številka 6, avgust 2022 www.vodice.si 33. seja Občine Vodice 4 _______________ Županova beseda 5 _______________ Športne družine 9 _______________ Intervju: Irma Gubanec 12 _______________ MePZ Biser 18 _______________ Koledar prireditev 21 _______________ Uspehi Maje Hočevar 33 _______________ Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov Uvodnik 2 številka 6, avgust 2022 Novi začetki Uvodnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Občinski svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Ko se iztekajo zadnji avgu­ stovski dnevi, imam podo­ ben občutek kot decembra, počasi se približujemo no­ vim začetkom. Pravzaprav je razlika še bolj očitna kot tedaj, ko so spremembe le pri zapisova­ nju letnice. Novo šolsko leto je pred vra­ ti, dopusti se zaključujejo, marsikdo je verjetno že pozabil, da je sploh imel dopust, saj je že v polnem delovnem zagonu. Marsikdo si dopusta niti ne vzame, marsikdo si ga ne more privoščiti. Takih verjetno letos ni malo, saj je draginja vidna na vsakem koraku. Čeprav, ko gledam po slovenskih cestah, se mi zdi, da je dopu­ sta željnih še ogromno ljudi, imamo pravzaprav kar srečo, če nam ni treba zaviti na primorsko avtocesto po službenih ali zasebnih opravkih … Da slovenske ceste res težko požirajo vso to ploče­ vino, ki prihaja večji del iz tujine in smo zanjo le kos asfalta na poti do sosednjih držav in še naprej, sem pred dnevi še bolj za­ znala. Po italijanskih cestah namreč še zdaleč nisem opazila tako pisanih registrskih tablic kot pri nas, prav tako nismo niti enkrat padli v tako gnečo kot na poti domov. Ampak pot domov je kljub temu najlepša, se boste verjetno strinjali z menoj. Nekajdnevna odsotnost domačega vrta, štedilnika, shrambe, kavča, slovenskih radijskih in televizijskih programov je za moj okus povsem dovolj. Kakor se verjetno vsi dopusta veselimo, pa je verjetno potovanje po svetu čas, ko se zavemo, da je dom tisto, kar imamo najraje, kar nas oblikuje, zaznamuje in bogati. No, morda se samo staram, kaj pa vem … Ob prebiranju tokratne številke Kopitarjevega glasa, ki je vsebin­ sko res bogata, boste ugotovili, da za marsikoga v občini dopust še zdaleč ni le ležanje na plaži pod drevesom, ampak imajo raje aktivno preživljanje vsakega prostega trenutka. Šport je tisti, ki oblikuje več družin pri nas, mi smo izbrali le nekatere, njiho­ vim družinskim članom pa je skupna ljubezen do istega športa. V osrednjem intervjuju boste spoznali uspešno Vodičanko Irmo Gubanec, ki je že zelo mlada prevzela nekaj pomembnih funkcij v gospodarstvu, zdaj je stopila še na področje zdravstva. Sicer pa je tokratna številka dokaz, da pri nas res niso šli vsi na dopust, so pa številna društva lepe poletne dni izkoristila za različne izlete in druženja. Druženj bo kar nekaj tudi v času praznovanja občinskega pra­ znika, Kopitarjevi dnevi znova vabijo, le udeležite se kakšnega dogodka, ponudba je pestra in privlačna. Sicer pa šolarjem želim uspešen začetek šolskega leta, da bi se prvošolci in novopečeni dijaki čim prej navadili novega okolja in se lotili obveznosti, vsem drugim pa: tudi september je lep, le dnevi bodo še malo krajši … le izkoristite jih! TANJA DOMINKO Odgovorna urednica Županova beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Občinska uprava poroča . . . . . . . . . . . . . . . 7 Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomočnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Čerin, Monika Kubelj, Ajda Batistič, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna grafična podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hočevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: avgust 2022 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Občinski svet številka 6, avgust 2022 33. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice TANJA DOMINKO Občinski svet se je na svoji razmeroma kratki 33. redni seji sestal tik pred počitnicami, 21. junija, in se posvetil različnim temam, med drugim coni Lokarje in letnemu programu ravnanja z odpadki. Uvodoma je potrdil zapisnik o 32. redni seji, pri naslednji točki pa so se svetniki strinjali, da se sprejme Od­ lok o programu opremljanja stavb­ nih zemljišč in gradnji komunalne infrastrukture, ki se nanaša na ob­ močje razpršene gradnje v Lokarjih. Predstavnik podjetja Locus, d. o. o., ki je v sodelovanju z občinsko upravo pripravil odlok, je pojasnil, da gre za drugo branje in da so doslej vse pri­ pombe upoštevali. V primeru odmere komunalnega prispevka se ta odmeri za novo ko­ munalno opremo. Ker se nova komu­ nalna oprema priključuje na obstoje­ čo, se odmeri tudi delež zanjo. Tudi ob sklenitvi pogodbe o opremljanju bi morala praviloma obremenitev zavezanca znašati enak znesek, je pa odvisno od tega, kako je pogodba o opremljanju napisana. V simulaciji za parcelo v velikosti 600 kvadratnih metrov in hišo v velikosti 200 kva­ dratnih metrov bi torej komunalni prispevek znašal približno 23 tisoč evrov (natančen izračun je naveden v gradivu na spletni strani občine). Navedena je tudi preglednica, ki pri­ kazuje delež komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, ki ga zavezanec plača Občini Vodice po posamezni komunalni opremi na ureditveno območje natančno. Iz preglednic je tudi razvidno, da se z odlokom komunalni prispevek po­ viša, kar je posledica prevrednote­ nja stroškov komunalne opreme. V letu 2009, ko je bil izdelan prej ve­ ljavni odlok, so bili stroški ocenjeni na podlagi ocen gradnje komunalne opreme, pri pripravi predloga tega odloka pa so se upoštevale tudi že izvedene investicije ter stroški grad­ nje komunalne opreme v območju ceste. Tilen Jeraj je v razpravi dejal, da ne bo podprl odloka. Moti ga, da se v občini dodajajo nova naselja, infra­ struktura, kot sta vrtec in šola, pa tega ne dohajata več. Župan Aco Franc Šuštar je pojasnil, da je bilo območje Lokarij za stano­ vanjsko gradnjo predvideno že pred njegovim mandatom, sam je zado­ voljen z urejanjem prostora in tudi, da bodo vendarle urejeni hodniki za pešce. Svetniki so sklep podprli. Pri naslednji točki so svetniki brez razprave podprli novo članico Občin­ ske volilne komisije. Predlagana in potrjena je bila Irena Švara Strojin, saj je prejšnji mandat potekel. Pri peti točki so svetniki prisluhni­ li predstavitvi Letnega programa za ravnanje z odpadki, ki ga je predsta­ vil Jože Gregorič iz podjetja Voka Snaga, d. o. o. Dejal je, da novosti v zadnjih letih niso uvajali. Lani se je ločeno zbiranje odpadkov poveča­ lo. V črnih zabojnikih zberejo 433 ton odpadkov, pred desetletjem je bila številka še enkrat tolikšna. Bi­ ološki odpadki se povečujejo, zbrali so jih 457 ton, hkrati pa so zmanj­ šali število ekoloških otokov in na njih umaknili rumene zabojnike, saj imajo občani te doma, poleg tega pa so ugotovili, da so jih večinoma polnili drugi, ne domačini. Medtem pa se je »število obiskov na zbirnem centru povečalo, količina oddanih ločenih frakcij odpadkov je še ved­ no v rahlem porastu. Namestitev posebne zbiralnice (kontejnerja) za nevarne odpadke na zbirnem centru Vodice je pomembno prispevala k re­ lativno visokim količinam zbranih nevarnih odpadkov z območja naše občine«, je povedal Gregorič. Raz­ mišljajo tudi o tem, da bi kot pilotni projekt uvedli zbiranje odpadnega jedilnega olja in oblačil. Odločitev na to temo še ni bila sprejeta, ko bi jo sprejeli, bi bilo treba določiti loka­ cije, je dodal. Pri tej točki se je nato vnela razprava na temo ekoloških otokov in hrupa ob odlaganju stekla, kar je izpostavil Jeraj. Gregorič je kot možno rešitev omenil namesti­ tev nalepke, da je odlaganje stekla možno le do 22. ure zvečer in po 6. uri zjutraj, s čimer se je strinjal tudi župan in podprl pobudo. Namestitev kamer po Gregoričevih besedah ne bi bila izvedljiva, saj pregon kršiteljev na ta način ni možen. Milan Čebulj je medtem pohvalil zbiranje odpad­ ne kmetijske folije, saj se je izkaza­ lo, da so količine precejšnje. Tako on kot Jeraj pa sta sogovornika vpraša­ la, kako bi bilo možno rešiti problem gradbenih odpadkov, ki se še vedno znajdejo na nepravih krajih. Grego­ rič je pojasnil, da ne gre za sestavni 3 Občinski svet 4 številka 6, avgust 2022 del komunalne službe in da njiho­ vo odlaganje na zbirnih centrih ni mogoče. Strinjal se je, da je problem neozaveščenost občanov, še vedno je namreč zaznati, da se gradbeni material odpelje v naravo, čeprav Ljubljana, ki sprejema take odpadke, ni tako daleč. Več svetnikov se je strinjalo, da bi to lahko reševali na podoben način kot kmetijsko folijo, po besedah Gregoriča to predstavlja ne tako majhen strošek, zato bodo morebitne rešitve še proučili. Letni program ravnanja z odpadki v Občini Vodice so svetniki soglasno podprli. Tudi pri naslednji točki so ostali pri odpadkih, saj so imeli na mizi Pro­ gram za obvladovanje kakovosti RCERO Ljubljana za leto 2022. Ta po 2022 OBČINA VODICE besedah Gregoriča določa, kako se predelujejo odpadki. Letno v tovarni predelajo 140 tisoč ton komunalnih odpadkov od 700 tisoč prebivalcev. Manj kot 10 odstotkov odpadkov se odloži, »vse drugo gre naprej za energijo in toploto«. Na vprašanje, kako daleč je Ljubljana s sežigalnico, je Gregorič pojasnil, da je država že sprejela uredbo o podelitvi koncesi­ je, zdaj se išče lokacija. Glede na po­ stopke umeščanja v prostor bo nekaj vode še preteklo, po njegovi oceni tri do pet let. Sklep o seznanitvi s pro­ gramom je bil sprejet soglasno, tudi župan se je koncesionarju zahvalil za opravljeno delo in izrekel tudi po­ hvale. Pri točki Pobude in predlogi je Si­ lva Kralj pozvala k čiščenju podvo­ za pod avtocesto pri naselju Repnje. Prav tako je poudarila, da bi bilo treba razširiti dejavnost osnovnega zdravstva, saj ljudje povprašujejo po zdravniku. Čebulja je zanimalo, kako napreduje krpanje cest in na­ mestitev razsvetljave na Dobruši in v Dornicah. Mija Cankar je omenila hrup, ki ga povzroča vožnja čez jaške na Kamniški cesti. Župan je v odzivu dejal, da bodo državi predlagali, naj jih zatesni, da se to vsaj zasilno reši. Glede razsvetljave bo preveril, kako daleč je ta zgodba, krpanje cest naj bi se zgodilo v kratkem, če bo le mogo­ če s finančnega vidika. Glede zdrav­ stva se je strinjal, a dodal, da so teža­ ve povsod. Ob koncu seje je povabil k praznovanju dneva državnosti in vsem zaželel lepe počitnice. Županova beseda številka 6, avgust 2022 Spoštovane občanke in spoštovani občani, iskrene čestitke! ACO FRANC ŠUŠTAR TINA KOSEC September je za Občino Vodice posebej vesel, družaben in prazničen. 9. septembra bo minilo že 27 let od uveljavitve prvega Statuta Občine Vodice. Po svetovni pandemiji covi­ da in s tem povezanimi ukrepi se v letošnjem letu spet lahko normalno snidemo. Kljub temu pa nam letošnje leto ne prizanaša in je na več področ­ jih polno novih izzivov, a tudi novih pridobitev. Tako smo se še vedno sre­ čevali z izzivi covida, dogaja se nepo­ trebna in nerazumna vojna v Ukraji­ ni, vročinski valovi so povzročili sušo, pomanjkanje vode in obsežne požare, cene osnovnih življenjskih dobrin in energentov pa se žal višajo. Veliko izzivov je odprtih tudi znotraj meja Občine Vodice. Prepričan sem, da nam je v preteklem letu, kljub nekaterim težavam na področju ka­ drovskih in finančnih virov, uspelo skupaj z občinsko ekipo dokazati, da znamo delovati v korist naše občine in naših občanov. Naša vizija in od­ govornost do ljudi ter okolja nam ne dopuščata drugega kot slediti ciljem sodelovanja, spoštovanja, učinkovite­ ga in gospodarnega delovanja, pred­ vsem pa skrbnosti in odličnosti ter permanentnemu napredku na vseh v nadaljevanju naštetih področjih naše­ ga delovanja. Če se ozrem v bližnjo zgodovino, verjamem, da smo se v sedemindvajsetih letih samostojne občine po svojih najboljših močeh trudili za dobrobit našega prebivalstva in razvoj naših krajev. O tem, koliko je bilo v teh letih postorjenega, najbolj zgo­ vorno pričajo spremembe, ki so vidne v okolju, in izvedene ter pripravljene investicije, ki se jih je nabralo zajetno število. Če se ozremo na našo skupno prehojeno pot in na naš dosedanji razvoj, imamo veliko razlogov za za­ dovoljstvo in ponos. Občasno smo de­ ležni tudi kritike, da bi lahko marsikaj naredili drugače, bolje in hitreje. Ob tem pa se številni ne zavedajo vseh omejitev in dolgotrajnih postopkov, številnih zakonov in predpisov, ki narekujejo naše delo, ter težkih poga­ janj, dogovarjanj in usklajevanj tako z državnimi institucijami kot med po­ sameznimi organi Občine Vodice ali z lastniki zemljišč, da o pomanjkanju finančnih virov niti ne izgubljam be­ sed. Za vsakim še tako majhnim ali velikim