93. Itev« PoJtninA pAaäana Y fotovini. Celje, pefelc 22. novembra 1929. Lett» XI. tzhata « pondeijek In petek. Stane mesečno Din T— ea lnozemstvo Din 20'—. 1>siamezna itavläk« I Öln. LaLun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urednlštvo in upravništvo i Strossmayerjeva ullca 1 pritHčje. Rokopisov ne vračamo Oglasl po tarlfu. Telefon Int. štev. 65. Homatije v Avstriji. Zdi se, da jlleimwehr« in »SchutzibnncU še po- spešujeta splosno napetost. Scliober- jeva vlada si je nadteia nalogo, pri sprerneinibi avstrijske ustav«* ki se so d'aj obravnava v dunajskem parla- mentu, tako postopa.ti, da zadovolji kolükor toliko mesöainske stranke in njihove hejimverovce brea prevelikega ponizanja socijal'istov. Toda ravno o dosegi tega eilja se dvomi. In aboro- ženaj organizaeija naciyonalistov in klerikalcev kg odkxito pripravlja, da 8 silo potegne oblast na sebe In uvede v Avstriji nadjonalistioiio-klerikalno diktaturo. To bi so najbrže ne nnoglo zgoditi brez krvavega obračuna s so- cijalisti, ki se pripravLjajo na ofoupen odpor, ker dobro ved.o, da bi jim lah- ko jkakšen nasilen nacijonalisticen re- žim uniejl večino poiltititinih pozicij, ki so si jdh priborili po prevratu z.la- sti na Dunaju. Sporetka se evropskai politiona jav- nost ni mnogo brigala za ta bojj, sina- trajoč ga za čisto notvanjo avstrij.sko politiično zadevo in upaj.o^, da so bo- de našla močna roka in dtovolj jaka autoriteta, ki bo razorožila nacijiona- lislieno in rdeco privatn.o armada. Šo takrat, ko 30 avstrijiski socijialisti pr- vic zaičeli nacijonalcem ot'Mati, da si nadevajiö go-tove politicine nalioge tutli z oiziromi na mirovne pogodJbe, enako ko't vajliovski »Stahlhelm1«,, ni bilo pre veil ike pozornosti,, ker »se je mis-Mlo, da se socijalisti bojio svojih nasprot- nikov in iisoejo pomoč v inozeniistvu. Oborožena. naciij'onad'i'sticino - kk'ri- ka'lna organizaeija »Heinnwebr« tii'.li spocetka. skoraj gotovo ni bila nic druzega kot nekaka zasilna obramba proti socijalistieneanu politienemu te- rorju, ki se je kazall na Dun?ij!u in v provimci in ki je na pr. šel celo tako da-lec, da so v industrijsikih obratih sotrijfci.lfisticinL delavci ustavili delo ali vsaj resno zagrozili s stavko, ako je bil nastavljen kak delavec, ki ni bil mjibovega politic'nega inisljeiijia. To so še to clJii dokaizali dogodki v stocke- rav.ski tovarni Held. Od'pov proti ta- kemu enosti aiuskeinu nasiljm je tudi deijiansiko našel mogočen oditniev v ^^si}h liMiščan skih kroigih. Toda zadnje case je ziicek) postajati drugačo. Zdi se, da se skusajo po- lastiti »Heiinwebra« tisti junaki, ki s,mo jiili vidfcli svoj c-a-s na- eelln avstro- ogi'ske ai'made, na hübshuräkeni dvo- ru in sploh na vseh visokih in vpliv- nih mestih in ki jih d'oslej ni nikdo ti}5osleval niti v Avstriji še mian] pa v novih narcdnostnih drzava.li. »Hoim- welir« je zatell, kakor se vidii po goto- vih znakih, voditi tudi zunanjo politi- ko in Tiiis-lii, d>i bode /i uvedbo diklatn- re mogel vplivati tudi na. preureditov raamer in mej v Srodnji Evroj)i. I'ri tern raeuna na simpatije v Italiji in na pomoci madžarske aristokracijt1. In prišli bi 1'J'i tem morda na svoj ra- öun tudi Habsburžani, ki se vedno mislijo, da imajo kako pravioo za vk- do nad! sed.aj. svobod-ni'nii narwli iz bivše avstro-ogrsko moma.rhijV. Nas JugWrlovano Kinima ta slvar vtolifco, ker rovarijo gotovi »emigvan- ti« iz naše di'zave, gotovi birokrati, skrahirani prolinarodni. |X)litiki in bivši c. kr. ^eneraili va Gradca in T)u- naja proti naši državi in ceto, kakor kažejo zagrcbska odkritja, v naši dr- ža.vi ter ištejo pri tem zaslornbe isto- tako kakor v zmanih nasih sosednili državab tudi pri. »Heimweliru«. Zato so se zaeel'i brigati za to stvar in najve-c res tudi samo za te zveze in z iijirni zveza.n rnir v Srednji Evropi nasi vodilni čatsopisi, ki so dali jasno Razne politične in druge novice Svarilo bamke uprave pred agita- cijo za oblmlno upravo v Mariboru Uraidina casopisna ageiwija »Avala« poroca: »Kr. banska; uprava dravskc banovine jie prejela v zadnji d'obi orl raiznih olx'inskili uradov iz biv&e ma- riborske oblasti vtoge,: v kateriW se vlagatelji zavzemaj'ü zai toj, da bi do- sedtanjii oblastni uradni aparat delo • vai v okviru kr. banske uprave drav- ske banovine še nadaJfje v M/iriboru. Vs«i diošle vloge sö izdelafne po skup- nem vziorcu, iz Cesar se more sklopati;. da gre za organizirano aikciijo, naper- jeno prot/i smotreni ir( idiovsledini i-z- \\k\(VA zakona o banski upravi. Jav- nost se opozarja, da ]e taken početje, s kateri.ni se ustvarja nepotrebno vz- neroirjenja prel>ivaillstva in n.eti ne- razpoloženje napraim veljiavniin zako- nom in obstojecemu stanju, nedopust- no in se bodo v bodoče proti inspira- torjean1 in posiljatcj|lj-ymi sliciiiMi vlog uporabila zakonita srodstva. Vprasa- njo upravnega ustroja je z zakonom o l>anski upravi za vse in vsafcogar konjenovel'javno rešeno. § 33 tegai za • kona izrečno določa, da za posle ba- novinskega podro^ja ne sme biti. lc>- ceaii'h uradov. Pa,c pa sme ban za, te posle dodeliti občeupravnim oblast- vGMi prve stopnj« strokovne referentc» v breme banovi'nskega proracuna. To zakonito pcoblastilo nudi dovolijno jam>stvo za intenzivno in ekspeditiv- no izvajanjie ])os'l'ov banovinskega ])odror,ja. Vsaka bojazen giede za.yx»- stavljanja '^estnih dielov banskoga območja jie povsem neosnovana.« Zavod za pospe.