v manjšem obsegu, ter je tudi več listov ustavilo dvakratno dnevno izdajanje.
— Na Češkoslovaškem gre našo pot. Na Češkoslovaškem ne sprejmejo več novih nameščencev v državno službo, na Češkoslovaškem bodo število javnih nameščencev sploh omejili. Kakor pri nas. Vemo, kako se te stvari dogajajo. Vemo vsaj, kako se bodo pri nas dogajale. Kdor si se meni zameril, ki sem državotvoren, in kdor nisi kakor jaz državotvoren, hajd na cesto! Ti pa, ki si mojemu pridu prodal telo in nepreštevilne možgane, solnči se še nadalje v solncu moje milosti! Tako Dojde pri nas. In drugod morda ni bolje. Kjerkoli jo kaka buržujska vlada zavozi v gnoj, padejo posledice na ljudi, ki jih niso izzvali. Ker če bi drugače bilo, potem bi »državotvornosti« ne bilo treba.
— 37 milijonov galon nemškega alkohola. Iz Berlina poročajo. Administracija nemškega vladnega monopola na alkolnl ima še vedno v svoji lasti zaloge alkoho-
la, 13 znašajo 37 milijonov galon !n k!
predstavljajo vrednost več kot en tisoč milijonov nemških mark. Neki poljedelski izvedenec pravi, da bi ta množina izlita iz sodov, stvorila jezero, globoko 3 čevlje ter pokrivajoče površino 150 akrov.
— Kapitalizem ss poslužuje mrtvih vojakov v reklamne svrhe. V nekem listu v vzhodni Švici je bila priobčena vest: Angleško vojaško pokopališče v Verev-ju: Na zahtevo britskih oblasti se ustanovi britsko pokopališče na zemljišču, ki ga je darovalo mesto Vevey. Pokopanih bo na tem pokopališču 62 britskih vojakov, ki so bili internirani v vojnem času v Švici, 6 britskih vojnih ujetnikov, ki so umrli v Konstancu, in šest britskih vojakov. ki jih je v Švico poslal bridski Rdeči križ. Tvrdka Peter, Cailler in Kohler bo zastonj prekopala in prepeljala mrliče na motornih vozovih na pokopališče v Ve-veyju v novembru. Tako torej! Ako je vest resnična, so se mrtvi vojaki izrabili v najgrše reklamne svrhe po kapitalistični tvrdki, ki ne da počenega groša, po katerih potih pomnoži svoj nrofit. Izrabili so torej sedemdeset britskih voiakov. ki so umrli v Švici, da vrnejo dober glas tvrdki Peter. Cailler in Kohler, ki je imela veliko škodo od bojkota na Angleškem in v drugih deželah. Ko so britski vojaki vlhajali na boiišče. niso mislili, da jih bodo kapitalisti po njih smrti izrabljali za reklamo. Če bi mrtvi vojaki vedeli, kaj se z njimi godi, bi se obrnili v grobovih ali pa glasno protestirali. Spričo talcih dogodkov se človek nehote vpraša: Kaj pa je kapitalistom še svetega na zemlji, ako izrabljajo trupla tistih za svojo reklamo, ki so odšli na bojišče? Lakomen kapitalist ne pozna etike in morale. Njemu le vse dobrodošlo, kar mu veča dobiček, in vse mu je zoperno. kar mu krči profit.
— Najbolj napredujoča veda brezžična telegrafija je presenetila svet z novim uspehom. V Eiffelovem stolpu v Pa-
| rizu so pred par dnevi izvajali koncert,
' katerega so s pomočjo brezžičnega tele-
fona poslušali Mi Belgijci v BrusTJo.
Zadnjič pa smo poročali, da so v Ne\v Yorku peli mašo, ki se je je na isti čudoviti način udeležilo 100.000 oseb!
— Pisatelj Vladimir Korolenko je v Poltavi umrl. Rojen je bil 1. 1853. v Žito-miru na Volinskem in se je s svojimi deli povzpel med prave ruske pisatelje.
— Kapljice resnice se boji ameriški imperializem. Wilson namerava izdati svoje »Spomine«, pa je raditega po Ameriki nastal velik hrušč. V zbornici bodo neki poslanci predlagali zakonsko na-redbo, s katero bi bilo Wilsonu prepovedano, priobčiti svoje spise. Kako bi mogli gg. višji Amerikanci bolje dokazati kot na ta način, da niso tako čisti greha, da je šla, svetovna demokracija v zadnjih letih nekam rakom žvižgat? In kaj Wil-son?! Če spregovorijo tisti, ki jih je Wil-son poslal v evropsko klavnico, tedaj ne kaplja več resnica po kapljicah, temveč se vsuje kakor iz prevrnjenih polnih čebrov!
Izdajate']: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ), Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
lin imun
LJUB, Milimi ULICA STEV. 6
== HEGISTSOVSHi ZJDRliGi . OMEJENO ZAVEZO ===== TISKOVINE za SOLE, ŽUPANSTVA IN USADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA .*. ZA SHODE IN VESELICE .*.
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJlO, BROŠUR ITD. STEREOTIPNA. LITOGRAFIJA.
m
*
~fjr>
e
e»e
M
B
•S
tu
Na,nižje cene!
Na niž e cene!
VULKAN
tvornica gumijevih Izdelkov v Kranju
izdeluje
itn« Dodpetnike.
č sto domače pod>tje!
'Ki
»S
«5
(*T
C
<
Nedič, Rakove & Zanki,
prej A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rutin, barv ter lakov
Centrala: L,ubljana d z o. z Skladišče: Novisad.
Telefon 64.	Brzojavi	MERAKL,	Ljubljana.	Telefon	64.
Emajlni laki. Prav ftrnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FederweiB), stroino olje, karholinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. „ M ERA K L", Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. ,MERAKL“, Brunoline. ===== Ceniki se zaCasno ne razpošiljajo I 1
Naj etja zaloga
m piamn i Mii.
se priporoma za nakup najboljših instru-mentov izvrstnih to-
TVRDKA J. DOLENC,
Ljub,jan., Hilšerjeva u ita it 5 IH
vam po najsolidnejših nizkih cenah.
Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku
vpisana zad.uga s omejenim poroštvom
 ...........   sprejema	hranilne	vloge, ki jih obrestuje po 4°|0.
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.20 *82.	—	Društveni delež K 17.103*71,
Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093‘4:8. Delež znaša K 100'—.
Clan postane lahko vsak.