projektom namreč stojijo po­ samezniki, ki s predanostjo in trdim delom skušajo izboljšati bivanje in življenje v naši prelepi občini. Letošnji slogan »OBČINA VODICE ZA VSE GENERACIJE« govori zgodbo, ki jo že več kot deset let uspešno nadgrajujemo. Posebej zado­ voljen in ponosen sem na dejstvo, da nam je skupaj z zaposlenimi v občin­ ski upravi uspelo izvesti vse načrtova­ ne programe na socialnem področju, ki prvenstveno skrbi za naše občane vseh generacij. Kljub nekaterim teža­ vam in z omejenimi kadrovskimi ter finančnimi viri smo ohranili visok do­ sedanji standard socialnih, izobraže­ valnih in družbenih storitev, ponekod pa smo celo povečali pomoč najranlji­ vejšim skupinam. Odlično sodelujemo z vsemi tridese­ timi društvi, z obema zavodoma, šolo in vrtcem, poslovnimi partnerji in so­ sednjimi občinami. Veseli me, da so v vseh omenjenih partnerjih zaposleni odgovorni ljudje, ki zgledno in avto­ nomno skrbijo tako za njihove izvir­ ne pristojnosti in zadeve kot tudi za njihov razvoj in napredek. Posebna in res velika zahvala gre našim gasilkam in gasilcem ter enoti prve pomoči za odličen odziv in dano pomoč pri vseh letošnjih intervencijah. Ponosen sem, da so se odločno in večkrat odzvali tudi pri do sedaj največji naravni ka­ tastrofi – požaru na Krasu in Sočergi. V letošnjem letu se je končno začela gradnja Obvoznice Vodice, ki je izredno pomembna tako za nas ob­ čanke in občane kot tudi za druge udeležence v cestnem prometu. Z no­ vim cestnim odsekom Vodice–Moste pri Komendi v dolžini 2,28 kilometra, se bo bistveno povečala varnost v ce­ stnem prometu za vse udeležence in izboljšala kakovost bivanja prebival­ cev naselja Vodice. Prav tako bo nova cesta pomembno vplivala na pretoč­ nost vozil v tranzitu. Nova obvoznica v Vodicah je le prvi temeljni del uredi­ tve neustreznih prometnih, varnost­ nih in bivanjskih razmer v občini. V nadaljevanju sledi še rekonstrukcija državne ceste skozi Skaručno in skozi Vodice – po Brniški cesti. Po obeh ce­ stah bo zgrajena fekalna kanalizacija in druga komunalna in cestna infra­ struktura s hodniki za pešce. V krat­ kem pa lahko pričakujemo še začetek gradnje pločnika, ki bo povezal Vodice z Repnjami in Zapogami. Vse občanke in občane ter uporabnike cest opo­ 5 Županova beseda 6 številka 6, avgust 2022 zarjamo, da v času gradnje posebno pozornost posvetite spremenjenemu prometnemu režimu in se vam ob tem zahvaljujemo za razumevanje. Ob tej priložnosti se znova iskreno zahvaljujem vsem lastnikom zem­ljišč za podana soglasja za grad­ njo nove komunalne in cestne kana­ lizacije. Ponosno in z velikim zado­ voljstvom lahko povem, da smo za­ ključili gradnjo glavnega kanala C0 v dolžini 9,3 km, obenem smo zgradili novo varno cestno infrastrukturo s pločniki, z novim vodovodom, javno razsvetljavo in optično povezavo v skupni dolžini več kot 4 km. Dodatno smo v Zapogah, Dornicah in Dobruši zgradili cevno kanalizacijo za optiko in javno razsvetljavo ter pripravili jaš­ ke za namestitev javne razsvetljave v skupni dolžini več kot 5 km, postavili pa smo tudi tri nove moderne avto­ busne nadstrešnice. Letos bomo zaključili še nekaj ma­ njših, a nič manj pomembnih pro­ jektov – gasilsko vadbišče in evaku­ acijsko središče ter športno igrišče v Polju, dogradili bomo pločnike za pešce in cevno kanalizacijo za javno razsvetljavo ter optično povezavo, očistili melioracijske kanale in ob­ novili cestno signalizacijo. Zaključili bomo tudi večino gradbenih del no­ vega krvavškega vodovoda, ki ga sku­ paj gradimo z občinami partnericami – Kranj, Šenčur, Komenda in Občino Cerklje, ki vodi projekt. Zaključiti bo treba tudi dela na kri­ žanjih državnih in lokalnih cest z novo obvoznico ter hkrati pripraviti vse navezave za gradnjo novo načr­ tovanih hodnikov za pešce na relaci­ ji Vodice–Zapoge in Vodice–Repnje. Pripravili bomo tudi vse potrebno za objavo razpisa za gradnjo nove cestne in komunalne infrastrukture skozi Skaručno, vključno s tremi stranski­ mi ulicami ter razpisa za gradnjo nove večnamenske športne dvorane ob OŠ Vodice. Oba projekta se bosta gradila v prihodnjih dveh letih in sta izredno pomembna za povečanje varnosti in izboljšanje bivanjskih razmer ter za rešitev prostorske stiske naše šole ter za ureditev razmer na podružnični šoli in vrtcu v Utiku. Za izgradnjo novega občinskega središča v Vodicah še vedno pote­ kajo pogajanja s potencialnim zaseb­ nim partnerjem družbe IMP. Zaradi trenutno nestabilnih razmer na trgu cen energentov in surovin ter nepre­ mičnin so pogajanja izredno zahtev­ na, saj finančni vložki obeh partnerjev trenutno predstavljajo izjemno visoko tveganje za likvidnost. Ob uspešno zaključenih usklajevanjih pričakuje­ mo, da bi pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu z zasebnim investitorjem lahko podpisali še pred letošnjo zimo, s čimer bomo korak bližje začetku gradnje težko pričakovanega centra. Prav tako iščemo možnosti za do­ datna evropska sredstva, s katerimi bomo delno sofinancirali javni del te izredno pomembne investicije. V aktualnem mandatu, mojem tre­ tjem, ki se izteka, nas čaka še veliko izzivov, kar se odraža v sprejetem Proračunu in v Načrtih razvojnih pro­ gramov do leta 2025. Zaradi naših izredno ambicioznih načrtov in po­ treb Občine ter konstantno omejenih občinskih in državnih finančnih virov pričakujem vsako leto bolj zahtevno, a uspešno delo tudi v prihodnjem de­ setletju. Vsega zagotovo ne bomo mo­ gli postoriti ali zgraditi naenkrat in potreben bo širok pogled, kompromis ter razumevanje med vsemi deležniki. Vse to bo temeljilo na argumentih, po­ membnih razvojnih odločitvah pred­ vsem v tistem delu, kjer so občinske potrebe največje in najbolj pereče. Le tako bomo skupaj še naprej, korak za korakom, zmerno in uspešno razvijali našo občino in naše kraje. Vsekakor z mojo ekipo neprestano stremimo k jasnemu cilju, da bomo v prihodnjih letih v najkrajšem možnem času vsem generacijam bistveno izboljšali naše varnostne, bivanjske in socialne ter družbene razmere. Z veseljem pa lahko zapišem, da bomo v tem letu zaključili večino začetih in načrtovanih projektov. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je kljub vsem željam in potrebam ob­ čanov in občine, treba biti pozoren in skrben, da najprej zaščitimo naše zdravje in okolje ter da storimo vse, da ohranimo mir na svetu, v Evropi, v naši državi, regiji, občini ali ulici ter da smo solidarni in sočutni do soljudi vseh generacij. Temu je namenjen tudi letošnji slogan: Za vse generacije. V dobrobit naše občine in vseh generacij, delujejo tudi letošnji občinski nagrajenci. S svojimi uspe­ hi in dejanji ter poslanstvom, vsak na svojem področju, prispevajo k razvoju in boljšemu življenju v naši občini ter skrbijo za prepoznavnost naše občine. Ponosni smo, da so del naše skupno­ sti in jim ob tej priložnosti že vnaprej čestitamo ter se jim za dosežke zahva­ ljujemo. Spoštovane občanke in občani, ob našem skupnem prazniku vam že­ lim obilo veselja in prijetnih doživetij ter vam namenjam iskrene čestitke ob 27. občinskem prazniku Občine Vodi­ ce. Želim vam obilo zdravja, veselja in hvaležnosti za vse tisto, kar že ima­ mo. Občini Vodice želim vse najboljše, predvsem pa, da se nam naši razvojni načrti kar se da hitro izpolnijo. Lepo vabljeni v dobro družbo na šte­ vilne športne, kulturne in druge pri­ reditve, ki smo jih skupaj z našimi društvi za vas pripravili ob 27. občin­ skem prazniku. Iskrene čestitke in vse dobro! Občinska uprava sporoča številka 6, avgust 2022 Razvojni program Občine Vodice do leta 2031 OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE Občinski svet Občine Vodice je v februarju 2022 sprejel Razvojni program Občine Vodice za obdobje 2021–2031. Slednji predstavlja enega pomembnejših strateških dokumentov, v katerem so opredeljeni razvojni cilji, razvojna strategija in akcijski načrt z ukrepi za dosego razvojnih ciljev. Razvojni program sledi viziji: Občina Vodice – Zelena oaza narave, zadovoljnih ljudi in trajnostnega razvoja. Akcijski načrt razvojnega programa vsebuje ukrepe za dosego ciljev na več področjih z različno ča­ sovno dinamiko, njihova izvedba pa bo odvisna tudi od zagotovljenih fi­ nančnih virov. Razvojni program Občine Vodice za obdobje 2021–2031 je dostopen na spletni strani Občine Vodice na za­ vihku Uradne objave – Strateški do­ kumenti. 2022 OBČINA VODICE ROCKFEST SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE VODICE 2 0 . K O P I T A R J E V I D NE V I 7 Občinska uprava sporoča 8 številka 6, avgust 2022 Kolesarje v septembru čakajo nove označbe kolesarskih povezav OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE Na Gorenjskem si prizadevamo za celosten razvoj kolesarstva na regionalni ravni. Od leta 2016 aktivno deluje Svetovalni organ gorenjske regije za razvoj kolesarstva (SORK) kot strokovno telo Odbora za okolje, prostor in infrastrukturo pri Razvojnem svetu gorenjske regije. Sestavljajo ga predstavniki treh razvojnih agencij (Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj, Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in Razvojne agencije Sora), predstavniki gorenjskih občin ter kolesarji. Eden izmed najpomembnejših rezul­ tatov skupine SORK je vzpostavitev gorenjskega kolesarskega omrežja. Gre za skrbno izdelan preplet 640 kilometrov državnih in lokalnih ko­ lesarskih povezav na Gorenjskem in v nekaterih sosednjih občinah. Pri določitvi so bili upoštevani medna­ rodni kriteriji prometne varnosti, atraktivnost pokrajine in dosegljivo­ sti gostinskih in servisnih storitev, trase pa so bile potrjene s strani vseh 24 vključenih občin ter Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Glavni cilj projekta je na celotnem omrežju po­ staviti enotno prometno signalizaci­ jo za kolesarje tako na državnem kot tudi lokalnem omrežju. Postavitev prometnih znakov na terenu se bo predvidoma začela izvajati v mesecu septembru. Postavitev prometne signalizacije za kolesarje bo potekala v vseh gorenjskih občinah in občinah Cerkno, Komenda, Logatec, Medvode, Kamnik in Vodice, zato vse voznike ter druge udeležence v prometu prosimo za strpnost. Gorenjska je prva regija v državi, ki se je vzpostavitve kolesarskega omrežja lotila sistematično, poveza­ no ter enotno. Namen je tudi, da na terenu označeno kolesarsko omrežje ustrezno promoviramo in predsta­ vimo njegove potenciale tako za tu­ rizem kot za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Projekt Gorenjsko kolesarsko omrež­ je poleg Ministrstva RS za infrastruk­ turo, Direkcije RS za infrastrukturo financirajo občine: Bled, Bohinj, Cer­ klje na Gorenjskem, Gorenja vas-Po­ ljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Me­ stna občina Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Ži­ rovnica, Kamnik, Logatec, Medvode in Vodice, koordinacijo pa izvaja Ra­ zvojna agencija Zgornje Gorenjske. Kontaktne informacije: nina.kobal@ragor.si ali 04 581 34 02. Več o projektu: www.gko.si Osrednji članek številka 6, avgust 2022 Športne družine NATALIJA GOLOB IN AJDA BATISTIČ OSEBNI ARHIV V naši občini se lahko pohvalimo s kar lepim številom vrhunskih športnikov, med nami pa prebiva tudi nekaj družin, v katerih ima šport izjemno pomembno povezovalno vlogo. Šport je njihov način življenja in brez njega ne morejo. Kako je z odrekanji? Kakšen je njihov vsakdan? Kakšna so pričakovanja staršev do otrok? Od kod ljubezen do športa? Vse to so nam zaupale tri družine, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Prva družina, ki vam jo bomo predsta­ vili, prihaja iz Vodic in je močno pove­ zana s športom, natančneje z golfom. Gre za petčlansko družino Car, ki jo sestavljajo oče Matjaž, mama Alenka ter njuni trije otroci, sedemnajstletna Barbara, šestnajstletni Leon in dese­ tletni Aljaž. Matjaž in Alenka sta da­ nes skupaj s prijatelji in podporniki, ki sta jih spoznala v svetu golfa, tesno vpeta v vodenje Racman golf kluba. Matjaž je ob tem tudi trener in vodja Racman golf akademije, ki trenutno deluje v Mladinskem golf centru v Sta­ nežičah in na golfskem igrišču Cubo v Smledniku. Matjaž in Alenka sta se z golfom prvič po naključju srečala leta 2001, pri njunih 28 letih. Manj kot dve leti pozneje je Matjaž spoznal, da mu golf res ogromno pomeni in da se želi z njim ukvarjati tudi poklicno. »Po duši športnik sem imel vedno ogro­ mno željo delati v športu, tekmovati in navdihovati mlade. Tako sem se odločil, da bo trenersko delo postalo moj kruh.