šeranje zunanje ir- (jovhie jo ustanovljen pri niinistrstvu za trgovino in indlustrijo. Zavod i.m:i na eni strani namen, informiirati ino- zemistvo o našein i,zvoziu, na d,rugt strani pa. bode informiral našo trgo- vino o raz-rnera.h v inozemstvu in o nasom gaspodarsU'u. Vllcg no bodo trobn. kolikovati. Heiniwehrovc-t v Avstriji so napa- dli z revolverji socij. župana in dezel- nega posliainca v Brucku Kolomana Waillischa in sicer pono-ci pred njego- vo liixo. 'Mogel je še v zadnjeim trenut- ku zapreti vrata za seboj, tako da ga streli niso /adeli. Dogodek je vzhudil v av.striijski javnosti minogo razburie- njia. Domače vests. d Proslam Ujedinjenja. V soboto, dne 30. novembra1 priredii Sokolsko drustvo v C^jia ob 8. uri zvecer v cell- skeiu mestnemi gl^daii'scu slavnostno tolovadno akademjjio s sledečim spo • red'om: 1. Proste vaje za Beograd 1930, inožiki narašlčaji. 2. Polk in ple>: v dvojicahs ženski naraacaj. 3. Vaje s ko&kaimi, čJani. 4. Osmica, nioski na- rašičaj). 5. Naša bol, shnbolii.čna sliika. 6. Vaje z loki, clanice. 7. Drog, članl. 8. Razinoterosti, ženski naraseaj. 9. RiitmiiL'.ni pies na Dvofakov valcek, elanice. 10. Omnica, člani. 11. Poklon banovin Jugoskiviji, alegorija. Geiiu) so di-ainifike. V odunorih godba. .Precl- prodajia vstopnic pri. Goričar dpisane last- Striü 2._______________________________________________________»NOVA PL.HA«________________________________________________________Štev. 93. Kupite rokavice samo pri L. Pufan, Celje. nosti. V zne/>i s tein se govori o »standardtnem blagu«, o »standardu« (ki ravno vsebuje predpise ali znake za standardno blago) itd. d Razpisano jfe mesto poštnega predstojinika v Šostanju (TV. rO Pro&nje do 25. novombra. d Velike zimsko-sportne priredüve se vrse ocl 29. Januar ja do 3. februar- jiä 1930. Inforiinacije pri Jugoslaven- skem1 zimsko-sportnem savezu v Ljaib- Ijani. d Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejienm do 2. decembra po- nudbe za döbavo 250 kub. metrov jamskega lesa. d Trgovski koledar za l. 1930 je iz- &el. Je to zel'o liono v ])latno vez-ana knjižica, ki io je uredil g. Fran Zele- nik, založilo pa je koledar Trgovsko drustvo Merkur za Slovenijio v Ljub- ljani. Stan.o koledar s poštnino vreci 15 Din za izvod. Kakor druga l'eta, je tudi letos vsibeina kolödarjti zelo pü stra in poučna. d Elektnfikacija občin na severni meji wa.se banovine. V Girknici se je ustanovila zadmjo n edel jo elektricna zadruga, ki bode skušala dobiti elek- tričrao strujo iz, Spilfelda, da ga potein razdeljuje v Cirknici in sosodnih kra jih. Št. Il'j ima tudi že ceneni spilfeld- j ski tok. Drugod po bivsi ŠtajiCTski p>.i elektrifikacijiska afcrija precej miru- | je. d Kontrola wer. Po nalbgu Središ- nje upravo za nuere in drogoeone ko- vine v Beogradu od 14. maja t. 1., št. 2011/29, se bo vršil za mesto Celje v catsu od 25. do 30. novembra t. I. v prcstorih kontrole riuer in dragoceiiih kcvin v Celju pregled jner in nieri], Tu'kajsnji obrtniki naj pošljejo v pro- store koaitrole roer in dragocenih ko- vin v Coljn svojo mere in inerila na pregled s slecleeem vrstneirt redu: d'ne 25. novembra 1929 obrtniki z začetni- mi crkanii od A d'o 1\ dne 20. novem- bra 1929 z zacetnimi črkami E dio H. dne 27. Tioveinbra 1920 z začetniuni črkaimi I do L, dne 28. novembra 1929 z zaeetnimi črkaimi M do P, dne 29. novembra 1929 z začetnimii •crkaimi R do Š, dne 30. novembra 1929 z jsacet- ni.mi crkarni T do konca. d Za veterinarskega delegata pri nasem poslaništvu na Dunaju je ime- novan g. dr. Janko Rayar, doslej ob- lastni. veterinarski referent v Maribo- ru. Z ozirom na velik izvoz živine in mesa iz naše države v Avstrijo jie to iniienova.nje velike važnosti. d Umrl je v Ptujiu g. Josip Slaviner v starosti 74 let. Imell jte z^nario. vinsko gostilno v bližini »Narodnega doma« in je bil tudi zastopnik banke »Slavi- je«. Bil je vedüio zaveden narodnjak. N. v in. p.: dl Letobiji moU. V Kranjioevi gostil- ni v Zig. Voličini (fara Sv. Rupert v Silov. gor.) so so te daii zvečer stepli pivci med se!>oj. (jostilnu-ar j.im ni ho- tel dati veo pijaoe in jih je zrinil iz gostilne. Pijani fantje pa niso dnli mini in so začeli zunaj z revolverji streljati na gastiilno. Na to so.s silo filNO. Mcslni kino Celje. Pelek 22 in so- bota 23. novembra: »Robert in Ber- tram«. Briljantna. vesoloigra v 6 de- janjih, po znanom glodališkem "kojna- ! du. V glavnih ulogah Harry Liedtkc, Fritz Kampcra, Elizza Ja Porta ui Herman ]yicha. Izvrstna sala. Orfte- ster! — Nedelja 24. im pondeljek. 2.1.' noveombra: Angel ulice«. Pretreslji- va ljubavna drama v 10 dieja Zboiivica za trgovino, obrt in indu- strijo v Ljubljanii izda-lia v vrsti uionih k.n.jig novo knjigo, ki jo ie spksal po- kojini profesor g. Henrik Podkrajšek. Knjiga se zove »Kinjigovodstvo za gradbene in insta'Lacij'ske obrte« in. je 5. knjiga v zbirki te strckovne litera- ture, ki jo ie izdala v fcratkem casu oh svojih sti'oskih Zfcornica za TOI v \ 3'jjublj.a.ni v svoji mna^ostrainski pri- j Dandanes zahteva j žiuljenje, da se rav- namo po modi! Pred nakiipom pli- ?ča si na vsak načln oglejte veliko zu- logo plaSCcv naj- modcrnejScga kro- ia v veletrqovini .STtiRMECKt" no sledetih nnjnlžjih ccnah; Melton Din 314-, Saja39S,suk- nen 495, kasha 48.5, velour 815, rips 1350, pliš 1300. Razcn tc.'iu so na zaloi,-i krasni modeli bluz, kustu- mov, kril in o'roCjih oblekc. Oglejte si izložbc in ogromno zulogo Nakup neprisiljen. VELETRGOVINR R. STERMECKI, CEUE ---------------------------- A Damsko in posteijno noril A ^'no 'n elegantno izvršuje pul 1IU« proti naročilu M. ŠRIBAR, Celje, Aleksandrova ul. 2 Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. Ixjava. Podpisana Betti IMorkutti Sv. Ema, pvokiicujteni obdolžitve, ki sem jih iz- reWa napram Julijani in Tereziji Huj)niki, Sv. Ema, ker so bile obdol- žitve brez vsake j)od.lage, se njima za- hvaljiujiem, da sta odstopili ocl ibazien- skio tožbe. Betti Moikutti. Oospica z malo maturo meščanske in eno trgovsko Solo Uče snesta g|q v kakšni pisarni. Je dobra računarica in vajena tudi strojepisja. Kot zacetn'ca bi §la eventualno par mes. brezplačno. Dopise pod »Marljiva začetnica« na upr. Pošteno dekle brez staršev in brez vsakega zavetišča, za- posleno 8 jir v Westnovi tovarni, 2eli biti za pomoč pri kaki usmiljeni družini za prosto stanovanje in kake ostanke hrane. Ponudbe na upravo lista. 910 Strojno ažuriranje Din 150 Strojno entlanje Din I"— Lepo solidno delo samo pri B. Pnšnik Cankarjeva cesta 4 (stara h5a Ljudske posojilnice poleg davkarije). Za šivilje znaten popust. zadevnosti na polju obrtnega pospeše- vanja. V kujigi so zbrani pri.pciinočki, katere rabi grad'bena in imstaiaciiska stroka za pravilno knjiigovodtsvo. d Mariboraka letuhka nesreča. Ka- kor poroca'j'o iz Maribora, so moral! v bolhici dr. Šestanu o:lrezati levo no- go pod kolenom, pilotu Müllerjiu pa des no nogo nad gliežnjom. Dr. Šestan je vrh tega na enem ocasu či?to osle- pel, na drugem pa m ubo ohranjena komaj 10%na vidnost. d Uboj v Župelevcu. Zadinjo nede- ]jo se je vr«sila pri Premelcu v Župe- leveu nad Brežicami svatba. Po poi1- noči so se fantje, ki so se udeležili svatbe,, stepli in so nekega Franca Kr- žanoiča tako obdelali s koli, da j)e fv drugi dan v brežiaki bolnisnici umrl. BADIO-fflDlflTER Ml Vsem radijo-interesentom naznanjam, da sem otvoril pri tvrdki F. König v Celju stalno razstavo celo- kupnega radijomaterijala. Dobe se najmodernejSi radijo - aparati, apa- rati s priključkom na izmenični tok brez baterij, anodni aparati, kits za domače postavljanje aparatov, cevi in ves droben materijal po vseh cenah. — Vsako sredo in soboto popoldne se dajejo vsakemu radiju - intereseutu brezplačno tehnični nasveti. Repara- ture aparatov, montaže radijskih postaj in polnjenje akumuiatorjev se točno O krbuje. hrž.G.Schmidinger, tehn. biro v CeTju. Bolniška blagajna .MERKUR' v Celju Interesenti se obveščajo, da je bolniška blagajna »MER- KUR* započela s poslovanjem v Celju. Začasno bo vrSil posle blagajne g. Milan Lackovič, bančni uradnik, pri kateremu se zamorejo predati prijave ter dobiti po- trebne informacije. Dr. Schaeferjev „EPILEPSAN" proti epilepsiji — krčem — padavici Tekom 15 let najboljši učinek. Dnevno prihajajo priznanja. Natančnejša pojasnila in raz- poSiljanje po Ickarni Sv. Stjepan Mr. ffl.. Fister, Osijek III. TasI Kondelik in zel Uejvara Ceaki epLsal Igmat Berrmann. 18 j Z avtorjevim diovoljenjem poslovenilStanko Svetina. ! »Tudi že? Uiboigii Vejvara! In sedaj si predstavite, da so na svetu še po- parjene žernlje, mliečna kavso,, močnik in krom.pir v oblioaib. Va« čaka ža- lostna bodočnost, prodno se Popica vsega tega dosita nakuha.« Vsi so se smejali tragicnomiu obra- zu, ki ga je mojster napraivil. kio jc govoril te besede. In najl>olj s« je smejal Vejvara, ki je povedal, da je Pepica kuhala zgan.ee po njegovi iz- recni želji. Tarn pri njiih doma so bili žganoi že od davno »rodbinska hra- na«. »I no, v vsaki rodblini se godi kaj groznega«, ie rebel moj>ster z globo- kim glasomi kakor cni, ki govori s trebuhjom. »Veasih strati — —« »In vtoasih govorijo ata bedarije!« je dostavila hitro gospa Kon'deliko- va. »Naj se Ie Fran drži domače ku- hinje, ta je zdrava!« Ko sta mlada odsla, je rekla gospa mimogrede, ko je pospravljjala po mizi: »Ampak to jc žaba,, ta naša Pepi- ca! Kako drži s tern Vejvaro! Pepica z menoj soglaša« (jie ponavljala Vej- | varove besede) »da ostameva en dan doma. Glej kako si jo je privezal nn- se!« »In prav jo tako, mati«, je rekel miojster Kondeliik in isi njegovega obraiza je /xginil oni prekanjeni izraz, \ ki ga je spromljjal pri njegovih prejš- njih sailjivih jiogovorih. »Cisto prav. Veruj mi, mati., »koro bal sem se 7a Vejvaro — veš, zdt«l so mi je kakor prava rökavica, torla ön zna govoriti s Pepico in jo tudi pripelje na svoje. ko niti ne pričakuje. S temi prazniki ima tudi prav, in samo tebi se eudim. da ga nisi takoj razuunela. Da ga to doma tako vescli, ravno to mi ugaj^i na njiemu. Ne sanes miu buditi misli, kakor da bi bil samo pritiklina naju j starili. Tarn na Vinogradih inora ve- j Ijiati njegov komando.« i Gospa Kondeliikova se je pri moj- stroviih besedah ustavila in se je za- ' gledala v svetiljko. In njen gla*s se je 7idlo vse taiko, kakor bi si ze'lela, stari!« »Bo1, niati!« je zagolavljial moj.ster. »In sedaj mi kani malo one prencice, potein pa greva spat.« IX. Sveti veber. Tisti dan pred Božioeun je vprašala gospa Kondelikova soproga takoj po zajutreku: »Kako bomo pa napravili opoi- dne. stari? Veš, kosila ne bo in ti ne bi seveda do večera vzdržal —« »Ti govoriš, mati«, je odvrnil moj- ster Koiiidelik, »kakor bi slavili prve prazni.ke skupaj! Rassu-me se,, da ne bi ! zilVi-žčiI in za zilatega teleta mi ni mari. Vi torej jejts, kar hocete, jatz pa grem makar k. očetu Vaicku na krožniik ju- he.« >!)ob,i-o, stari, to semi hotela vedeti. Kako jja bo z Viejivaro?« »To je jasno, da pojde Vejvara z menoj. Ti aranžiraj za večer, mati, jaz bom aranžiral za opaldne. Po obedu prideva na črno fcavo, potem gremo na sprehod — in zvecer pride- va k vecerji. Ali je prav tako?« i »Sli&iš,, .stari«,, je prosila gospa Koiidelikova, »popijia1 tudi crno kavo kjie zuiiiaj — makar pri Vacku. Veš, Pepica bo krasila drevesoe — ako bi j,o pri te'm zalotila, bi ji liahiko poka- zila veselije —« »Aiha. darovi!« je zaklical inojster Kondfelik. »Semi radovedq/n, kai bo tam zame!.