« Matjaž je začel z izobra­ ževanjem in lastnim treniranjem, v naslednjih štirih letih pa je naredil vse potrebne licence in dvignil nivo zna­ nja golfa, vse z namenom, da je lahko odprl šolo golfa. Ustanovil je Racman golf šolo, ki je uspešno rastla, z name­ nom razvoja mladinskega in tekmo­ valnega golfa v Sloveniji pa pozneje še Racman golf klub. Vsi programi, ki so jih pripravili v naslednjih dese­ tih letih, so v svet golfa pritegnili kar nekaj podmladka, golf pa danes treni­ rajo tudi njuni trije otroci. Najstarejša hči Barbara je danes med najboljšimi amaterskimi igralkami v Sloveniji in med tridesetimi v Evropi do 18 let. Trenutno se na domačih zelenicah pripravlja za svetovno prvenstvo v Parizu, ki se začne avgusta, ravno na dan, ko bo praznovala 18. rojstni dan. Sin Leon je med osmim in trinajstim letom treniral košarko in golf, nato pa se je odločil za slednjega. V letošnji se­ zoni je začel dosegati odlične rezultate in se priključil najboljšim slovenskim tekmovalcem, v kategoriji do 16 let pa je celo uvrščen med 25 najboljših igralcev v Evropi. Tako Barbara kot Leon sta tudi člana slovenske repre­ zentance. Oba imata v tem športu postavljene visoke cilje, saj si želita med profesionalce. Najmlajši sin Aljaž pa danes pravi, da bo igral košarko, a mu seveda tudi golf ni neznanka, saj veselo suče palice enkrat do dvakrat tedensko. »Lahko se pohvaliva, da imava v letošnji sezoni kar tri državne prvake v hiši, seveda v svojih kategori­ jah,« sta povedala več kot upravičeno ponosna starša. Golf oziroma šport na splošno je bil vsem trem zagotovo položen že v zibko, v tem duhu pre­ pletenosti športa in družinskega živ­ ljenja pa so tudi odraščali. »Nič jim ni težko, a zagotovo se morajo še veliko naučiti,« je še dodal Matjaž in se ob Družina Car tej priložnosti lepo zahvalil vsem učiteljem, profesorjem in ravnateljem za razumevanje in podporo, ki so ju deležni njuni trije otroci. Zanimalo nas je tudi, kako je videti njihova družinska dinamika v vsak­ danjem življenju. »Naše življenje se vsak delavnik in konec tedna vrti okoli treningov šestkrat do sedemkrat tedensko ter mojega poklica. Veliko je koordinacije in logistike. Tako se velikokrat zgodi, da se šele zvečer v miru vsi srečamo doma. Še dobro, da smo leta 2006 prav tako po naključ­ ju pristali v Vodicah, ki so za golfiste idealen kraj, saj imamo šest igrišč, ki so od našega doma oddaljena od 30 do 45 minut, kar nam prihrani kar nekaj časa za prevoze na treninge,« nam je odgovoril Matjaž Ob vsem tem pa ne gre zanemari­ ti podpore njegove žene Alenke, ki je neomajna. »Vse to dogajanje ne bi bilo možno brez Alenke, ki poleg vse­ ga dela drži še vse štiri vogale hiše. 9 Osrednji članek 10 številka 6, avgust 2022 Je motor in ozemljitev naše druži­ ne, saj drugi člani gospodinjstva kar prevečkrat pozabimo na naše šolske in domače obveznosti,« je še dodal Matjaž. Za zaključek pa nam je zaupal še anekdoto, ki po njegovih besedah kar dobro ponazarja njegovo delo in bivanje v Vodicah: »K meni na tečaj v Smlednik pride par. Med vadbo se pri nas ustavi Alenka, izmenjava nekaj besed in odide. Gospa me vpraša, od kod poznam Alenko, saj da jo ona pozna iz Vodic. Povem ji, da sem njen mož, in nato izvem, da že 15 let živimo 200 metrov narazen, a je še nisem videl. Seveda smo se vsi od srca nasmejali.« Šport močno povezuje tudi družino Žerjav, ki prihaja s Skaručne. Sestavlja jo pet članov – oče Boštjan, mama Barbara, 16-letna dvojčka Laura in Domen in 13-letna Sara. Veliko jim pomeni, da živijo blizu gozda, saj so tako ves čas v neposred­ nem stiku z naravo. Po vsakodnev­ nih opravilih in službenih ter šol­ skih obveznostih si vzamejo čas za sprehod, kolesarjenje in tek. Čeprav se morajo zaradi športa kdaj odreči kakšnemu izletu med vikendom, je prednost športnega načina življenja vsekakor kakovostnejše preživljanje prostega časa. »Otroci se vsaj v času ukvarjanja s športom odklopijo od šolskih obveznosti, predvsem pa tudi od motečih elektronskih naprav.« Tudi na dopustu je družina aktivna – na morju skupaj veliko plavajo in tečejo. Del dopusta pa preživijo tudi v Kranjski Gori, ki je, kot pravijo, »raj za športne dejavnosti in bi bil skoraj greh, da bi poležavali. Tako pozimi smučamo in tečemo na smučeh, poleti kolesarimo in hodimo v hribe«. Pravijo, da jim je bil šport položen v Družina Žerjav zibelko, saj je bil že Boštjanov oče od mladih let športnik, in sicer atlet. »Boštjan se je z očetom pogosto ude­ ležil tekem tako v Sloveniji kot v tu­ jini in se tako še sam navdušil za tek. Tudi pri otrocih so se kmalu pokaza­ li tekaški geni, saj so bili vsi trije v ospredju na šolskih krosih.« Domen je že med osnovnošolskim šolanjem na tekaških tekmovanjih osvajal prva mesta. Laura in Domen sta se, po pri­ poročilu učitelja za telovadbo, vpisala celo v tekaški klub, vendar je Laura kmalu ugotovila, da ji bolj ustreza, če teče za svoje veselje, medtem ko je Domen v klubu dobil še dodatno mo­ tivacijo, saj ima poleg zadovoljstva pri športnih uspehih tudi veliko dobrih prijateljev. Saro pa navdušujejo ra­ zlični športi, tekmuje v gimnastiki in atletiki, rada igra v šolski odbojkarski ekipi, navdušilo jo je dirkanje s kole­ si, tako da je pozimi celo trenirala na dirkalnem kolesu, vpetem v trenažer. Seveda pa je treba kdaj pa kdaj otro­ kom na njihovi športni poti tudi sve­ tovati. Pri Domnu se je večkrat izka­ zalo, da bi si želel še več treninga, ven­ dar pa je tudi počitek del tega, predv­ sem pred tekmovanji. Zato ga je treba občasno tudi ustaviti, čeprav tega ne sprejme najbolje, z nasmehom pove mama Barbara. »Otroke spodbujamo, da se tudi pri športu potrudijo, če se že udeležijo tekmovanj. Tako dobijo izkušnjo, da se je treba truditi za vsak cilj v življenju. Da nič ni samoumevno in nihče ne doseže cilja brez določene­ ga truda.« Še ena družina, ki je močno vpeta v šport, je gotovo družina Kranjec Žagar. Sestavljajo jo štirje člani, oče Luka, mama Mira, hči Hana in sin Ma­ tic. Družbo jim dela tudi psička Neli, ki je »trail dog in z nami hodi na izle­ te, treninge ter za nami teče po trai­ lih«. Cela družina se aktivno ukvarja z gorskim kolesarstvom. Hana in Matic sta aktivna tekmovalca na mednarodnem nivoju v kategorijah U23 in U19, medtem ko sta starša trenerja v domačem klubu SD Stra­ hovica, kjer trenirata Mlade Strahce. V letošnjem letu je usposabljanje za učitelja gorskega kolesarstva opravil tudi Matic in se tako pridružil eki­ pi Strahci bike team. Sicer pa je član kamniškega kluba Calcit, Hana pa je letos prestopila v ljubljanski klub KD Rajd. Šport je njihov način življenja. Čeprav se morata otroka na vrhuncu sezone osredotočiti na tekmovanja in časa za zabavo praktično ni, sta to vzela v zakup in se z vsakega treninga vrne­ Osrednji članek številka 6, avgust 2022 ta nasmejana in srečna. Poleg kolesa, ki jih spremlja na vsakem koraku, si v poletnih mesecih privoščijo še sur­ fanje, kajtanje in winganje, pozimi pa kolo zamenjajo tekaške smuči in po­ hodni čevlji. V športnem načinu živ­ ljenja vidijo ogromno prednosti. Skr­ bijo za fizično in psihično kondicijo, hkrati pa jih šport združuje. »Veliko časa preživimo skupaj, hodimo na ak­ tivne dopuste in verjamem, da gresta otroka ravno zaradi vseh dejavnosti, ki jih na dopustu počnemo, rada z nama,« pravi Mira. Zanimivo pa je, da se je navduševa­ nje nad gorskim kolesarstvom začelo po spletu okoliščin. »Na športno pot gorskega kolesarstva nas je vpeljal naš Matic. V drugem razredu OŠ ga je prijatelj povabil na kolesarski tre­ ning v kamniški klub Calcit bike team in takrat se je vse začelo. Matic je bil navdušen nad treningi, tekmovanji in vsem dogajanjem okoli tega športa. Seveda so se tudi v očeh takrat štiri­ letne sestrice Hane prižgale iskrice, ko je gledala bratca, kako uživa na treningih. Čez pol leta se je tudi ona pridružila treningom.« Svojima otro­ koma sta starša želela biti kar največja podpora, zato sta se odločila, da opra­ vita usposabljanje za učitelja gorskega kolesarstva. Nato so ju v ekipi, kjer sta trenirala otroka, povabili med tre­ nerje. Pravijo, da so »vsi štirje živeli za ta šport in tako je še danes«. Še danes sta opora, spodbuda in najzvestejša navijača Hani in Maticu. »Otrokom omogočava, ju spodbujava in podpira­ va, da se lahko razvijata po svojih naj­ boljših močeh, sposobnostih in zmož­ nostih.« Pričakovanja pa ustvarjajo le pritisk, sta prepričana starša. Tudi ko rezultatov ni, je treba vztrajati. »Za vrhunski rezultat se mora poklopiti vse, fizična pripravljenost, psihična Družina Kranjec Žagar pripravljenost, tehnična brezhibnost kolesa in veliko sreče. Ko se vse to po­ klopi, so občutki vrhunski. Takrat se poplača ves vložen trud. To se je zgo­ dilo letos pri našem Maticu. Že dlje časa je kazal svojo vrhunsko priprav­ ljenost, na tekmah pa se je velikokrat kaj zalomilo. Na letošnjem državnem prvenstvu je postal članski in U23 državni prvak. Kakšno veselje. Nepo­ pisno!« pravita Mira in Luka. Matic je letos osvojil dva naslova državnega prvaka, enega v ciklokrosu in enega v olimpijskem krosu. Hanin uspeh pa je viden skozi vsa leta njene tekmovalne kariere. »Je 11-letna državna prvaki­ nja in 11-letna pokalna zmagovalka v olimpijskem krosu. Ima tudi izvrstne rezultate na mednarodni ravni. Med najbolj vidnimi so 5., 7. in 9. mesto v olimpijskem krosu v kategorijah do U15 in do U17.« Osvojila je tudi ekipno 4. mesto na evropskem pr­ venstvu v štafeti. Letos se je Hanina športna pot zaradi poškodbe za nekaj mesecev popolnoma ustavila, vendar se je v avgustu spet vrnila na kolesar­ sko pot, ki jo je zelo pogrešala. Njihovi dnevi morajo biti načrtovani vnaprej, saj poleg službenih in šolskih obveznosti svoj čas zahtevajo trenin­ gi na kolesu, treningi za moč, koordi­ nacijo, hitrost, vzdrževanje in servisi­ ranje koles, priprava zdravih obrokov, vzdrževanje psihične kondicije in ne nazadnje delo v klubu, kjer trenirajo Strahce. Otroka imata tudi po dva tre­ ninga na dan, 6 dni v tednu. »Treningi na kolesu so dolgi od 1 do 4 ure in po­ tekajo v gozdu na gozdnih poteh, tra­ ilih, ki vsebujejo skoke, drope, bande vožnjo čez zahtevne skale, korenine in to seveda v vsakem vremenu. Po­ membno je, da trenirata tudi v dežju, ker na spolzki podlagi pridobita naj­ več tehničnih veščin. Suhi treningi pa potekajo pri njunem osebnem trener­ ju. Seveda potrebujeta tudi čas zase, za svoje hobije, druženje s prijatelji. Če si dan dobro organiziraš, ostane čas tudi za to.« Za konec naj dodam še misel, ki nam jo je zaupala družina Kranjec Žagar. »Splet okoliščin nas je pripeljal v to zgodbo, ki nas spremlja že dvanajst let. Mislim, da se moramo ljudje pre­ dati občutkom, ki nas vodijo v življe­ nju, poslušati svoje srce in se odzivati na priložnosti, ki se nam ponujajo. Tako nastanejo lepe življenjske zgod­ be.« 11 Intervju 12 številka 6, avgust 2022 Irma Gubanec – predsednica Sveta zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana AJDA BATISTIČ OSEBNI ARHIV Po izobrazbi ekonomistka, nekdanja predsednica uprave Dela, članica uprave Luke Koper, zdajšnja predsednica Sveta zavoda UKC Ljubljana, sicer pa vsestranska ženska, ki uživa v branju, kuhanju, poslušanju glasbe, podkastov, gledanju filmov, spremljanju športnih dogodkov, igranju tenisa, kolesarjenju, sprehodih s kužkom in seveda v druženju z bližnjimi. Družina ji predstavlja največjo vrednoto, zato je srečna, da ima v neposredni bližini starše, sestro z družino, predstavlja svojevrsten izziv. Vloga predsednice sveta zavoda UKCL ni profesionalna. tasta in taščo – ljudi, ki ji dnevno pomagajo. Ženska, ki bi sebe opisala kot neposredno, radovedno in energično. Taka je Irma Gubanec. Bili ste predsednica uprave Dela, članica uprave Luke Koper, trenutno ste predsednica Sveta zavoda UKC. Kako se prilagajate tako različnim področjem? Kaj bi bila njihova skupna točka? Po izobrazbi sem ekonomistka, izkušnje imam predvsem na področ­ ju vodenja in upravljanja financ, tako v zasebnem kot tudi javnem sektor­ ju. Ključni kazalci uspešnosti na po­ dročju financ se v navedenih sektor­ jih merijo podobno. Z omejenimi viri je treba narediti čim boljši rezultat oz. izpolniti strateške in letne cilje. Medtem se razlike poleg dejavnosti nanašajo predvsem na kulturo orga­ nizacij, način vodenja, stopnjo razvi­ tosti posameznih funkcij, stopnjo di­ gitalizacije in digitalne preobrazbe, faze investicijskih ciklov … Preha­ janje med posameznimi sektorji mi Kakšna je vaša življenjska pot? Kako ste prišli do teh funkcij? Z zaposlitvijo na Skladu za razvoj RS sem bila izpostavljena visokim pri­ čakovanjem vodstva. Ocenili so po­ tencial za moj poklicni razvoj in me poslali na rezidenčni študij, ki sem ga uspešno zaključila. Pridobljene reference in prepoznan potencial so bili osnova za nadaljnje korake v moji