« »Kaj naj bo zate!« se ie v šali na- mrdnila gospa Kondelikova. »Saj ni- si otrok — in nicesar ne potrebujes.« »Vom«, je od'govorit mojster, »mi Stev. 93. »NOVA DOBS* Straa SL : d Nakuzila v Holandsko in Svedsko ¦potom Poktne krauilnice. Pošlna hra- nilinca s svojimi podiružnicami je uve- ). deoemhra do 12. ure opoldne. lute-- resen-.ti naj zahtevajio natancnejše po- clatke ad Uprave velosejuna v Ljnb- IjMfJ. d flovi r.deznikki moat r Zidanent mostu, ki jcvbil pot i eben za »promeini trikots je sediaj v suroveni stanjn do grajen. Najprej so ob izlivu Savinjo v Savo zgradill velike opornike, nato wo postavilii odre za glavne loke in isle betonirali. S teni jo bil most v suroveni stanju. diograjfen. Freostaja we izvrsi- tev manjšili obokov pod m.ostičem in izgraditev iiiostnih ograj, nadaljo opornih zidov, nasipov in preureditov ¦postaje. Most sain bo stal nekaj nad 5 jiijilijonov uYinarjeVy zvozn(i zidovi, nasipi; itd. 8 nrilijmov. V petek so na .prav sloveson nacin praznovali >• t>Ii— ho«. d Za nocega naoelmka železniškili delatmic v. MuriUoru je inionovan d.o- sedan-ji nacebiik železniškik dolavnir v Nišu, inž. Arcdirej Jo vie'. d. Zdramnk iz celjske okolice, ki jo uixhI kakima 2 ¦meseoema kupil per- zijvSke preprogo od Sutajmana Muta- voliča iz Saraijeva, je naprošen, da so v lastnem mteresu javi takoi tvrdki Damask, Zagreb, Jurišič.eva 8. 909 i d Proli glavobolu, razdraženim j živoem, nespanju, pobitosti, utrujo- | nosti, slabi prebavi imanio v »PAL- I MA« naravni gi-enki vodi pri dnevni uporabi najbolijse, po znamenitib zdravnikili priporoceno doirnače sred- stvo. Zahtevajto »PALMA«- v lekar- luvh., drogerijabi, specerijiskih Irgövi- \ nali ali v glavni zalogi: JJrago Žnidfl- ric, Celje, Javno skladikče. d Promelnu konferenca na Meznü- kem ravnateljslvu v Ljubljani. V. pe- tek so je vršila na želeniškeni ravna- leljstvu pod predsedstvom ravn. Kne- zevic'a konferenca o izprömembah, v vaznem rediii, ki bodo pa i>risle vpostev najbrže še le s 15, majein 1930. Rczul- tat za nase mesto ni ugoden, kor zgu- biino prvi i)opoldanski os^ebni vlak s prihedom nekaj po poi treli), ki je linel lopo zvezo s Posavjem in na Pragcr- skütn s 81ovenskimi goricami in: Metl- žitiiLirjeni. Mesto toga vilaka bi se naj potegnil diugi vlak iz Lj'ubljane, ki pribraja sedaj ob 16.40, do Maribora in bi naj vozil malo preje. Nastaio bo pa s tein uajbrže dol?;o čakanje v Zi- danem mostu in na, Piagerskein. Noč- riL vlak iz Ljublijane bo obnovljon in bi naj vozil iz Ljubljiane ob tri četrt na 1. uro, kar je tudi zeio pozno. Mi- sllmo pa, da se bod«; o stvari so raz- ])ravljalo. (I Narodna odbrtnni. V node!jo se ju vi'.sil v Boogradu redm abčn.i.znoi Ma- rodne odbvane, ki no se*ga lutelezili d-ulvgatii vseh njenili organizacij v dr- zavi. Za predsfldnika j« bit izvoljen soglasno general v pok. Ljubamir Mi- lij'ic. V od'boru sta tudi dva Slovenca in sicer gg. dir. Vokoslav Kukovoc kot ])(xlpredsednik in dir. Boguiuil \roš- iijak kot odbornik. d teplacevanje 22% poravnaltw kvo- U' iz koukurzu Slavenake hanke piif-- iio due 18. noveinbra. 8 tern je kon- kurz form.elno konean. Pogrešajo pa upniki svoj ras ablaubijcni in popol- noma utemeljeni prispevek clanov bivscga upravnega sveta, vsaj tolik, da bl se ta beraška kvota, s katoro so se upniki zadlovoljili valed strahu, da bi izgubi'li vse, popravila vsaj na 40%. Prodaja premoga in drv BaiusQdflsiB pri BKflTfl BflTiii, Ce1]8, Benjamin \ntim 3. Predno se odločite za nakup jesenskega in zimskega blaga, si oglejte zalogo konfekcijskega in modnega blaga v staroznani, na novo preurejenl trgovini F. HODER, NASLEDNIK 50-22 CELJE, GLÄVNI TRG ŠTEV. 14 kateia V;mi nudi različno izgotovljcno blago po zmernih cenah in to : ob eke jr.a dame, obScttc x.a tieoilico, obicke x« f.tntc, nogavice, rokavice, bluze predpasnike, žcpne obcc, čevlje, pleteno blago: puloveije, majicc, perilo y.d dame, gospode in otruke, predpasnike, krila itd. | Pupilarnovarni zavod najbolj vovna, naložba llshWliiiiniflrifllsli Iteiitrala: MA RIB OR, Llra Svobode TELEFON 281. POSTNÄ HRÄN1LNICÄ 12.363 Podružnica: CELJE, Cankarjcva ulica St. 11, nasproti pošte prej južnošlajerska Hr>aiiilnlca TELEFON 93. POSTNÄ HRÄNILNICA 10.727 Sprejme vloge — najugodnejše obrestuje Dovoljuje vsakovrstna posojila — najugodnejši pogoji Za varuost jainci Mariborska obiast s svojo davcuo mocjo in preiiiožeiijein. d Viwklic rekrutov, rojenih I. 1904 in 1905. Letos bodo vpoklioani v času od 5. do 10. decennbra xai rekruti, ro- jeni 1904, ki so bili letos odbrani in vsi rekruti, rojeni 1905, ki so že slu- žill v kadru, pa so bili iz istega od- pusčeni kot začasno nesposobni, a so « bill letos spoznani za sposobne. d Uvojna -paroka. Na liukovem žla- ku pri (ilelJLi se je vrsila te iWv dvojna poi'oka v znani narodni družini Ko- želj-Sodfinovi. ličerka Piivlia se je po- I'ocila s celjskkn trgoveem g. Vidicem, iiiž. France pa j»o vzel v zakon gdč. Justiko Ropanovo, bičerko ugiednega posestnika na Ljubecni pri Colju. Wo- v.oporočeninm paronia obilo sreöe! tl Xlom v poštni mad. V fit. Janžu na Uravsketn polju so vlaiiiili noznani zliikovci v pošlni urad in odnesli raz- nili ])oMnib vrodniotnic za nokaj ;ust, železniear v pok., Zidanimost; Weren Josip, trgovec, Celje; Rančigaj Josip, posestnik, Arjia vas 24; Lešnik Ivan, posestnik, Polžo 4; Jelkm Ivan, trgovec, Cyclic; Marojevič Juro, brl- vec, Roga.^ka JSlatina 44. 11. bopolnil- ni porotniki: Gaber Franc, posestnik, Trnovlje 41; Bervar Fraaic, posestnik, Trnovlje 45; Podjaversek Andrej, po- sestnik, Runtole 2; Kolsek Martin, posestnik in cevljar, Breg 37; Svetel Ivan, pos. in mesar, Uaberje 9; Vi- densek Franc, posestaiik, Runtole 5; Pisek Ivan, posestnik in gostihiicar, Cret 19; Rode Anton, tiskarnar, Ce- lje; Hauptman Josip, posestnik, Go- rica 7. d Temp ?.a neimiii m franc.oski je- zik v Celju. Trgovsko društvo v Celju priredi uone tečajie za Irancoski in neiiLski jezik, ki se bodo vrsili-po eno uro dvakrat na teden od 8. do 9. ure zvečer v pondeljek, torek, četrtek ali petek na dvorazredni državni trgov- ski soli ter sklicuje v svrho ureditve cele zadeve sestaaLke na pondeijek, nikdar nic ne iiottohujcuiiiol Mi samo. da bi dajali! No, le pocakaj1, kakor vi * meni, tako ja^ vaiin. la doinov pridc- va toie.i sole zvooer.« »Pa le glejla, da se zopet kje ne /cuimrdila«, je priponi.iiila gospa, »da so va^ma no bodo i)olži posusili. Kje pi'i kakiil« >^)evkah'«, voš, kakor ta-- krat.« «Slisi.s, niati«, jio zagodrnjal moj- stor, »prvR:, danes je noniui in ,pev- ke' imajo tudi sveti večer. In drugic: k ,pevkairn' pojdeva z Vejvaro dru.ci- krat —- in vaj.u olio vzamieva .s seboj.? »Hvaki lepa za tot« je zanirnirala gospa .Kondclikova. Okoli poldne sta prišla mlada in Pepica jo bila kakor na trnju, samo da bi že Vejivara z očetoini odšel. »Vea, mamica«, jo rekti gosppj Kondolikovi v kuhinji, »jaz sem pu- stila onega zajca pri našom hisniku — prinese ga za monoj — ni-č*«ar drugega ne bi manjkalo, kot dabi ga Vejvara in oče srcčala na stopnicaht* »Ne boj se, pumca, jo jo potolažila gospa Kondelikova, »jaz poznani Pa- stika, on si no polomi nog od: naglico. Samo da pride do večera.« GospsAlu sta od'Sla,, in daini .sk) Lv/. nekaj časa tudi kesili, pseninio juho in takoj za njo kavo — pravi postni obed. j »Vesela sern% je rekla gospa Kon- 1 delikova, da ni prislo, tetica Jrbano- j va. Ona tako rada. ])omaga — toda | pravzaprav dela samo napotje in vse- S lej se jezi, da ne gre vse po njonom. Dosti časa bo, ako prid« okolä šostih.« Pepica jic takoj^ po oibedu začela okraševati drevesce, ki je stale v zad- njl sobi, v nekdamji njeni ypalnlc!.' xVlilada gaspa jo izvrševala to delo ra- dostno, kakor dektetce, ki pripravlja presciKwnjc milajšim bratcein in se- stiicajin. Potek'lo ji je cel'o popoldne, jii;.Hl-tc"iw ko je mati. v kuhinji ])i*iprav- ljttla veliko, slavno, praznično večer- jo. V vseli sobaJL je kurila ;Katinka že od poldne in iz kuliinje so je širil po vseh prostorih vonj disay, citro- uovo lupine, popra, kuhanega jesiha za modro ribo — skratka — ves oni dub svetega večera, ki je vsako leto isti, in vselej ta;ko prijeten, obljub- ijiiijoc, in brcz katerega ne bi bilo praznikov. Ölo j;e že proiti petemi, ko j,e šla go- spa Kondelikova v zadnjo sobo po Pe- ! iiico. »Tako toneij1, dete, menda si že goto- \;l in €e nisi boš to pozneje dovršila, toda sedaj .moras iti v kuhinjo, da mfi i ;-i pcinagala. Moras nadevati poize ! — Katinki ne moreni toga zaupati. Ta ni't na pravi bodisi preveč nadevka ali pa pre.veo';oblijie z juho.« Pepica je nabod'La so dve ali tri sve- čice, stopila tri korake nazaj, gledlala \o d'rovosoe, tlos'kniki a dlaivmi in jo I'ekLa radostno: »Kaiko sa veseliim vecora, mamica, iLU mores si mi.sli.ti! Viidiis, drugikrat tiam je lnanjkalo k teniu svotemu vc- čeru äe nekoga, ki ni iz rodbiue — In dancs ga imannio tu, dunes bo vesel z niaimi. To je razloček, mamica, lani in letos . . .« »\r'Oiii-, jo potnlila go«pa Kondcl.i- kova, »niti spomiinjiati me ni treba. S koze bi skočila, ko sem videla, kako b,odlis ])o vseh kotih. iin v,edno ožomaš robec.« Pepica se j'e zasmejala. »S,aj, mi je tudi bilo iza obupati, ina- in.ica! — Vedno sem se nadeja'la, a Kondelikova s pkrbniin obrazoiiii, kakor bi dosedaj nekaj gro- zilo. »Kaji pa ti jo moglo priti na ml- sel?« •Pepica je postaia resna. »No, veš, nxaniica, povem ti to. iine- la sem tak strah;, če iuu bo Vejvara do- ma vsega povedal in da ga ne bi mor- da pregovorili. In tu sem misliila, da bi mli zaradi tega počilo sree.« Pepica se jie privila k materi in jo je zaupljivo vprašala: »1'ovej mi./mamica j ko je lioJ.il oee za teboj\ ali si ga iniela tako racla, da bi z njim usla?« »Dete, kaj ti pride na nriscll« je za- kl'icala gospa Kondolikova. »Naš oče je bil meščan! In pa — pri nas ni bi- lo tega treba. Tvoj oce je badil k nam cisto zakonito in najino znanje ni bi- la nobena tragedija!« »Ali iio bill pri va« kjeidiaj ;o,ce na sve- ti večer?« je vprasala Pepica. »Ne, dete; midva sva se tako uialo easa poznaki, da ni bilo medtom no- honega svetega veoera. Ampak ti iinah dancs cu'dwo misli. Sedaj pojdi v ku- hin,}0.« »Mamica, ali. misli??, da bo Vejva- ra tega zajca vesel?« je so vprašala Pepica. »Zakaj pa no bi hill. In videla bos, da )inu bo oce zavidal. Toda sedaji i>oj- di že enkrat nad te poize.« Clez nrk&i casa sta so sukali ol>o . daini v. kuhinji, mati pri ognjisuu, bci pri mizi. Katinkn je nosla knhinjski stül1 na hodnik in jo dolivula tain v vso Straa^.________________________________iHOYl PÖBä*____________________________________________Stev. 93. idraimiki UiKMrrit fV vsaki sluzbi in pri vsaketn delu se Clovek lahko okuži. Večino kužnih bolez- ni nalezeš z rokami. Zato si vselej umij ro- ke z milotn, ki čisti in razkužuje. Milo AI- bus za umivanje odstranja s Iclesa nesnago, znoj, prah in kužne klice. Če rabiš milo Al- Hbusza umivanje, si prihranišizdatke za zdrav- liuka in lekarne. ^ i. i. i s I M1LQ Z^JUIMlY/UiJft Hi ZatiUvaj v vwkl trgovlnl» dne 25. 