karierni poti. nega zavoda UKCL je po statutu med drugim pristojen za sprejemanje fi­ nančnega načrta in zaključnih raču­ nov javnega zavoda UKCL. Sprejema programe dela, razvoja in nabav, in­ vesticij in naložb in spremlja njihovo uresničevanje. Javni zavod UKCL ima sprejeto strategijo do leta 2023, v pripravi je nova za prihodnje pe­ tletno obdobje. Za načrtovanje stro­ kovne dejavnosti je pristojen Stro­ kovni svet javnega zavoda UKCL. Če se najprej dotakneva sedanjega dela. Kakšna je zdravstvena vizija? Ne moremo mimo pandemije. Kako bi ocenili posledice, ki jih je koronavirus povzročil v zdravstvu – tako z vidika delavskega kadra, prostorske stiske? Zdravstvena vizija Slovenije je ka­ kovostno in vsem dostopno javno zdravstvo, ki temelji na univerzal­ nosti, solidarnosti, enakosti, pravič­ nosti financiranja in varnosti zdrav­ stvene oskrbe. Ker so viri financi­ ranja omejeni, je treba zagotoviti finančno vzdržnost zdravstvenega zavarovanja ob solidarnejši pris­ pevni obremenitvi zavarovancev in ohranitvi obstoječih pravic. Svet jav­ Posledice koronavirusa v celoti še niso vidne. Vidne pa so podaljšane čakalne dobe in stiske ljudi, ki jim ne uspe (pravočasno) priti do zdrav­ stvenih storitev. Ob izbruhu bolezni so bili zdravniki in drugi zdravstve­ ni delavci večinoma izpostavljeni dodatnim tveganjem v zvezi z va­ rovanjem zdravja in precej oteženi­ mi pogoji dela. Izkazalo se je, da so prostori in celotna infrastruktura Intervju številka 6, avgust 2022 v številnih primerih neustrezni za tako veliko rast števila obolelih, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišni­ cah. Kljub temu je javni zdravstveni sistem delujoč, sama menim, da ve­ čina državljanov zaupa zdravnikom. Izkušnje pri obvladovanju koronevi­ rusa, pridobljene od leta 2020 dalje, omogočajo iskanje boljših rešitev, tako prostorskih kot organizacijskih. Verjamem, da je pri obvladovanju pandemije najpomembnejše, da se vzdržuje in krepi zaupanje v stroko. Ves čas v medijih poslušamo, da je pomanjkanje kadra v zdravstvu velika težava. Kje se je po vašem mnenju zataknilo, da nam primanjkuje tako pomembne stroke? Osnovno poslanstvo zdravniškega poklica je delati v dobro bolnika. Od zdravnikov in medicinskega osebja se pričakuje v boju z boleznimi tudi premikanje mej nemogočega. Koro­ nakriza je pospešila nekatere odho­ de zdravstvenega osebja iz javnega zdravstvenega sistema, tudi v druge dejavnosti. Za nadomestitev odho­ dov se izvaja večje število aktivnosti. Del teh je povezan z iskanjem rešitev v smeri višjega vrednotenja določe­ nih poklicev v okviru sistema plač v javnem sektorju in spremenjenega načina nagrajevanja. Povečuje se potreba po uveljavljanju rešitev, ki imajo vpliv na povečano učinkovitost javnega zdravstvene­ ga sistema. V teku so projekti, ki vključujejo reorganizacijo vodenja bolnišnic, izvaja se ocena zmoglji­ vosti kapacitet (prostorov, opreme in kadrov), uvaja se nove digitalne storitve in digitalizacijo obstoječih, povezanih z dostopi do podatkov o pacientih, uvedbo centralnega regi­ stra podatkov o pacientih, uporabo sodobnejših orodij za komuniciranje s pacienti in zdravstvenim osebjem, načrtovanjem obravnave pacientov … V času pandemije ste delali v Luki Koper. Kako uspešno ste prebrodili pandemične razmere? Kaj in kdaj je bilo najtežje? Luka Koper ima status objekta kri­ tične infrastrukture, kar pomeni, da je treba zagotoviti neprekinjeno delovanje pristanišča. Izdelan načrt odzivanja na krize vključuje tudi epi­ demijo. Skrb za varnost in zdravje ljudi je tudi zaradi narave dejavnosti ključna prioriteta. V času pandemije je bila imenovana delovna skupina, ki je sprejemala ukrepe za prepreče­ vanje širjenja okužb. Protokol je bil sprejet za morski in kopenski del, usklajen je bil z NIJZ, epidemiolo­ gom in državnimi organi, ki izvajajo pooblastila na območju pristanišča. Večji del zaposlenih izvaja dejav­ nost na prostem, zato so bili zaščitni ukrepi osredotočeni na ozaveščanje o samozaščitnem ravnanju ter na uvedbo protokolov, po katerih se je delo organiziralo v manjših skupi­ nah. Spremenili so se urniki dela, da ni prihajalo do križanja med izmena­ mi, zaprla se je menza, organizirala se je delitev prehrane, vzpostavljeni so bili peš koridorji (med termina­ li), omejilo se je število potnikov na avtobusih za notranji prevoz, pro­ store in opremo se je redno čistilo in razkuževalo. Pripravljen je bil nabor zaposlenih, ki so bili bolj izpostavlje­ ni stikom z zunanjimi deležniki, ki so se dodatno usposobili glede upo­ rabe zaščitnih sredstev. Za nadzor je bila aktivirana notranja civilna za­ ščita. Za zaposlene v pisarnah je bilo v največji možni meri uvedeno delo na daljavo. Protokoli so bili uvedeni tudi za zunanje poslovne partnerje, zlasti prevoznike, ki dnevno vstopajo v luko in omogočajo njeno dejavnost. Luka Koper je v času pandemije de­ lovala ves čas. Najzahtevnejše je bilo uvesti spremembe ter zagotoviti spo­ štovanje ukrepov s strani zaposlenih. Kako so po vašem mnenju pandemijo prikazovali mediji? Mediji beležijo dogajanje v družbi. Na eni strani so predstavljali in ana­ lizirali sprejete ukrepe in razloge za njihov sprejem. Po drugi strani pa so spremljali odziv ljudi, ki so se soočili z okužbami, skrbjo za sebe in svoje 13 Intervju 14 številka 6, avgust 2022 bližnje in dvomi o ustreznost spreje­ tih ukrepov. Statistike obiskanosti in branosti po­ sameznih vsebin naraščajo predvsem pri negativnih vsebinah. To vzbuja strah in nezaupanje pri ljudeh, kar se v posameznih primerih izraža tudi v obliki nasprotovanja cepljenju. Sprejete odločitve imajo posledice, s katerimi se moramo soočiti. Tako v primeru, če se za cepljenje odločimo, in v primeru, če cepljenju nasprotu­ jemo. Sama zaupam stroki, da oceni, kdaj in v katerem primeru je cepljenje po­ trebno in za koliko znižuje tveganje obolenj oz. resnih zapletov pri koro­ navirusu. Veliko se je v zadnjem času pisalo in govorilo o svobodi medijev. Kaj menite o tem? Svoboda medijev se meri v obliki in­ deksa in upošteva različne kategori­ je, tudi ekonomsko. Verjamem, da je tesno povezana z delujočim poslov­ nim modelom posameznega medija, ki mora za vzdržnost in dolgotrajnost zagotavljati dovolj sredstev za nor­ malno poslovanje. S tem je povezana avtonomija, t. i. neodvisnost uredni­ štev. Mediji so zavezani svojim bral­ cem, poslušalcem, gledalcem. Pojav družbenih omrežij in spremenjenih tehnologij otežuje delo novinarjev, ki se morajo vedno hitreje prilaga­ jati novim razmeram. Hkrati deluje lojalnost/zvestoba do določenih pro­ duktov, avtorjev, na drugi strani pa se na spletu povečuje anonimizacija avtorjev in instant vsebine. Velik de­ lež prebivalstva spremlja dogajanje v družbi preko družbenih omrežij in s prebiranjem novic na odprtih splet­ nih portalih. Model plačevanja digi­ talnih vsebin je v Sloveniji daleč za skandinavskim modelom, ker je zelo majhen delež ljudi pripravljen plačati za dostope do vsebin. Vseeno je tre­ ba izpostaviti, da bi morali razumeti, da ima kvalitetna vsebina ceno, ker je avtor za pripravo potreboval zna­ nje in čas. Splošno dostopne vsebine običajno ne omogočajo poglobljene razlage, zakaj se je nekaj zgodilo in kakšen vpliv ima na naše bivanje, življenje … Osebno menim, da je tre­ ba za nekoliko boljše razumevanje dogajanja okrog nas in sprememb v družbi ohranjati kritično distanco in se, če je le mogoče, o vsebinah prepri­ čati iz več virov in nato presojati. Danes najdemo vse novice zelo hitro, so le klik stran. Kako je bilo s financiranjem tiskanih medijev v času vašega delovanja v upravi Dela? Zagotavljanje verodostojnih in kako­ vostnih vsebin je ključna konkurenč­ na prednost družbe Delo. Vrsto let se na področju tiskanih medijev v Slo­ veniji in širše zaznava trend padanja oglasnih prihodkov, pa tudi naklad. To pomeni zaostrovanje pogojev po­ slovanja. V času, ko sem bila v upravi družbe Delo, smo izvajali aktivnosti in prilagoditve z namenom poveče­ vanja prihodkov z izdajo digitalnih edicij, digitalnim plačilnim siste­ mom, novih tiskanih produktov, iskanjem sinergij preko partnerskih povezav ... Na drugi strani so bile aktivnosti usmerjene v zniževanje stroškov poslovanja preko pogajanj z različnimi deležniki, z racionalizaci­ jo poslovnih procesov v smeri zago­ tavljanja vsebin na vseh platformah in optimizacijo virov. Sočasno smo zmanjševali aktivnosti, ki niso pred­ stavljale dodane vrednosti, izvedene so bile reorganizacije služb ... To je potekalo sočasno z aktivnostmi za ohranjanje zaupanja bralcev, naroč­ nikov. Vse z namenom, da sprememb in prilagoditev bralci niso zaznali v obliki zniževanja kakovosti proizvo­ dov. Katerim medijem pa ste zvesti vi? Na področju tiskanih medijev osta­ jam zvesta časniku Delo, na radij­ skem Valu 202 in televizijskim pro­ gramom RTV Slovenija. Kateri je vaš največji poslovni dosežek? Menim, da so poslovni dosežki re­ zultat dela vseh zaposlenih in ne po­ samezne osebe. Izkazani so v letnih poročilih družb, v katerih sem delo­ vala v preteklih letih. Predstavljeni so ključni kazalci. Ti na daljši rok odražajo sprejete odločitve ter nji­ hovo skladnost v povezavi z uresni­ čevanjem strateških in letnih ciljev posamezne organizacije. Knjiga, ki bi jo priporočili mladim, ki začenjajo poslovno pot? Branje mi pomeni potovanje. Izbor kakovostne literature za boljše razu­ mevanje sebe in sveta se začne s pre­ verjanjem in izborom klasične litera­ ture, nagrajenega leposlovja, zgodo­ vinskih knjig, biografij … Malo ljudi v svetu ima tako pomemben vpliv na razvoj posameznih panog, kot je to Elon Musk. Za razumevanje njego­ ve življenjske poti bi mladim pripo­ ročila knjigo, ki jo je napisal Ashlee Vance, Tesla, Space X and the Quest for a Fantastic Future. Izpostavila bi tudi Jeffa Bezosa, ki je pomembno vplival na spremenjene nakupne na­ vade. Njegova pot je med drugim ra­ zvidna iz knjige The Everything Store, avtor je Brad Stone. Na razpolago so tudi drugi viri, iz katerih je mogoče razbrati ključne dejavnike njegovega uspeha in razvoj družbe Amazon. Društveni utrip številka 6, avgust 2022 MUZEJ.1925 MARIJA KUNSTELJ SAŠA KOVAČEVIĆ INTERVJU – Saša Kovačević V Celju je bila od 17. do 24. julija 2022 gasilska olimpijada. Vrhunski dogodek z vrhunskimi rezultati. Pot do tja je posuta s treningi, znojem, razočaranji, za nekatere tudi z veseljem. Za dober potek pa so potrebni tudi sodniki. Med nje je bila izbrana tudi Saša Kovačević iz PGD Šinkov Turn. Čast, ki jo je doletela, nas je prijetno presenetila. Pred njo je bilo več priznanih sodnikov iz ljubljanske regije – tudi iz našega društva, ki jim to ni bilo dano. Saša, predstavi se kot gasilka. Saša na delovnem mestu Med gasilce me je povabila sošolka v prvem razredu POŠ Utik. Gasilec je bil moj ata po mamini strani. Teta mi veli­ kokrat reče, kako bi bil vesel, ko bi me videl tako zagreto, kot je bil tudi on. V srednji šoli in nekaj začetka faksa sem imela pavzo, ker sem se bolj posvetila plesu. Prišel pa je klic, kot naročen, da sem vabljena na tečaj za gasilca. Tečaj je bil super. Po­ stala sem članica operativne enote, kmalu sem dobila me­ sto v upravnem odboru. Sledila so številna izobraževanja, specialnosti pa tudi različnih projektov. Trenutno sem predsednica. pogovorov o detajlih. Nekaj sodnikov se je lani udeležilo izobraževanja/priprav v tujini. Katere stvari najraje delaš v društvu? Najbolj me veselijo operativne vaje in delo z mladimi. Pa različni projekti. Kdaj si dobila povabilo na olimpijado kot sodnica? Zakaj? Klic z GZS-ja sem dobila sredi maja, ker se je sprostilo eno mesto. To, da so me prepoznali kot možno izbiro, je zame res čast. Bila sem zelo presenečena, imela sem manj kot 24 ur, da odgovorim. Svoj odgovor sem seveda vedela v prvem trenutku, vendar pa je bilo nujno še usklajevanje doma in v službi. Moj sodniški staž je najkrajši izmed slo­ venskih sodnikov. Dala sem vse od sebe, da sem dokazala, da je bila njihova izbira prava. Kako se sodniki pripravite na olimpijado? Imeli smo več tekem za trening z reprezentančnimi eki­ pami. Bilo je več srečanj, sestankov in tudi telefonskih Kaj je bilo tvoje delo? Ko so ekipe zaključile z vajo z MB (9 enot je delalo na­ enkrat), so prišle na štafeto, kjer so se razporedile v tri koridorje. Moja naloga je bila, da vseh devet tekmovalcev opremim z nalepko z imenom ekipe. Super je bilo, ker sem se lahko malo pogovorila z njimi, jih presenetila s fran­ coščino, angleščino, hrvaščino in nekaj nemščine. Kazen­ skih točk pa nisem delila. Bila sem moderatorka na otvoritvi mladinskega tabora (zelo protokolarna zadeva), povezovalka na lager olimpi­ jadi (igre za mladino) in predstavitvi narodov na polnem Krekovem trgu. Kar izzivi! Bilo je super! Tvoja prednost? Znanje jezikov, komunikativnost in odprtost za nove iz­ zive. Kako se ekipe uvrstijo na olimpijado? V vsaki državi drugače. Mi imamo kvalifikacije za olimpi­ jado – nanje se uvrsti mislim, da top 10 ekip z državnega tekmovanja in najboljši iz pokalnega cikla. Pri nas je kon­ kurenca res močna in zato je kvalifikacijska tekma izred­ no zanimiva. Se gre res na nož. Kako se pripravljajo na tekmo? Kolikšna je konkurenca med njimi? Vsaka ekipa po svoje, toda vadijo kot pravi športniki: 15 Društveni utrip 16 številka 6, avgust 2022 štafeta, vaja in psihološka pripravljenost. Mladina je ime­ la organiziran vikend ’trening tekme’, pri čemer so se eki­ pe še bolj povezale med sabo. Konkurenca je res močna, vendar vlada med ekipami prijateljski duh. Povej anekdoto ali dve. Kolega sodnik je imel rojstni dan in ko sta za to izvedela dva nemška sodnika, ki sta stanovala v istem nadstropju kot mi, sta izginila in čez nekaj minut prišla nazaj z rola­ dico in vanjo zataknjeno svečko. Kje sta to našla (že) po­ noči, je še vedno uganka! Spoznala sem nekoga s svetlo modro majico »prostovo­ ljec«. Vprašala sem ga, kaj pa on dela kot prostovoljec in če je veliko dela, pa pravi: »Sem poveljnik GZ Celje.