1. m. i. s. ob pol 8. uvi zvecer za udelezence tečajn za francoshi jo,- zik in oh pol 9. uri zvečer za mhle- žence tecnja za nernški jezik. Kdor sn ho ni prijavil in in d'obil posebnega vabila, se lahko prijavi še n.a tern se- startku. Slovenskim hmeljarjem v pojasnilo! Ko je letos nastala še trajajoca limeljska kriza, eitaJii smo v casoj isih, da je kmetijsko ministrstva dtilo hme- Ijarjom v Bački 8 milijonov dinurjev kot subvenci.jo. Vslod tega se je vz.bu-, diilo tudi med sLovonskimi hmeljarji poželenjo po milijionski subveucij'i. Ko je bila, v svrho nblaženja hmeljske kri- ZG posebna deputaoija pri g. ministru i dr. Frangesu v Rogaški Slatini, je g. j minister rekel dobesedno: »N*>se bla-i gajne so prazno, pač pa hocern vse va -: so prošti.je priporočati na merodaj-1 nih rmestih v ugodmo rašitev. PošLjitC: niii le prepiso vašiJi prosonj.« ; V'kjjiub te.j izjavi, ki je bila objav-' ljena po easopisih,, pa glasovi o 8-mi- lijonski subvenciji lumeljarjem v Bar- ¦ ki niso utihmili. Vsled tega sem na- prosil iin.orodajno. osobo v Baioki 7Z\ po- jmsnilo v tej; xadevi. Ta oselxi mi pišef »Da bi nani bilo dalo ministrstvo 8- milijonsko suibvencijo, to si vi le do- mi Äljujieto in jo to dom/isiljiijo povzro- čala le VtflLka oddaljonotst nied Bačko ill Sloveiiijo. Veseli bi biJjiv ako bi uam ministrstvo izplawilo obljuhLjono subvoncijo 8.000 Din. Save/ h'meljarjov je prejet sicer od kmeUjskega minLstrstva vsoto po 40.000 Din radi agitacijo 7a\ ustano- vitev zadruge 7a\ prodajo hmleja, a kaj je to pri tolikom aparatu, s kojim se n«^j, dola? Sedaj smo s Sawaom nn 'mirtvi točki. Vrü ätoji, kakor solnee v Gabaonu! Minister zahitova, naj se vse stori za 'organizacijo hnioljarjov ter obljuWja pornoc za pridiobitev conone- ga kredita. Mi smo pa; odgovorili, da se zu'druffa za prodajo lumelja lahko ustanovi, vendar se pa liočemo lune- ljarji poproj prepričati, ali nam bode zad'ruga res v kor.ist. Vs'led tega se ne moreimo sporazurneti. čakali .še bode- mo neka3-ča»sa, potem pa bodemo opilr stili -pri^eto delo. Imamo 19 protokoliranili in 7 nö- protoikoliranih zadrug, ki pa so niso začele -del.ova.ti., ker se dvomijo o uspesnem- poslovanju. Na intervencijo g. Zivkovit'a nam je Narodna Ixinka oblj.ubila posojilo ; 8,000.000 Din. po C>% — pa lo na ra- ciin kake dobro banke, ki bi krediti- rala hime]jar.K>m. Za posredovanjo bi si ta dru-ga bainka računala 2%, Sa- ve^ hni^ljarjev 2%, taiko da bi hime- Ijarji plačevali približno 10%. A kje dobiti haiTiko, ki bi hiiiuvlijarjeni otvo- rila krwlit? Tako je in nie drugače zadeva o 8- nnlijonski subvencijii našim hmeljar- jem.« Upani, da bode to pojasnilo zado- stovalo slovenskLm hinieJjarjein in da bode utilinilo neosnovaiio zhadamje in predlxacivaaije. Drustvo kmetijskih stro- kovnjakov za Dravsko banovino jo imelo v -coboto svojo redino leitno skupščino. V Gelju, tern biseru naše d'ravske banovine, so se zbrali odliöni predistavniki šolanih ekonomov: ocl absolventa nizje kuietijsike solo do \v- ženjerjia poljedelskih znanosti, od naijproinuinentnejšili državnih in dru- gih funkcijonarjev kntetiJLske stroke in upraviteljev \"olcpos(».stev do ekono- inov itd. V saimosftojinih in pomožnih položajih javne in privatne kmetijtske služhe. Skuywoina ni ostala neopaže- lia. Ban inž. Sernec je delegiral na njio svojega posebnega zavstopnika v osebi srezikega naeelnika dr. Hubada, pod ban dr. Pirkmaijer jo jc pozidrayil pis'iuonc, kmetijska dn-uzba za 81 ove- il i jo tei' sadjarsko in vrtnarsko dru- stvo sta bila zastopana po kinetijskein svetniku Rolmnuuiu, Udruženjie agro- rioma \: Zagrebu, sekcija zti Slov(n;i- jo po in-z. agr. Oblaku itd. Skup.stii.ni je pretlisedoval drustveni I)redsecl'iiik šes odidelka za. kmetijstvo iiiž. Zidanšek. Skupscina je poslala bi-zojavne pozdl'a,ve Nj. Veliča,nst\u kralju, kmet. ministru dr. Frangešu, banu inž. Sernecu. in. podibanu dr. I'iikmajerJLi. Letošnja »kupšcina tega društva, ki jo takorekoO, malica kjrnetijskih i.z- obražemoev, je potekia. izreclno sklad- no in progrvtnDatiöno. Stanovsko dis- ciplino in eamozavest, Ijubezen do kmetijske stroke, voljo, biti naliiutnj enakovreden clan med drugimi oini- telji v ustvarjanju ijudskega blago- staiiija in s term v dsograditvi in afir- maciji lifiše domovine — vso to so ma- nifestirali skupščhiarji soglasno, (ip- kazali in znova utrdili pa so tudi ko- legialnost, tovarištvo, ki spaja in ki se tudi vzajeanoio žrtvuje, če gre za skupne interese. In poroeila drustvenega odbora je posneti, da je bilo zivljeiije drustv-a v. pretekleni posloviiem letu raznieroma prav živahno. Odibor sann ni zaniuilit tiobene pri like, kadar je šio za zanšoito stanovs'kih inleresov. Uclej.stvovaL ,p--i so je odbor tudi kot posvetovahii or- gan v kunetijsko-strokovnihi zadevah; tako je bila n. jir. organrzacija kiine- tijcske ijospeševalne sluzbe potoui s.pc- uialistov v bivših oblastnih samoupra. vah njegovega koncepta. Zauinnivi so Ixili rei'erati in delui refbeksi iz knietijske pospesevailnc» sluabo. ivnietij.ski strokovfljaki z akadom- sko izobraz-bo so si ustanovili lastno organ izacijo ^öekcijo zagrehskega udi'uzeiija agronouiov za fcJlovenijo«. JJo izinejLJavi inisli in pojaisnilih je bi- la opra/vljena prvotna aniiiLoznost in. ugotovlijona obojes trail ska volja in lnožnost za sodelovanje. kai- .so skup- wOinarjii pozdtavili.. Olanarina. |>ro 198() osüinc .•¦¦Lara, t. j. 40 Diji letuo. I'rihcd'iija lelna skup- »čina se bo vršila \r Ljublyaiii. — Vef; zaTiiinanja bi bilo žolieti za drustveni odsek posiinrtne poiiKK'i, ki je iiuinia- nai, c'lioAekoljubna ustanova par ex- celloiice. — ¦¦ Društvena pra\ ila ostanc- j<; neizpriuii-enjana. \olitve novega odbora so se konra- lo s toinlc uspehom: predsedinik i.nž. Zid-a.nšek (ponovno izvoljon); odbor- nilci: .kimetij«ki nadtZ.' Ainbroz, viišji klet. nadiz. v pok. GomJ>ac, tajnik kiuie- tijwko družbo Kafol, vinarski referent Kurent, enolog Lovanič, kmet. svet. Rohuman, kmet. nadz. Sušliič, obi. kinot. referent Traimpuž, živinorejiski nadz. inz. Wenko in strok. res. Dular. Pregled-ni-ka1 računov: upravitelj Hal)- jaiiic': in ravnatelj Priol. Sedež dru- štvenega odbora je pifynesen s torn na sedež bansko uprave v Ljublsjano. Pri slučajnostih je bilo sproženo vprašanje potrebe razpisovaniai vsel» vakantnih most v javni shižbi kmetij- ske stroke, vprašanjo reparacii za one tovarise, ki so bili pri nedavnih raz- me.stitvah prizadieti, vprasanje upo- «tevanja in i)rimerno prevedbe dose- danjih kontraktualnih in druigili nlz- j111 iiMiiuvšr.oncev kanetijskc stroke itd. Kmetijfiki strokovnjaki kot tehmik kmetij,ske kulture v naši ba,novini sc vsekakor važen faktor, njihova sta- novska organizaciija pa vsega \ivaze- vanja in podporo vredtna. evetiljke potrolej\ da no bi bila potani joza, ako bi katera prezgodaj' dogore- la. Delala je dame« sploh na vse krip- lije in Iiotela je biti a vsem, gatova, predno pride Marjanica iz Vinogra- dov, da se ne bi rn.oglo reči, da ji jo kdo pomagal. Ljubosunma je bila mia- lo na to svojo tovariäico in natihem j'e ^odluijala, da, tu pa tarn jo pri delu tudi zauirmrala: >üospodieni na Vinogradih jo ve- selo, to si misliiinj. Nima nič skrbi, sa- mo malo pospravi pa onih sobicali tam, pa sede lepo k veverji. Pa l>o tu- di glodala, kaj ji bo Jezusicek (>rinesel. To bi tudi jaz znala. Po vočerji jo vprezem v posodo, naj pamiva. Sicer seiln md'ov(-dna. kaj bo in jaz i lanes (Xstanok jo končala. Katinka prav potihoina. Raiču.nala je, kale bo ta njen Je/Aišček. Od! gosyw najbrže kak kos za obleko, kak or navadno, tetiea 1)0 da3a dva. goldinarjti — to jiO njen božični dar skoai celo vrsto lot. Toda danes sta tu prvisi nvkida, in ta dva se lx)sta tudi sj^onewk. 0, ko bi uga- nila, po vom Katimka m davno hre- poni! Spoda.j so se aaslisalL koraki se pred stopnicami. Katinka. jo pogledala čez ograj.o In zapazila .Marjanico in za. njia hi&nika Paštika. In že j(; letela v kubiimjo in je zaklioa'la: »I/ Vinogradov gi'edo, milastljiva gospa!*—¦ Marjanica z roekakim ziivit- koin in Pastika neso neJcai veliköga, kakor gledali.sče!« »Zajca, mamiea, zajec j<» tn!- se jo razveselila -Pepica. »Zajec?« je zategnira Katinka pre- varana. — »Pri miojl veri, jaz sem rnis'liHa, da gledadiiščo —« I Oz nekaj časa sta bila gori. \sar- | janica io (xldala svojii gospcdjiiriiu te- žek, poähii zavit^k. »To je prinesel pismonosa, milost- Ijivst gospa . . .« Pepica je prebrala napis in poštno znamko. »Poglej, oče Vejvara neTca.] posilja, mamiea.« Lfudska samopomoč v Mariboru sprejme za slučaj smrti in doži- vetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ Din 53.000'— na podporah. Zahtevaite brezplačno pristopno izjavo. s Fran K.AGER Celje, Qosposka ulica St. 10. _= op;tik =_ Zaloga vseh^opticnih predmetov na drobno in debelo. Samozaložba Zeiss^in Rodenstock očal. Kpnrad Kager Celjey Qosposka ulica St. 10. Čekovni račun 14.441 Ustanovljeno 1. 1828 Umetna liuarna. Galuaniziranje vseh kovin. Podjetje za napravo vseh predmetov v zlatu, srebru ali prosti kovini. Kovinsko brušenje, o- valno in okroglo tis- kanje, cizeliranje in graviranje. ZEISS WPunktikiM Zahvala. i Vsem prijateljem in znancem, ki so spremljali našo ljub- Ijeno, nenadomestljivo soprogo, mamo in taščo, gospo Jožefo Pojavnik roj. Rojet na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se za- hvaljujemo g. primariju dr. Steinfelserju za zdravniško oskrbo, velečastiti duhovSčini, pevskemu društvu »Oljka«, učiteljstvu, rodbinam Štokelj, Verderber in Winter iz Žreč. Vsem daro- valcem vencev in šopkov, ki so pokojnico v tako veliki mno- žini obsuli ter vsem ostalim, kMso pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, še enkrat srcna'^hvala. CELJE, dne 20.1>iovembra 1929. Mihael, soprog. Ivo, Fanika, Mila,'Peter, Stanko, Elica, otroci. Rudolf zet Štev. 93.____________________________________ »NOVA COBA«________________________________________________Stran 5. Kmetsha posojilnica za celjsho oholico v Cel ju —————— registrovana ladruga z omejeno zaveio ¦—————¦^^—^^^^»^ Pisarna v Presernovi ulici 6 (prej Lasfni dosn) Hranilne vloge obrestttfe po 6—8% čistili, brez renlnega davka. Pri naložbi Din 50*- se dobi nabirainik na dom. Božične in novoletne dopisnice Okraski za božično drevo Kreppapir, svileni in barvavi papir Čudežne sveče za drevo (Wanderkerzen) Jaslice izgotovljene v polah Blaznikove in družinske pratike vse v največji izberi po nizkih cenah v ireleti^fjovixii s papipjem in knjigami Goričar & Lesftovšeh, Celjc Tedensko poroctlo. Eletitr. podjcija Harol FLDR13HČ1Č, Celje, Canharjeua Z {'°]VJt» Električne inštalacije za luč in pogon izvršujem po predpisih in po nizki ceni. V ceni je uključena taksa od Din 5— za žarnico, ki se plačuje Mestni elektrarni. Zarnice znamke Osram in Tungsram stanejo pri meni: svetle: opal: dnevna svetloba: 10 in 15 vat Din 13 — 25 40 60 75 100 » » 18'— » » 19'50 » 31 — » » 39'— » 5450 25*50 35l— 44-50 ö2'50 2550 3650 45*50 64-50 V zalogi so tudl sofitne žarnice za razsvetljavo izložb. Likalniki dobre znamke po Din 165 — z žico in utikalnikom. Anodne baterijc 60 volt 95 Din, 90 volt 135 Din, 120 volt 180 Din. z dvojno kapa- citeto 90 volt 185 Din, 120 volt 235 Din. Inserirajte v ,NOVI DOBI' * ~W Vinho HuhoBBC, obi, feonces. mestni tesarshi moisten no Lovi mm« Pf»I !l| Jzvšujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |JI I UuIjU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun Stev. 14.737 Umetna gnojila tomaževa žlindra, superfosfat, kalijeva sol itd. se dobi najceneje pri Ivan Havnifear, Celje. Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih Sip itd. 50—20 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Prevzem 1 raovisne. Cen)- obč|nstvu vijudno ** naznanjam, da sem prevzel trgovino z mešanim blagom od g. Lavoslava Mrnuha Y hiši g. Omladiča, Spodnja Hudinja stew. 71 V zahgi bom imel vedno sveže blago po konkurenčni ceni. Vse vrste deželnih pridelkov pa bodem kupoval po najvišji ceni. Najtopleje se priporočam za mnogobrojni obisk. Z odličnim spoštovanjem Ciril l^eČOVItlH. Ofwr/fev Vijudno naznanjam cenj. občinstvu, da otvorim v soboto 23. novembra 1929 popolnoma prenovljeno in moderno urejeno kavarno »Merkur« ter se c, gostom tern potom najtopleje priporocam» Na dan otvoritve in naslednji dan v nedeljo 24. novembra od 8. ure zvečer do 2- ure zjutraj KONCERT domačega orkestra »Trio« Za vsako udobnost bode najbolje preskrbljeno. Z odličnim spoštovanjem Stran 6________________________________________________»NOVA DOB A«______________________________________________Štev. 93. v Celju W lasini palači Narodni dom Podružnicis Maribor^ Šoštanj Stanie hranilnih v!og nad Din 75,000.000'-. Stanie glavnice in rezerv nad Din 9,000.000*-. Sprejema hranilne vloge. (zuršuje use denarne, kreditne in posojiine posle. — Kupuje in prodaja devize in vaiute. Stanovanje 2 ali 3 sob išče mirna stranka (dve osebi) za 1. januar ali pozneje. Plača najemnino event, za daljšo dobo na- prej. Ponudbe pod značko »Solidna stranka« na upravo liste. 2-2 Dežnikarna 305. VR9N3ER, CEL3E Kralja Petra cesta 13 priporoča svojo bogato zalogo solnčnikov in dežnikov po najnižjih in konkurenčnih cenah, Prevzame in izvršuje vsa popravila in pre- obleke točno in solidno. Na drob no. Na debelo. * ^ 1 I Vlilvl) ln vseh dru8ih rudnikov » '¦—______^^^ dobavlia in do- ^^* stavlia trgovina Fpa«$o Jost, Cetfe, AleKsandrova ul. 4 Maks Zabuka&ek modna kpojačrtica Celje. Cankarjeva ulica St. 2 Velika zaloga angleškega in čežkega blaga. 50 19 Proda se ugodno enodružinska noua hiša z lepim vrtom tik mesta. VpraSa se v trgovini Franjo Jošt, Celje, Aleksan- drova ulica 4. 2-2p KAROL LO1BNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta. Uvoz kave, caja, rozir», riža, olja, kakava i. t. d. Vsak dan sveže prazena kava. 38 Lastna pražarna. 9p Outage postelje stole, zofe, madrace, nove spalnice, žične vložke, dobite po konkurenčni ceni pri tvrdki »MÄEÄIOH«, Celje lei se je preselilci Ix, Celja Gosposka ul. 25, v lastno hišo na Spodnji Hudinji St. 52, CELJE-GÄBEHJE. Različni avtobusi vozijo dnevno do tja za Din 3--. 19-38 Matiia Bukovčan brivec, Kralja Petra cesta 28, nasp/oti gostilni „Branibor", vhod pri ve7J, se priporoča. Priznano prvovrstno stri- ženje in britje, najnižje cene I ure 26-24 doze očala obeske ustnike prstane verižice in vse drugo, samo najboljše kvalitele in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, urar. Juveisr, opiik CELJE, Glavnt irg 4. Oddam lepo sobo boljSemu gospodu. Naslov v upravi. _______________________3J^ Dve prazni sobi z elektr. lučjo in posebnim vhodoiri oddam. Tkavc, pod sv. Jožefom. Oddam s 1. dec. 1929 pritliCno sobo 912 s kuhinjo v sredini mesta. Naslov v npr. Instrukcije daje tehnik prvo- in drugo Solcem in učencem (kam) meščan>ke Sole. Uia 10 do 15 Dm. Ponudbe poSlj.te Uf;r»vi 1 sta pod »Instruktoi«. 2-1 Samo nm veiiko! Samo na veSiko! Havo praženo in surovo, od najcenejše do najfinejše vrste po najnižjih konkurencn'h cenah nudi JSLlojlac WL&L&taa&LlK^ vtletrgovina kolonijalnega In Špecerijskega blaga lastna p ažarra In mln za dišave 0^4 JSS JSLd JT JE ^ KRALJA PETRA C. 22 Slavnema občinstvu priporoča Josip Goretvjjak, mesar in klobasičar, gosiilna „pri jelenu" v Celje, Kralja Petra cesta 37, veiiko zaloga vsakovrstnih mesnih izdelkov ŠV6Ž6 govöje meso, pr kajeno, vsakovrstne klobase. Cene nizke, pre^a]eno ft-eso » äunko cena ky Din 25'—9 klobaae cena kg Din 15'— do 3O1—. Specijaliteta blaga zajamčena ! Za jesensho in zimsho sezijo priporočam mojo bogato zalogo sngleakega in češkega suktna za moške in damske obleke Obenem imam v zalogi po ceni, iz dobrega blaga izgotovljene volnene obleke za gospode in sicer že od Din 350— naprej. Suknene kostume za decke od Din 130"— naprej. Zimske plašče za gospode od Din 600 — naprej. Kratke suknje (Stutzer) za gospode z ovnitnikom iz krzna od Din 525'— naprej. Zimske plašče za decke od od Din 300— naprej in mnogo drugili predrnetov kot: izgotovljeno moško perilo, kra- vate (samoveznice), ovratnike itd. po najnižjih cenah in najboljši kvaliteti. Največja izbira kožnatih sukenj, lastne izdelave, po različnih cenah. Priporočam se za cenjeni obisk. Z odličnim spoStovanjem IVAN WIASTNAK munufakiupna in konfekcijska trgovina CeSje^ Kralja Peseta cesta 15. 3-3p Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri pupilarnovarnem zavoo'u, ki že obstuja 64 let Celiska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni p lači pri kolodvoru) Prihrankom rojakuv v flmeriki, denarju nedo- letmh, ki ga viagaio sodi^a ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja pusveča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jiia na zemljišča po najnižji obrestni merk Use prošnje resuje brezplačno. Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hrunihiice z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Urejuje Janko Lešničar. — Odgovoren za Konzorcij >Nove Dobe« in za Zvezno tiskamo Milan Četina. Oba v Gelju.