« Sem odgovorila: »OK, ni treba govoriti, koliko je dela, vse ja­ sno.« So bile tudi solze veselja ali žalosti? Več ženskih ekip je prišlo na štafeto objokanih. Štiri leta garaš za nastop, potem pa se vse zgodi v dobre pol minu­ te ... pa gre hitro lahko kaj narobe. Kaj je namen športnega pridiha v gasilstvu? Mislim, da je glavni cilj povezanost v ekipi, pa tudi druš­ Saša na štafetni progi tvu. Veliko se dela z opremo, izboljša se kondicija, člani ekipe se bolje spoznajo, društvo ima nov skupen cilj. Kolikšno je bilo plačilo za en teden dela v Celju? Plačana nisem bila nič. Imela sem sobo v dijaškem domu, prehrano in opremo reprezentance (trenirka, jakna, su­ perge, majice). Delo Društva narodnih noš in kočijažev občine Vodice CILKA ŠUŠTAR Kljub pandemiji Covid-19 in prepovedi nastopanj in druženj v letu 2021 je našim članom društva in folklorni skupini uspelo izpeljati kar nekaj planiranih nalog. Ker je bila od jeseni leta 2020 do pomladi 2021 popolna prepoved druženja, smo letni občni zbor in sejo uprav­ nega odbora organizirali in izpeljali preko Zooma. Med tem časom, ko folklorna skupina ni imela vaj, drugih do­ godkov pa tudi ni bilo, smo imeli srečo, ker je imela šivi­ lja, ki šiva obleke za folklorne skupine, dovolj časa, da je za našo FS izdelala nova oblačila za ples »pušl'c in trnič«. Od junija dalje pa smo bili v narodnih nošah že vabljeni na razne prireditve, vendar pod pogoji NIJZ. Bili smo na slovesnosti pri vrtcu v Vodicah, ki jo je pripravila Občina ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije skupaj z Vrtcem Škratek Svit, ki je praznoval 60. obletnico obstoja in na prireditvi pod lipami v Vodicah, na kateri so sodelovala Društveni utrip številka 6, avgust 2022 kulturna društva naše občine, prav tako ob obletnici osamosvojitve, gost pa je bil g. Lojze Peterle. Slovesna je bila sv. maša v baziliki na Brezjah, ki jo je daroval nadškof msgr. Jean-Ma­ rie Speich, apostolski nuncij v Slove­ niji, ob 30. obletnici samostojnosti. Vabljeni smo bili na slovesnosti po cerkvah in se jih tudi udeležili, kot so nove in zlate svete maše, procesije in blagoslovi ob prenovi oltarjev, kapel in cerkva. Na vse te dogodke vedno pride 10 do 20 naših članov v na­ rodnih nošah. Vedno in povsod smo lepo sprejeti, prav posebej zanimivi pa smo za turiste iz tujine. Tudi olim­ pijsko baklo, ki je potovala po obči­ nah, so člani našega društva v nošah pričakali v Vodicah in jo spremljali del poti. V Polju sta bila ob slovesni otvoritvi nove cestne infrastrukture prisotna naša najmlajša člana Ažbe in Jerca Debevec. Prav tako smo bili na paradi in slavnostni akademiji, ki jo je ob stoletnici delovanja pripravi­ lo PGD Polje. Prav tako je folklorna skupina imela vaje in nastope, vse v okviru priporočil NIJZ. Oktobra pa je v okviru medgeneracijskega sodelovanja ena od naših članic v Osnovni šoli Vodice prikazala izde­ lavo nekaterih delov oblačil za na­ rodno nošo. Nato je prišla jesen in z njo znova virus Covid-19. NIJZ pa je spet zaprl vrata vsem prireditvam in druženju. Šele aprila 2022 so se počasi začele prireditve in druženja, na katera smo bili vabljeni in smo jih težko čakali. Tako smo v Vodicah pričakali našega olimpijskega smučarja Žana Kranj­ ca, se udeležili velikonočne razstave pirhov v Polju in bili pri vstajenjski maši v stolnici v Ljubljani. Aprila smo sklicali letni občni zbor v dvo­ rani na Skaručni. Predsednik Anton Burgar je pozdravil prisotne člane, župana Aca F. Šuštarja in vabljene predstavnike društev iz naše občine. Preden smo začeli z delom, smo se z enominutnim molkom spomnili lani umrlega našega člana. Po sprejetem dnevnem redu so bila nato podana poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora društva. Vsa po­ ročila so bila sprejeta soglasno. Pred­ sednik je povedal, da programa za leto 2022 nismo širili, ampak bomo zadovoljni, če ga bomo v celoti izpe­ ljali, tako kot doslej. Zahvalil se je g. županu in Občini Vodice za finančna sredstva, ki jih društvo prejema in za dobro sodelovanje. Zahvalil se je tudi vsem prisotnim za udeležbo na občnem zboru, pohvalil člane, ki se udeležujejo prireditev, teh pa ni tako malo. Župan Aco F. Šuštar in drugi goste­ je so se zahvalili za vabilo, pohvalili delo društva ter izrazili željo, da do­ bro sodelovanje med društvi ostane. Po končanem uradnem delu zbora sta sledila zakuska in sproščen kle­ pet. Preko JSKD smo v aprilu nastopili na območnem tekmovanju folklornih skupin v Dolskem s plesom »pušl'c in trnič«. Z dobrim nastopom smo se tako uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je bilo v mesecu maju v Trbovljah. Upali smo, da se bomo uvrstili še na državno tekmovanje, vendar nam je zmanjkalo le nekaj točk. Ponosni smo na naše dosežke. V Domu starejših občanov v Trzinu je folklorna skupina v maju njihove stanovalce dobro uro razveseljevala s plesom in petjem. TV evro šport je v juniju povabil naše člane narodnih noš na snemanje v Kamnik, na Mali grad. Ta panoramski posnetek so na TV Ljubljana predvajali na dan kole­ sarke dirke po Sloveniji, katere cilj je bila Velika planina. Članica našega društva ga. Sonja je napisala knjigo o vseh njenih, na roke izdelanih pokrivalih za narod­ no nošo, ki jo je predstavila v juniju v hiši Jakoba Aljaža na Zavrhu. To prireditev so polepšali tudi naši člani v nošah. Občina Vodice in Godba Vodice sta na predvečer ob dnevu državnosti in 100. obletnici delovanja Godbe Vodi­ ce pod lipami v Vodicah organizirala slovesnost, ki smo se je udeležile tudi narodne noše. V mesecu juniju se po navadi berejo nove, srebne in zlate maše, na katere smo vedno vabljene narodne noše. Tako smo bili letos na novih mašah v Šiški, na Homcu in v Tržiču, na srebrni pa v Mengšu. Upamo le, da bomo do konca letoš­ njega leta lahko izvedli še preostali del programa. Vse, ki pa imate doma obleko narodne noše, vabimo, da se nam pridružite. Vabljeni pa ste tudi vsi tisti, ki imate veselje do plesa ali druženja, da pridete na vaje folklor­ ne skupine in se nam prav tako pri­ družite. 17 Društveni utrip 18 številka 6, avgust 2022 Aktivnosti v MePZ Biser 2022 IRMA BIZJAK IRMA BIZJAK, ALEŠ ŽNIDARŠIČ, ROMAN PINTAR, ZVONKA HOČEVAR Težko smo pričakovali dan, ko se bodo razmere v Sloveniji, kar se tiče covida-19, umirile in se postavile v normalni tir. Vsi smo zelo pogrešali prepevanje in druženje. S svojimi aktivnostmi smo znova začeli 1. marca 2022 Letni občni zbor 1. 3. 2022 Na Letnem občnem zboru smo sprejeli plan dela za leto 2022, v upanju, da delo ne bo več prekinjeno z razni­ mi ukrepi. Revija pevskih zborov Naj se sliš‘ 22, nastop 19. 5. 2022 v Sori Prve aktivnosti so bile priprave za sodelovanje v tednu lju­ biteljske kulture v času od 20. do 29. maja 2022 na reviji Naj se sliš‘ 22. To je revija pevskih zborov in malih pevskih zasedb iz okolice Ljubljane. Organizator je Javni sklad za kulturne dejavnosti. Revija je potekala v dveh delih. Prvi koncert je potekal 19. maja v Domu krajanov Sora, drugi del pa naslednji dan, 20. maja, v Kulturnem domu Podpeč. MePZ Biser se je udeležil revije, ki je potekala 19. maja v Sori. Na tem dogodku je nastopilo deset pevskih zborov in zasedb. Naš zbor se je predstavil s tremi skladbami: • Florjanc: NJENA PISMA (Ivan Cankar), • Anton Nagele, SEM HODOV PO GMAJNE (ljudska iz Roža) in • Engelbert Logar, NASVIDENJE (Branko Jovanovič Vunjak). Mini koncert pri čebelnjaku v počastitev svetovnega dneva čebel Zato smo se tudi Biseri odločili, da ta večer posvetimo na­ šim pridnim čebelam in pri čebelnjaku gospoda Martina Stanonika zapojemo nekaj pesmi (Slakovo pesem Čebelar smo morali zapeti kar dvakrat) in polepšamo večer tudi drugim obiskovalcem. Nastop na Skaručni Naših aktivnosti še ni bilo konec. Še vedno smo bili v času Tedna ljubiteljske kulture. V ta namen smo se želeli pred­ staviti kraju, ki nam daje zavetje za naše pevske vaje, Ska­ ručni. Zato smo svojo dejavnost – vajo, predstavili obisko­ valcem na zunanjem igrišču. Predstavili smo se z nekaj veselimi skladbami, ki nas po­ peljejo v poletni čas. Upamo, da smo s svojo predstavitvijo privabili kakšen nov glas. Zato znova ob tej priložnosti vabimo v svoje vrste vse, ki jim je v veselje petje in prijet­ no druženje, da se nam pridružijo. Počastitev svetovnega dneva čebel 20. 5. 2022 Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Dan jagod na Jančah 7. 6. 2022 in počastitev osebnega jubileja našega pevca Tradicionalno poteka prvi in drugi teden v juniju Dan ja­ god na Jančah. Ker smo Biseri ljubitelji sladkih jagod, smo se na povabilo našega pevca Romana dogodka še toliko bolj razveselili in sklenili, da obiščemo Janče in se pred­ stavimo tudi tukajšnjemu delu Slovenije. Predvsem pa bi se ob tej priložnosti zahvalili za gostoljubje, ki smo ga bili Nastop MePZ Biseri, Sora, 19. 5. 2022 Pevski nastop za krajane Skaručne Društveni utrip številka 6, avgust 2022 Nastop na Jančah Dežniki so nam pomagali, da smo laže prenašali vročino deležni pri Romanu, in domačinom, ki so nas tako lepo sprejeli. Oddolžili smo se jim s prijetnim petjem čudovitih skladb (in nakupom jagod). 1, je nastopilo 80 zborov. Sodeč po nastopih je bilo letos udeleženo nekoliko manj zborov in pevcev – pozna se, da je v času korone nekaj zborov »ugasnilo«. Kljub zares visokim temperaturam smo vsi skupaj zdržali do konca, bilo je luštno in veselo. Šentvid živi za ta dan in res nas ljudje lepo sprejmejo in omogočijo, da nam med ča­ som po generalki in nastopom ni prevroče. Zato se bomo z veseljem še udeležili dogodka. Tabor je priložnost navezovanja stikov in poznanstev. Tudi naš zbor je izkoristil to priložnost in smo se na pova­ bilo Ženskega pevskega zbora Svoboda iz Vižmarij – Bro­ da, pridružili na avtobusu, skupaj še z Ženskim pevskim zborom Barje. Vzdušje je bilo veselo tudi na poti tja in na­ zaj. Ker so bili naši želodčki že zelo lačni, smo se vsi skupaj odpeljali do gostilne pri Japu, Praproče pri Temenici, kjer smo vsi trije zbori skupaj zapeli nekaj domačih pesmi, ki jih vsi poznamo. Tako smo se še enkrat predstavili doma­ činom in s slovensko pesmijo tudi obiskovalcem gostilne polepšali nedeljsko kosilo. Na vse nastope in predstavitve smo MePZ Biser zelo po­ nosni in veseli smo, da smo lahko znova začeli s svojim poslanstvom. Poznalo se je, da smo bili skoraj dve leti brez druženja in petja, zato smo bili na vseh dogodkih zelo šte­ vilni. Sedaj pa na zaslužene počitnice in septembra se znova snidemo in upam, da se nam bo pridružil še kdo, zato VA­ BLJENI. Veliko veselja in poletnih radosti, druženja in smeha. Nastop pri Plečnikovi kapelici v Bonovcu pri Medvodah 14. 6. 2022 Ali poznate Plečnikovo kapelico v Preski pri Medvodah? V celoti je obnovljena po prvotni arhitekturi in je razglašena za kulturni spomenik ter zares vredna ogleda. Posvečena je Mariji pomagaj, zato smo poleg zborovskih pesmi zapeli tudi nekaj Marijinih pesmi. Na povabilo naše pevke Zvon­ ke, ki živi v bližini in je imela tudi svoj jubilej, smo izkori­ stili 14. junij za obisk kapelice in petje pri naši gostiteljici. Bilo je luštno in zabavno. Sodelovanje na Taboru slovenskih pevskih zborov v Stični 19. 6. 2022 Zares delovno obdobje pa smo zaključili s tradicionalnim nastopom na 51. Taboru slovenskih pevskih zborov Šen­ tvid pri Stični, 19. junij 2022. Dogodek je bil posvečen Stanetu Pečku, ki se mu je letos 24. januarja v 85. letu sta­ rosti iztekla uspešna in ustvarjalna pot. Bil je dolgoletni zborovodja, glasbenik, pisatelj, režiser, scenarist in vse­ stranski kulturnik, ki bo ostal zapisan v zgodovini Tabora slovenskih pevskih zborov, saj se je nepozabno vtisnil v srca številnih generacij, ki smo prepevali na šentviškem Taboru. Zato smo na to vročo nedeljo prepevali njemu v čast z naslovom »Pusti pevcu pesmi peti«. Na dogodku, ki ga je bilo moč spremljati tudi na TV SLO Plečnikova kapelica v Bonovcu, v Preski pri Medvodah 19 Društveni utrip 20 številka 6, avgust 2022 Pohodi in izleti DU Bukovica – Šinkov Turn DRAGICA SODNIK V letnem načrtu za leto 2022 imamo načrtovane dejavnosti, ki smo jih zaradi covidnih razmer, ki so se umirile, lahko tudi realizirali. Čez leto smo v naši dvorani v Utiku, ki smo jo preuredile v telovadnico, začele s telovadbo – samo članice. Vadba je bila dvakrat tedensko ob ponedeljkih in četrtkih ob 19. uri pod vodstvom Marte Seršen. K telovadbi nas je hodilo okoli 15 članic. Telovadba se je zaključila ob koncu aprila, zato je padla ideja, da naredimo zaključek bolj zanimiv in da gremo v naravo – na lažji pohod, da se ga lahko udeležijo vse čla­ nice, ki so telovadile. Tudi v letnem načrtu je bil predviden pohod v mesecu maju (pohod na Mengeško kočo), to nam je dalo še več­ jo motivacijo. Toda, kaj se je zgodilo na dan pohoda ….? Ves teden je bilo lepo vreme, tisti petek dopoldne pa dež. Ampak, me se nismo preplašile, imele smo pelerine in dežnike in 15 članic se je odpravilo na pot. Med potjo, ki je hitro minila, smo se pogovarjale, pele, se smejale, tudi opravljale smo (samo v pozitivnem smislu). Na Mengeški koči sta nas čakala odlično kosilo in pijača. Čas je hitro minil, ko smo odhajale, pa je še deževati pre­ nehalo. Dogovor je bil, da kmalu spet pridemo gor – na Mengeško kočo. Čez dober teden smo se začeli v društvu pogovarjati, da gremo k Mlinčkom. Poverjenice so pobrale število ude­ ležencev in nabralo se nas je 24 članov in članic. Izbra­ li smo lažjo pot po ravnini na začetku vasi Bukovica. Šli smo na petek in vreme je bilo odlično, ne preveč vroče in v gozdu je bilo zares lepo, Mlinčki so zares nekaj posebne­ ga. Voda te pomiri, mlinčki se vrtijo in klopce čakajo, da jih kdo zasedel. Okrepčali smo se z dobro malico, popili nekaj zdravilne vode, pogovarjali smo se, nič nismo hite­ li, vzeli smo si čas in uživali v naravi. IZLET : ja tudi na izlet smo šli in to v Karlovac. Avtobus nas je zjutraj pobiral po postajah, saj smo šli na izlet iz šestih vasi – samo članice in člani društva, bilo nas je 20. Ker je bilo prijav manj kot za cel avtobus, ja voditeljica Andreja povabila na izlet še člane drugih društev. Vožnja je hitro minevala, čas nam je krajšalo petje, poslu­ šanje harmonike in opazovanje narave skozi okno avto­ busa. V Karlovcu nas je čakala vodnica, oblečena v obleko Ma­ rije Terezije in dolgi dve uri pripovedovala zgodbe o tistih časih, ko je kraljevala cesarica. Ogledali smo si zelo lepo mesto, čeprav malo s priokusom, da sedanji čas uničuje stavbe, nimajo pa denarja za vzdrževanje in popravilo . Ob dobrem kosilu in pijači smo si kar želeli, da se odpelje­ mo proti domu, saj je bila tista nedelja peklensko vroča . V mesecu avgustu načrtujemo v društvu še piknik, v me­ secu oktobru pa Martinov izlet. V Karlovcu nas je pričakala znamenita Marija Terezija, ki nam je povedala zelo veliko o sebi, o mestu in lepotah. Na avtobusu so nas spremljale harmonika in glasba in zelo dobra družba. Koledar prireditev Občine Vodice ob občinskem prazniku 2022 OBČINA VODICE 18. VSESLOVENSKO SREČANJE STARODOBNIKOV Kraj: Gasilski dom Polje pri Vodicah AKCIJA VAROVANJA ŠOLARJEV OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Kraj: Ob šolskih poteh TENIŠKI TURNIR POSAMEZNIKOV Kraj: Klub KUBU Vodice NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL OBČINE VODICE NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL OBČINE VODICE 10. ROCKFEST VODICE 10. ROCKFEST VODICE Ekvorna, Fed Horses, Imset & HELP! a Bestles tribute Ekvorna, Fed Horses, Imset & HELP! a Bestles tribute Kraj: Kulturni dom Vodice Kraj: Kulturni dom Vodice L'ETAPE SLOVENIA BY TOUR DE FRANCE L'ETAPE SLOVENIA BY TOUR DE FRANCE Kraj: Zapoge - Vodice Kraj: Zapoge - Vodice SLAVNOSTNA OBČINSKEGA SVETA OBČINE VODICE SLAVNOSTNA SEJASEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE VODICE Kraj: Pod lipami ali Kulturni dom Vodice Kraj: Pod lipami ali Kulturni dom Vodice XC RAŠICA INKRONOMETER 26. KRONOMETER NA RAŠICO XC RAŠICA IN 26. NA RAŠICO Kraj:pri Selo pri Vodicah Kraj: Selo Vodicah 8. EX-TEMPORE VODICE 8. EX-TEMPORE VODICE Kraj: Pod lipami ali Kulturni dom Vodice Kraj: Pod lipami ali Kulturni dom Vodice SLAVNOSTNA JAVNA PODELITEV PRIZNANJ ZA OPERATIVNE GASILCE GZ VODICE IN GZ MENGEŠ Kraj: Pod lipami ali Kulturni dom Vodice ŠPORTNI DAN V REPNJAH PRAVLJIČNO POPOLDNE KNJIŽNICE VODICE IN PREDSTAVA ZA OTROKE Kraj: Pred knjižnico Vodice EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI: TRAJNOSTNO POVEZANI. Kraj: Nacionalna akcija 20. KOPITARJEVI DNEVI Kraj: Kulturni dom Vodice TEKMOVANJE GZ VODICE ZA MLADINO Kraj: Pri Osnovni šoli Vodice KOLESARSKA DIRKA: 11. VELIKA NAGRADA OBČINE VODICE Kraj: Šinkov Turn BALINARSKI TURNIR ZA POKAL OBČINE VODICE (9.00) ŠAHOVSKI TURNIR (10.00) Kraj: Klub KUBU Vodice TRGATEV POTOMKE NAJSTAREJŠE VINSKE TRTE NA SVETU TEKMOVANJE GZ VODICE ZA ČLANE Kraj: Pri gasilskem domu Polje PRIREDITEV OB MEDNARODNEM DNEVU STAREJŠIH Kraj: Pod lipami ali Kulturni dom Vodice REVIJA LJUDSKIH PESMI Kraj: Kulturni dom Vodice VSE MOREBITNE SPREMEMBE, ODPOVEDI IN OMEJITVE BODO OBJAVLJENE NA SPLETNI STRANI OBČINE VODICE WWW.VODICE.SI. PRIREDITVE NA PROSTEM SE LAHKO V PRIMERU SLABEGA VREMENA IZVEDEJO V DRUGEM TERMINU OD NAVEDENEGA. KONTAKTNI PODATKI ORGANIZATORJEV SO DOSTOPNI NA NJIHOVIH URADNIH SPLETNIH STRANEH. Društveni utrip številka 6, avgust 2022 Rockfest X KATJA ŠUŠTAR Leta 2010 je skupina najstnikov, željnih dogajanja in predvsem nudenja priložnosti za mlade glasbene ustvarjalcem, skupaj z občino organizirala prvi Rockfest. Morda smo si člani tedanje Vodiške skupine NeŠe žele­ li narediti večji koncert in ob tem omogočiti priložnost za dober špil še drugim, prijateljskim skupinam … Mor­ da res. Vsekakor pa je to za sabo prineslo veliko več. Po­ zneje obujeno društvo PDV smo si zastavili misijo, da bomo vsako leto na vodiški oder vabili nove uveljavljene in manj uveljavljene izvajalce, ki so navduševali ljubitelje glasbe iz naše in drugih občin. Obisk in odziv sta presegla naša pričakovanja, kar je bila motivacija, da smo se vsako nadaljnje leto trudili dogodek še obogatiti. Žal smo bili zadnji dve leti prikrajšani za to izkušnjo tako mi, organizatorji, kot tudi obiskovalci. Z veseljem pa najavljamo, da bomo letos deseto leto (ne zapored) gostili odlične glasbenike in poskrbeli, da bo vodiški oder znova pod žarometi, polna dvorana pa vzkli­ kala in skakala v ritmih glasbenih skupin, ki bodo letos zagotovo potešili zelo različne okuse. V soboto, 3. sptembra, nas bodo ogrevali mladi Ekvorna, čustva nagovarjali Fed Horses, v malce težje kitarske ri­ ffe vpeljali Imset in končno - Help! A Beatles tribute obudili spomine na večne hite klasičnega rocka. Nadoknadimo izgubljeni dve leti in zažurajmo po rocker­ sko, kot v Vodicah znamo. Se vidimo na Rockfest X. 25 Društveni utrip 26 številka 6, avgust 2022 Novice rekreativcev DU Vodice JOŽE ROŽMANEC Prijetno doživetje z vlakom pri prejšnjem pohodu na Mali vrh nad Žirovnico smo kmalu nadgradili z obiskom Maribora in njegovih mestnih vrhov. Tudi za obisk Maribora smo izkoristili upokojenske vozovnice za prevoz z avtobusom in vlakom. Kombinacija prevoza zahteva nekoliko več dela pri usklajevanju voznih redov, da se dosežejo optimalne povezave brez odvečnega čakanja pri prestopanju z enega na drugi način prevoza. Pri obisku Maribora nam je to lepo uspelo. Maribor (Piramida 386 m, Mestni vrh 348 m, Kalvarija 375 m) Pot iz Vodic smo začeli s primestnim avtobusom, ki je imel v jutranji konici s prihodom na postajo v Ljubljani precejšno zamudo. Morali smo pohiteti, da smo ujeli hitri vlak za Maribor. Za prevoz s hitrim vlakom je bilo treba doplačati za vozovnico, smo pa zato s samo tremi vmesnimi postanki prispeli na cilj v dveh urah vožnje. Z železniške postaje smo že videli naš prvi cilj Piramido. Do izhodišča pri mestnem parku je nekaj minut hoje po mestnih ulicah. Na začetku vzpona ceste se od nje odce­ pi pešpot, ki se lepo speljana skozi zapuščene vinogra­ de vzpne do kapelice na vrhu Piramide. Čeprav ni ravno visok vrh, nudi lep razgled na mesto pod seboj vse tja do Pohorja in vrhov na jugu Dravskega polja. Po krajšem postanku smo se spustili v dolino, k trem ribnikom, ki jih prenavljajo, in na drugi strani znova v breg na Mestni Pogled s Piramide na Maribor in Pohorje v ozadju Pohodniki pri kapelici sv. Marije na vrhu Piramide nad Mariborom vrh. Ta je nekoliko nižji in ne razgleden, saj je na vrhu poraščen z gozdom. Pot smo nadaljevali s spustom v na­ slednjo dolino in spet v novi breg. Na srečo je bil večji del celotnega pohoda lepo speljan po gozdnih poteh, saj je sonce po obisku Piramide že pošteno grelo. Po nekaj minutah hoda smo se povzpeli do cerkvice sv. Barbare na Kalvariji. Tudi s Kalvarije je podobno lep razgled kot s Piramide. Po ogledu cerkvice smo se odločili, da se zaradi pripeke spustimo v mesto po gozdni poti in ne po zna­ menitih 454 stopnicah, ki so na žalost speljane po golem travnatem pobočju na južni strani Kalvarije, kjer je moč­ no pripekalo sonce. V mesto smo se vrnili skozi Mest­ Arheološki ostanki pri kapelici na vrhu Piramide Društveni utrip številka 6, avgust 2022 in megleno vreme je pripomoglo, da smo se po krajšem predahu in okrepčilu pri stolpu, kar hitro obrnili proti dolini. Na poti navzdol smo srečali precej pohodnikov, ki so se še vzpenjali, in to večino tujcev. Na Poklonu se je megla toliko razredčila, da se je videlo na zaliv z ladjami in naselja po bregu Učke, Opatijo in del Reke, otoki v oza­ dju so bili samo v obrisih. Kljub neprimernemu vremenu smo bili zadovoljni s pohodom, saj smo spet obiskali vrh, ki smo si ga, vsaj večina nas, želeli obiskati. Ob lepšem vremenu ponovimo pohod. Kolesarji Pohodniki pred cerkvijo sv. Barbare na vrhu Kalvarije nad Mariborom ni park, ki je lepo urejen in na primestni strani že lepo obnovljen, medtem ko gornji del proti trem ribnikom še prenavljajo. Sledil je sprehod skozi stari del mesta do Lenta, kjer smo si ogledali najstarejšo trto, stari del me­ sta in si v enem od bližnjih lokalov privezali dušo. Sonce je vedno bolj pripekalo, zato smo za pot proti železniški postaji uporabili senčne strani ulic. Pravočasen prihod na vlak, običajna linija, prestopanje v Zidanem Mostu in končno še avtobus za Vodice je zaključil zanimivo dogo­ divščino v drugem največjem mestu v Sloveniji. Velja še kdaj ponoviti. Kolesarji še naprej kolesarimo v skladu z letnim planom, ki je objavljen v Biltenu društva. V začetku junija se ude­ ležimo tradicionalnega srečanja kolesarjev sosednjih društev. Letos organizirajo srečanje kolesarji iz Kamni­ ka. Srečanje, ki je bilo že dogovorjeno, je bilo zaradi na­ povedi slabega vremena prestavljeno na kasnejši termin, ko bodo ugodnejše vremenske razmere. Več o srečanju v prihodnjem prispevku. Učka (Vojak 1401 m) No, naslednji pohod je bil že bolj hribovski, saj smo obi­ skali najvišjo goro v Istri. Do Učke smo prispeli po cesti, ki se iz Matuljev strmo zavije v bregove nad Kvarnerskim zalivom. Zavita, strma asfaltirana cesta nas je pripeljala do parkirišča na Poklonu. Od tu dalje pa pot pod noge proti vrhu Učke, ki se imenuje Vojak. Pot je sicer bolj slabo markirana, vendar tako uhojena, da je nemogoče zgreši­ ti pravo smer. Najprej se dokaj strmo vzpenja in večkrat prečka asfaltirano cesto. Po drugem ali tretjem prečka­ nju asfalta se nekoliko položi in se, lepo speljana skozi pretežno bukov gozd, kmalu prebije na cesto tik pod si­ stemom anten in radarjev na vrhu Učke. S parkirišča pod antenskim sistemom se pot nadaljuje do okoli sto metrov oddaljenega razglednega stolpa na vrhu Vojaka. Čeprav smo upali, da bomo občudovali razglede po Kvar­ nerju in Istri, nam jo je vreme zagodlo, saj so se z morske strani dvigovale megle. Razen nekaj trenutkov, ko so se meglice delno raztrgale, smo lahko videli pokrajino na zahodni strani pogorja Učke. Neprijeten veter na vrhu Pohodniki DU Vodice na vrhu Učke ob razglednem stolpu Vojak 27 Dogodki 28 številka 6, avgust 2022 Občinska proslava ob dnevu državnosti in 100. obletnici Godbe Vodice DARJA MEGLIČ TINA KOSEC V počastitev 31. obletnice osamosvojitve Slovenije in 100. obletnice delovanja Godbe Vodice je v petek, 24. junija, pod lipami v Vodicah potekala občinska proslava, na kateri smo združili obe praznovanji. Skozi prireditev, ki je v nas s toplimi besedami, pozitivnostjo in glasbo vzbudila veliko radostnih občutkov, nas je popeljala povezovalka kulturnega programa Barbara Božič. Čudovito praznično vzdušje so nam s slovensko himno in slovenskimi melodijami pričarali člani Godbe Vodice, ki se vselej radostno odzovejo povabilu k sodelovanju na občinskih proslavah, ob tej priložnosti pa smo proslavili tudi njihov jubilej. V kultur­ nem programu je Godba Vodice, pod vodstvom Igorja Dajčmana, pripravila raznolik glasbeni program, v katerem so nastopili tudi Domači muzikanti. Na pomen domovine in državne­ ga praznika je spomnil župan Aco Franc Šuštar, ki je v slavnostnem nagovoru poudaril, da imamo veliko razlogov za ponos in samozavest. V enaintridesetih letih se je samostojna, demokratična in neodvisna Republi­ ka Slovenija v mednarodni skupnosti uspela uveljaviti kot enakopraven su­ bjekt, zato smo in moramo biti pono­ sni na našo državo. Poudaril je, da lah­ ko le ob tesnem sodelovanju z drugimi občinami, državo in mednarodnimi organizacijami dosegamo rezultate, ki bodo odgovarjali na potrebe prebival­ cev, našim ljudem pa bodo omogočali varnejše in kakovostnejše življenje. Dogodki številka 6, avgust 2022 Evropska sredstva in Zeleni dogovor EU TILEN JERAJ OSEBNI ARHIV V letu 2018 ste me izvolili za vašega predstavnika v Občinskem svetu. Skozi mandat sem se vedno zavzemal za povečanje proračuna v Občini Vodice ter racionalne investicije. Ta miselnost me je popeljala tudi v evropske vode in evropske projek­ te. V času svojega mandata sem kar devet mesecev delal v Bruslju v lobi­ stični pisarni, kar mi je omogočil vse evropski program Erasmus za mlade podjetnike. Moji projekti so se nana­ šali na evropska sredstva, slovensko kohezijo, ki se sprejema za naslednjih šest let ter združevanje ukrajinske zakonodaje z evropsko. Zeleni dogovor, kohezija in kaj ima od tega Občina Vodice? Zeleni dogovor EU, ki je v sprejema­ nju, je v državah članicah vzbudil veliko pozornosti, saj so se tako po­ samezniki kot institucije nekako na­ vadile na črpanje evropskih sredstev in posledično lagodnega življenja. V medijih lahko torej pričakujemo velike politične obljube, kaj vse bo prinesla ta najnovejša usmeritev Evropske unije v Zeleni dogovor EU. Zavedati se moramo, da je prihod­ nost nepredvidljiva, zato moramo biti previdni pri tem, čemu v medijih verjamemo in čemu ne. Kohezijska sredstva so pomembna za regionalni in lokalni razvoj, načr­ tujejo pa se za obdobje šestih let. Ob­ dobje, ki je pred nami, se bo osredo­ točalo predvsem na tako imenovani “zeleni prehod”. Kaže pa, da zeleni prehod Občini Vodice na prvi pogled ne prinaša nič dobrega. Naši ključni projekti, kot so izgradnja kanalizacijskega omrežja, Kopitarjev center, športna dvorana in drugi, žal niso vključeni v predvidena kohezij­ ska sredstva za Slovenijo. V ta paket bodo predvidoma vključene subven­ cije za energetsko obnovo javnih in zasebnih objektov, sofinanciranje sončnih elektrarn ter digitalizacija (npr. optika do vsake hiše). Digitali­ zacijo smo zakonodajno postavili kot prioriteto na evropskem odboru regij. Žal je Slovenija trenutno edina evropska država, ki nima regional­ nega predstavništva za občine v Bruslju. Posledica tega je, da sloven­ ski župani nimajo nobene podpore v evropskih institucijah. Rezultat tega je, da so kohezijska sredstva mini­ malno izkoriščena. Če želimo v prihodnosti učinkovito pridobivati denar iz evropskih sred­ stev, je čas, da se namesto na kohe­ zijska sredstva začnemo osredotočati na t. i. direktna evropska sredstva. Pogoj, da s tem lahko začnemo, pa je ekipa, ki bo prisotna tako v Vodicah kot v Bruslju in bo zastopala naše in­ terese. Kaj lahko naredimo poleg organiza­ cije sposobne ekipe, ki bo delala na projektih za prihodnje kohezijsko obdobje čez šest let? »Pomagaj si sam in Bog ti bo poma­ gal«, gre star slovenski pregovor. Ob­ čani Vodic ne moremo računati ne na državo ne na Evropo. Pomagati si moramo najprej sami. Izpostavil bi projekt, ki ga sam zagovarjam že leta. Nova industrijska cona na loka­ ciji stare cestninske postaje Torovo. Z eno potezo rešimo več težav hkrati. a) Damo našim lokalnim podjetni­ kom prostor za rast. Tilen Jeraj in predstavnik italijanske vlade za regionalni razvoj b) Del cone moramo nameniti za potrebe vseh naših tovornjakar­ skih podjetij. c) Naredimo pogoje za gradnjo kanalizacije skozi vasi Zapoge, Repnje, Dornice (če hočemo de­ lati kanalizacijo skozi te vasi, moramo v vsakem primeru najti prostor za naše tovornjakarje, da jim gradbena dela na cestah ne bodo ovirala posla, oni pa ne nehote ovirali gradnje kanaliza­ cije). d) Najpomembnejše, ceste bodo varne za nas in naše otroke. Projekt bo zahteven in bo trajal nekaj let, da se bo dokončal. Ko bo končan, bomo imeli prostor tako za podjet­ nike, »mir na vasi« za občane, posle­ dično bomo napolnili tudi občinsko blagajno. Če bo blagajna polna, bo pot do EU denarja tudi lažja. Bruselj namreč stavi samo še na zmagovalne projekte! 29 Dogodki 30 številka 6, avgust 2022 Oratorij »Za božjo slavo« PIA BONČA TINKARA JANHAR V preteklem mesecu je v naši občini potekal oratorij. Od nedelje, 10. julija, do sobote, 16. julija, je 95 otrok in 35 animatorjev na zanimiv in zabaven način spoznavalo živ­ ljenje sv. Ignacija Lojolskega. Ignacij Lojolski se je rodil v plemiški družini v Španiji leta 1491. V mlado­ sti je hrepenel po karieri, slavi, boga­ stvu in oboževanju s strani deklet. Želel si je postati znamenit vitez. Njegove sanje so se začele razblinjati, ko ga je med francoskim obleganjem zadela topovska krogla in mu poško­ dovala nogo. Med dolgotrajnim okre­ vanjem na domačem gradu je iz do­ lgočasja začel prebirati knjige o živ­ ljenju Jezusa in svetnikov. Doživel je spreobrnjenje in se odločil postati »Božji vitez«, na življenje pa je začel gledati s popolnoma novimi očmi. Odpravil se je na romanje v Jeruza­ lem in veliko časa preživel v samoti. Pozneje se je posvetil študiju, napisal je znamenite Duhovne vaje in usta­ novil nov red – jezuite. Umrl je leta 1556, za svetnika pa je bil razglašen leta 1622. Goduje 31. julija. V povezavi z njegovim življenjem je vsak dan oratorija prevladovala dru­ ga vrednota: neustrašnost, razloče­ vanje, romanje, šolanje in služenje. Simboli dneva – oklep, meč, čevlji, čelada in ščit – pa so skupaj sestavili polno bojno opremo in nas pripravili na boj za dobro. Običajen oratorijski dan smo začeli ob 9. uri z dvigom zastave in petjem oratorijske himne. Sledili so bansi, učenje novih pesmi in dramska igri­ ca v dvorani. Ob 10. uri je nastopil čas za katehezo v manjših skupinah. Po kratki molitvi v cerkvi so sledile raznovrstne delavnice, od kuharske, kemijske in gasilske, do športne, iskanja zaklada in raznih ustvarjal­ nih delavnic. Ob 12.45 smo pojedli kosilo in imeli odmor pred velikimi igrami. V tem času so se otroci lovili, skrivali, vrteli na ogromnem vrti­ ljaku, se igrali z žogo, se šli različne družabne igre ali pa se preprosto po­ govarjali med seboj in z animatorji. Ob 14. uri so se začele velike igre, pri katerih so otroci v starostno me­ Dogodki številka 6, avgust 2022 šanih skupinah hodili po otokih in opravljali različne naloge. Za nagra­ do so prejeli zamaške, ki so jim jih po poti do trgovine lahko ukradli tatovi. Vmes smo naredili še kratko pavzo za malico, nato pa nadaljevali z igro. Na koncu smo se zbrali v krogu, ra­ zglasili zmagovalca, zapeli himno in spustili zastavo. Okoli 16. ure smo tako zaključili z oratorijskim dnem. Nekaj dni pa je med drugimi malo izstopalo. V sredo smo se odpravi­ li na romanje k Mariji na Kurešček, kjer smo v naravi obhajali oratorijsko sveto mašo. Z nami je bil tudi jezuit Marjan Kokalj, ki nam je z veseljem odgovarjal na naša vprašanja. Sledil je 3-urni obisk Atlantisa. V četrtek so nas med velikimi igrami obiskali ga­ silci in poskrbeli za vsesplošno zali­ vanje z vodo. S petka na soboto pa so se imeli otroci 2. in 3. triade možnost udeležiti nočnega oratorija. Skupaj z animatorji so se igrali družabne igre, jedli palačinke, prepevali ob tabor­ nem ognju, pekli penice in prespali v pastoralnem domu. Zadnji dan je bil nekoliko krajši. Zaključili smo ga z oratorijsko sveto mašo in druženjem ob pecivu. Ob koncu oratorija gre zahvala še vsem, ki so kakor koli sodelovali in nas podpirali: Ka olje, d. o. o., Darjin Frizeraj, frizerstvo, Darja Petrič s. p., Sanimar transport Robert Bergent s. p., Keržič Janez, Občina Vodice, OŠ Vodice, Pipan Gašper, družina Le Roux, Vrtnarstvo, cvetličarstvo Tomaž Brank s. p., McLow, d. o. o., Avtoprevozništvo Zoran Sebastija­ nović s. p., PGD Vodice, pater Marjan Kokalj, župnik France Mervar, starši in drugi, ki so prinesli pecivo. 31 Dogodki 32 številka 6, avgust 2022 Obletnica osnovne šole – 50 let DRAGICA SODNIK Pisalo se je leto 1964, ko smo zasedli šolske klopi in postali prvošolčki. Nekateri smo dva razreda obiskovali v podružnični šoli v Utiku. Tretji razred smo nadaljevali v Vodicah, kjer smo se združili še z drugimi sovrstniki. Pridno smo nabirali znanje s pomočjo svojih staršev in s pomočjo razrednika Marjana Zaletela in razredničarke Marije Stare. Ob zaključku osemletke leta 1972 smo bili še vsi nekako nezreli in neizkušeni. Ta neizkušenost nas je vsak dan vodila v različne konce in šole. Z avtobusom smo se vozili v Šentvid, Ljubljano, Domžale, do Mengša, v Kamnik, Kranj, v Škofjo Loko in še kam drugam. Neka­ teri so si znanje pridobivali v domačem kraju, v domačem okolju. Tisti, ki smo se vozili do Ljubljane, smo doživeli veliko zanimivega. Na zadnjih sedežih sta nam delala domače naloge Slavko in Krista, ki sta imela malo več znanja in pameti od nas. Ampak večina o nas je dobila znanje in službe in delo, ki si ga je vsak izbral in želel. Večina od nas si je ustvarila dom, družino in z velikim veseljem smo se letos zbrali ob 50. obletnici osnovne šole. Zbrali smo se kot sošolci in obenem tudi ponosni kot ba­ bice in dedki in v večini vsi upokojeni. Imeli smo se zelo lepo, ob klepetu in dobri hrani in pijači pri Mrežarju je čas prehitro minil. Omenila sem že Slavka, ki nam je pisal naloge, on nas je pa povabil v Trebnje k njegovi maši – ker je on naš sošo­ lec, naš župnik. Bili smo pri sveti maši v cerkvi posvečeni Mariji Vnebovzeti. Bilo nas je dvanajst, po maši smo se družili skupaj ob odlični hrani in pijači. Obujali smo spo­ mine, klepetali, se smejali in se poslovili z mislijo, da se še kdaj srečamo. Spomnili smo se tudi sošolcev: Marjana Rahne, Draga Kohka in Fanike Baloh, ker so nas prekmalu zapustili. Na koncu bi se še enkrat zahvalila Kristi Bergant za orga­ nizacijo, Slavku Kimovcu za darovano mašo in povabilo v Trebnje. Zahvala pa gre tudi vsem nam, ki smo si vzeli čas in smo prispevali en kamenček k mozaiku našega srečanja in druženja. Ostanimo zdravi in veseli še naprej! Dogodki številka 6, avgust 2022 Izjemni uspehi plesalke Maje Hočevar MARJETA HOČEVAR OSEBNI ARHIV Zadnji teden v juniju, od 24. do 29. junija, je v Športni dvorani Medvode potekalo državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih (MTP), ki se ga udeležijo najboljši plesalci te zvrsti plesa v Sloveniji. Naša občanka Maja Hočevar, članica Plesnega kluba Bolero Ljubljana, na­ daljuje uspešno plesno pot, saj je na državnem prvenstvu v svoji discipli­ ni Street dance show solo za članice, s koreografijo The queen, osvojila na­ slov državne prvakinje 2022. Po dveh zaporednih uspešnih na­ stopih na svetovnih prvenstvih ter osvojitvijo naslova svetovne prvaki­ nje za l. 2019 s koreografijo Cardi B in za l. 2021 s koreografijo Split perso­ nality (l. 2020 zaradi vsem znanih ra­ zlogov svetovnega prvenstva ni bilo), bo tako znova zastopala Slovenijo in branila naslov svetovne prvakinje na svetovnem prvenstvu v Street dance showu, ki bo jeseni na Poljskem. Prav tako je na državnem tekmova­ nju sodelovala tudi s soplesalci PK Bolero Ljubljana v kategoriji Hip hop mala članska skupina s koreografijo Kakashi in Hip hop članska formacija Evropsko prvenstvo v hip hopu Skopje 2022 Evropsko prvenstvo v hip hopu Skopje 2022 s koreografijo Matangi (koreografi­ nja in trenerka Ana Vodišek), kjer so v obeh kategorijah osvojili naslov dr­ žavnega prvaka. Po končanem držav­ nem tekmovanju so se v začetku julija odpravili še na evropsko prvenstvo v hip hopu v Skopje, kjer so v katogoriji hip hop male članske skupine dosegli odlično tretje mesto, v hip hop član­ ski formaciji pa so zmagali ter pono­ vili lanski uspeh in znova osvojili na­ slov evropskih prvakov. Maji želimo še veliko plesnih užitkov in predvsem odličnih uspehov na pri­ hajajočih tekmovanjih. Svetovno prvenstvo 2021 Follonica-Italija Državno prvenstvo 2022 v Medvodah 33 Dogodki 34 številka 6, avgust 2022 Podelitev zahval krvodajalkam in krvodajalcem RDEČI KRIŽ SLOVENIJE – OBMOČNO ZDRUŽENJE LJUBLJANA Na predvečer dneva slovenskega krvodajalstva, ki ga obeležujemo 4. junija, je letos na Ljubljanskem gradu potekala slavnostna podelitev zahval skupno 100 krvodajalkam in krvodajalcem Rdečega križa Ljubljana. Zahvale so prejele krvodajalke, ki so kri darovale več kot 50-krat, in krvodajalci, ki so kri darovali več kot 80-krat. Med prejemniki so bili tudi krvodajalci iz občine Vodice: g. Milan Podgoršek in g. Rok Šlibar, ki sta kri darovala kar 120-krat. Vse zbrane udeležence so nagovorili predsednica Rdečega križa Ljubljana ga. Marija Verbič, podžupan Mestne občine Ljubljana g. Dejan Crnek, predsednica Rdečega križa Slove­ nije ga. Vesna Mikuž in predstavnica Zavoda za transfuzij­ sko medicino ga. Polonca Mali. Učenci glasbene šole Franca Šturma in mladi glasbeniki ukrajinskega godalnega ansam­ bla Music for the future so poskrbeli za pester glasbeni pro­ gram in prijetno popestrili sam dogodek. V Sloveniji krvodajalstvo temelji na bogati tradiciji prosto­ voljnega darovanja krvi. Iskrena hvala gre vsem krvodajal­ kam in krvodajalcem, ki z darovanjem skrbijo, da vir nacio­ nalne preskrbe s krvjo ne presahne, ter vsem prostovoljcem in podpornikom krvodajalstva, ki verjamejo v idejo solidar­ nosti in idejo o prostovoljnem darovanju krvi pogumno ši­ rijo med soljudi. Spoštovane krvodajalke, spoštovani krvodajalci, v poletnih mesecih je treba poskrbeti za zadostne zaloge krvi, zato vljudno vabljeni, da darujete kri še pred odho­ dom na oddih. Pokličite 051/389 270 in se naročite na odvzem. Poletne krvodajalske akcije bodo potekale 15., 22. in 29. julija ter 12. in 26. avgusta na Zavodu RS za transfuzijsko medicino na Šlajmerjevi ulici 6 v Ljubljani. Več informacij na ztm.si. Hvala, ker darujete kri za življenje. Gibalna veselica NEDA GALIJAŠ Društvo Šola zdravja vas vabi na gibalno veselico Ljudje si običajno naredimo žur v večernih urah. Lahko se odločimo in gremo ven na potep po mestu, sami ali pa jo mahnemo na kakšno skupno veselico. Ampak vse to se do­ gaja šele zvečer! Šola zdravja organizira skupne veselice že zjutraj in to povsod po Sloveniji. Veselice se začnejo že ob 7.30 ali ob 8. uri. Najprej preverite na tej povezavi https:// solazdravja.com/skupine-po-obcinah/, kdaj se začnejo pri vas, da ne bi česa zamudili, saj se na teh veselicah doga­ jajo pomembne reči. Tam se vsako jutro zahvalijo novemu dnevu. Prvih 30 minut se gibajo in plešejo po metodi »1000 gibov«. Glasbo ustvarja orkester »Narava bend«, v katerem igrajo psi, mačke, ptiči, žabe, kokoši in še marsikdo, ki se znajde v bližini lokacije ene od številnih veselic na prostem. Kdaj pa kdaj zvoke popestrijo veter, dež in grmenje. Nič hu­ dega, saj se v bližini vedno najdejo kakšne strehice, pod ka­ tere se malo bolj stisnemo, kot se za veselico navsezadnje tudi spodobi. Tisti, ki redno hodijo na veselice Šole zdravja, radi poudarijo, da se na njih z veseljem oglasijo, saj se tam obenem gibajo in družijo, kar pa zelo dobro vpliva tako na fizično kot tudi psihično zdravje. Dobre besede o gibalnih veselicah so prišle tudi do Ministrstva za zdravje, ki jih zdaj podpira že osmo leto. Torej, recept za ohranjanje in krepi­ tev našega zdravja je enostaven, čim več gibanja in čim več druženja. Letos se je tej podpori pridružila še Fundacija za šport. Pridružite se tudi vi! Čim več ljudi se zbere, bolj bo veselo. Če na vasi, v kraju ali naselju, kjer živite, še nimate takšne veselice, se oglasite na naslov Šole zdravja info@solazdravja. si, kjer se bodo potrudili, da tudi pri vas čim prej organizi­ rajo vsakodnevno jutranjo gibalno veselico. Pa na zdravje! DRUŠTVO ŠOLA ZDRAVJA tel.: 059 932 066 e-mail: info@solazdravja.si https://solazdravja.com/ Dogodki številka 6, avgust 2022 Ob koncu šolskega leta HEDVIKA ROSULNIK Ob koncu šolskega leta se različne dodatne, obogatitvene dejavnosti vrstijo tudi v vrtcu. Otroci so si ob zaključku projekta Ciciuhec v Kulturnem domu ogledali predstavo in odšli na zaključne izlete. S posebnim veseljem smo v okviru medgeneracijskega sodelovanja v vrtcu gostili babice in dedke in ob tem zbirali za vodiško Karitas. Vrtci so ta dan pokali po šivih, ven­ dar smo mlajši in starejši uživali ob druženju na naših igriščih. Ob poti smo pospremili in navijali za Dežela­ ka Junaka. Ker smo tudi pozimi moč­ no navijali za Žana Kranjca, nas je olimpijski prvak razveselil z obiskom v vrtcu. Ob Zdravljici smo mu okrog vratu obesili še eno posebno, srebr­ no olimpijsko medaljo. Starejši otro­ ci so zaplesali in zapeli z Damjano Golavšek, na skupnem zaključnem srečanju. V sončnem popoldnevu so otroci in starši uživali v različnih de­ lavnicah. Jamarsko reševalna služba je omogočila, da so se otroci spuščali po pravi jeklenici, za kar se iskreno zahvaljujemo jamarskim reševalcem, posebej hvala mami Emi Jenko za or­ ganizacijo. Najstarejše otroke čaka še letovanje v Seči in slovo od vrtca. Po­ slavlja se 59 »malih šolarjev«, približ­ no toliko bo jeseni novincev. Žal je za nekatere, rojene v l. 2022 zmanjkalo prostora. 35 Koristno 36 številka 6, avgust 2022 Poletna nega las in lasišča HELENA ČERIN S poletnega dopusta se vračamo spočiti, sproščeni in zagoreli, na splošno smo videti bolj zdravi, kar pa ne velja za naše lase. Ti so konec poletja pogosto suhi, skrepani, obledeli, konice las pa so razcepljene in krhke. Vsi vemo, kako pomembna je zaščita kože v vročih poletnih mesecih in med obvezno opremo v naših potovalnih kovčkih se vedno znajde tudi krema za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem. Pri pripravi na dopust pa nas žal veliko pozabi, da tudi naše lase in lasišče poškodujejo močni sončni žarki, sla­ na morska voda ali klorirana voda v bazenih, zato lasje prav tako potrebujejo večjo pozornost in nego kot sicer. Frizerka Darja Petrič, lastnica frizerskega salona Dar­ jin frizeraj iz Repenj, nam je zaupala nekaj koristih na­ svetov, kako v poletnih mesecih poskrbeti za naše lase in lasišče. »Že pred odhodom na morje je dobro pri daljših laseh postriči konice. Preden se izpostavljate soncu, je daljše lase dobro naoljiti s pripravkom za nego las. Lahko uporabite tudi naravno rastlinsko olje, ki si ga izposo­ dite v domači kuhinji – olivno, ricinusovo ali kokosovo olje. Pol ure pred umivanjem lase dobro naoljite. Nato jih sperite z nežnim šamponom. Pred odhodom na plažo je priporočljivo lase popršiti s produkti za lase, ki vsebujejo zaščitni faktor. Daljše lase spnite v figico ali kitko. Po­ membno je namreč, da nimate preče in da se lasišče ne opeče. Priporočam tudi pokrivalo.« Če lase zmočite v slani ali klorirani vodi, jih po kopanju obvezno splaknite s sladko vodo. Pri stiku s klorom se barvanim blond lasem lahko včasih zgodi, da postanejo zeleni, pove Darja Petrič. Ko se vrnete s plaže, si umijte lase z nežnim šamponom, ki dobro vlaži, nato nadaljujte nego z balzamom ali masko, ki jo nekaj časa pustite na laseh in nato nežno sperite. Pri nanašanju balzama je pomembno, da se ta nanese le na konice las in ne na lasišče. Že sicer mastne lase bal­ zam še dodatno namasti in oteži. Poleti je dobro, da se izogibate tudi likanju las, ker s tem dodajate lasem še en dodaten toplotni vir. Tudi sicer je lase, ki jih likate, vedno dobro zaščititi z razpršilom, da se lase zaščiti pred toploto. Naravno skodrani lasje so praviloma bolj suhi, zato pri skodranih laseh Darja Petrič priporoča uporabo regene­ ratorjev na oljni osnovi. Po dopustu obiščite vašega izbranega frizerja, ki vam bo obnovil barvo, postrigel konice in naredil izdatno nego. Obvestila 37 številka 6, avgust 2022 ZAHVALA d.o.o. V 90. letu nas je zapustila mama OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA - ELEKTROMONTER Objavljamo prosto delovno mesto elektromonterja. Pogoji: • končana šola elektro smeri • vozniško dovoljenje B-ka­ tegorije • delo je terensko • možnost zaposlitve za ne­ določen čas s preizkusno dobo • prijave na elektronsko pošto: info@strela.si V Vodicah se je 1. maja letos med nevihto izgubil muc, ki sli­ ši na ime Bubi. Je urejen kastri­ ran samček, manjše rasti, igriv, crkljiv in se ne boji človeške družbe. Žal ni čipiran in nima ovratnice oz. dodatnih oznak. Še vedno upamo, da se je mo­ goče h komu zatekel oz. da ga je mogoče nekdo rešil, zato bi bili zelo hvaležni vsake morebitne informacije ali telefonskega kli­ ca. Tel.: 068680322. Najditelju obljubljamo denarno nagrado. Hvala za pomoč! IVANA MERČON iz Utika pri Vodicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala zdravniku Draganu Grujičiču ter patronažnim sestram Mariji Čuk in Majdi Podgoršek za dolgoletno pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Francu Mervarju za lepo opravljen pogrebni obred in obiske na domu, pogrebni službi Pogrebnik ter DU Bukovica - Šinkov Turn za poslovilni govor. Vsi njeni • • • • KORAK DO UREJENE NEPREMIČNINE GEODETSKE STORITVE LEGALIZACIJE OBJEKTOV PRIPRAVA POGODB Z VAMI ŽE 5 LET www.moj-geodet.si 031/217-713 Marjan OCEPEK, s. p. Mengeš Obvestila 38 številka 6, avgust 2022 K NJ I Ž N E N OVOSTI Leposlovje za odrasle Videmšek, Boštjan: Zadnji dve : Najin in Fatu : reševanje vrste na robu izumrtja (ekologija) Brunec, Boris, 1965- : Balkanska lepotica (družbeni roman) Driscoll, Teresa: Opazujem te (kriminalni roman) Drab, Jože: Osnove planinstva: z znanjem varneje v gore (alpinizem) Plokhy, Serhii, 1957- : Vrata Evrope : zgodovina Ukrajine (zgodovina) Levy, Marc, 1961 - : Zaljubljeni duh (družbeni roman) Hadfield, Chris: Umori na Apollu (kriminalni roman) Leposlovje za otroke in mladino Babin, Stéphanie: Kaj kdo jé? (Igroknjiga) Haran, Maeve: Čisto prava francoska poroka (družbeni roman) Bardugo, Leigh: Senca in kost (SM fantastika) Justinek, Terezija: Teža življenja (družbeni roman) Choux, Nathalie: Pozdravljena, mala čebelica! (igroknjiga) Le Tellier, Hervé: Anomalija (družbeni roman) Strokovno gradivo za otroke in mladino Strokovno gradivo za odrasle ZMAGOSLAVNO leto: osamosvojitvena zgodba naše države Slovenije (zgodovina Slovenije) Kozieł-Nowak, Magdalena: Vse leto na deželi (kmetijstvo) Torkar-Papež, Katarina: Eseji na maturi 2023 (literarna zgodovina in literarne študije) Kamin Kajfež, Vesna: Jure in mumija: zgodba ljubljanske mumije (zgodovina) Tatvina goriva iz delovnega stroja. Poskus vloma v trgovino. Prijava goljufije pri nakupu motorja za čoln. Pretep med nekdanjima partnerjema, kršitelju izdana globa. Zaradi zabave prijava kršitve nočnega miru, kršitelju izdana globa. Povožena divjad. Prometna nesreča I. kategorije. Najdena gotovina na bankomatu, policisti jo bodo vrnili lastniku. črna kronika Poročilo za obdobje 9. 6. 2022 – 11. 8. 2022 Tatvina koluta cevi za izgradnjo optičnega omrežja v vasi. Povožena divjad. Spor med obiskovalcema veselice, mladoletnega kršitelja bo obravnavalo Okrajno sodišče. Tatvina delov delovnega stroja na gradbišču. Poskus vloma v osebni avtomobil. Povožena divjad. Tatvina delov delovnega stroja. KRIMINALITETA PROMETNE NESREČE DRUGI DOGODKI Obvestila številka 6, avgust 2022 Knjižnica Vodice poletna izbira preživljanja prostega časa – zadnji vzdihljaji poletja – opomniki MARJANA ABE Poletje se počasi zaključuje. POLETAVCI : poletni bralci – ne pozabite oddati seznama! Poletavci ste lahko vsi otroci, ki ste stari med 7 in 12 let in radi berete. V knjižnici poiščite zgibanko. Izpol­ nite seznam bralnih dni in vpišite svoje podatke. Seznam oddajte do 10. septembra v svoji knjižnici ali ga pošljite na naslov: MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA Kersnikova ulica 2, 1000 Ljubljana (za Poletavce) Izpolnjen seznam in svoje podatke lahko pošljete tudi na e-naslov: poletavci@mklj.si. NAJPOLETAVCI : poletni bralci – ne pozabite oddati seznama! Mlade bralce stare od 13. do 16. leta vabimo k sodelovanju v poletnem bralnem projektu NajPoletavci – po­ letni bralci. Do 10. septembra mladi bralci v knjižnico oddajo zgibanko s svojimi podatki in izpolnjenim seznamom branja. KONEC poletnega delovnega časa – 27. avgusta 2022 Delovni čas v knjižnici Vodice od 29. avgusta 2022 dalje: PON: 12.30–19.00 TOR: 12.30–19.00 SRE: 12.30–19.00 PET: 12.30–19.00 ČETRTEK, SOBOTA IN NEDELJA: ZAPRTO 39 UTRINKI MESECA