ELAVSKA ENOTNOST 22. X. 1977 - ŠT. 42 - L XXXVI. - CENA 4 DIN glavni urednik: Vojko CernelC ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN TITO IMA PORTUGALSKEM Predsednik republike Josip Broz Tito je bil ta teden na uradnem in prijateljskem obisku na Portugalskem. V Lizboni je imel izčrpne politične pogovore s predsednikom Ramalhom Eanesom in p're-mierom Mariom Soaresom. To je bila priložnost za vsestransko izmenjavo mnenj o jugoslovansko-portugalskih odnosih in sode-lovanju-ter»o aktualnih mednarodnih vprašanjih, med drugim o kriznih žariščih na Bližnjem vzhodu in v Afriki, o popuščanju napetosti, beograjskem sestanku o evropskih vprašanjih in razorožitvi. Predsednik Tito je na'slovesni večerji, ki jo je v njegovo čast priredil predsednik Eanes, z zadovoljstvom poudaril, da je medsebojno sodelovanje že dalo pomembne sadove. »Po našem mnenju,« je rekel Tito, »so vse možnosti, da naše sodelovanje še izboljšamo na vseh področjih in temu moramo stalno posvečati vso pozornost.« Med Titovim obiskom v Lizboni sta Miloš Minič in Mario Soares (kot zunanji minister) podpisala sporazum o dolgoročnem gospodarskem, znanstvenem in tehničnem sodelovanju med državama, ki bo prav gotovo omogočilo napredek uspešnih stikov med Jugoslavijo in Portugalsko. SEJA PREDSEDSTVA SVETA ZSJ »VROČ« DNEVNI RED Na včerajšnji seji je predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije obravnavalo osnutek zakona o določanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter predlog zakona o osnovah sistema cen in družbeni Icontroli cen. Na sprejem obeh predpisov se pripravljamo že dolgo. Dosedanje razprave so v javnosti zbudile veliko pozornosti, veliko polemičnih in še več povsem naspro- tujočih mnenj, stališč in predlogov. V njih se izraža stopnja (ne)razumevanja vsebine zakona o združenem delu in (ne)pripravljenost na uresničevanje takih družbenoekonomskih odnosov, kot smo jih opredelili z malo ustavo. Prav to pa želimo pospešiti s sprejemom obeh predpisov. V gradivu, pripravljenem za sejo predsedstva sveta ZSJ, je zapisanih precej načelnih in še več konkretnih pripomb. Glede osnutka zakona o določanju celotnega prihodka in dohodka je najvažnejša pripomba ta, da je treba rešitve uskladiti z vsebino in izhodišči zakona o združenem delu. Pri »zakonu o cenah«,\če napišemo po domače, pa velja predvsem pospešiti priprave na njegov sprejem. Zaradi zaključka redakcije bomo podrobneje o tej seji poročali prihodnjič. jsj. BEOGRAD DELOVNI SESTANEK Zborovanje diplomatskih v Beogradu se nadaljuje v delovnem in ustvarjalnem razpoloženju. V začetku tedna so začele delo tudi tri komisije, ki se ukvarjajo s posameznimi vprašanji iz vseh treh »košar« helsinške listine. Gre za področja varnosti, gospodarskega in znanstveno-tehničnega sodelovanja ter humanitarnega in drugega sodelovanja. Poleg tega se je delo nadaljevalo tudi na plenarnih sejah, ki so prav tako kot seje komisij potekale za zaprtimi vrati. Te dni so namenili pozornost tudi sredozemski razsežnosti evropskih vprašanj. Udeležencem sestanka so kot gostje spregovorili tudi predstavniki neevropskih sredozemskih držav, ki jih je na sedanje zasedanje povabil pripravljalni sestanek. Za govorniškim odrom so se zvrstili zastopniki Egipta, Alžirije, Izraela, Libanona, Maroka in še nekaterih držav. Pojasnili so stališča svojih vlad o vprašanjih, o katerih razpravljajo na beograjskem sestanku. Njihov prispevek je bil nedvomno koristen, saj je splošno znano, da je položaj v Evropi tesno povezan z razmerami v celotnem Sredozemlju in da brez varnosti v Sredozemlju ne more biti niti evropske varnosti. Predstavniki arabskih držav so v svojih razpravah namenili precej pozornosti tudi krizi na Bližnjem vzhodu ter možnostim in potem za njeno reševanje, medtem ko se je izraelski predstavnik tem žgočim vpra: šanjem izognil in govoril predvsem o različnih aspektih sodelovanja v Sredozemlju. V. B. predstavnikov 35 držav udele ženk evropske konference K Ji £& mam ■ ki m MM k PJ| 2 m I Mk m mb m ■ Ib '■ l. : SLOVENSKA SINDIKALNA DELEGACIJA SE JE VRNILA Z OBISKA V BOSNI IN HERCEGOVINI ___________ KORISTEN OBISK _ »Ko sem prišel med poklicne gasilce, sem bil Še'l 3 naiPrej gasilec, potem šofer in potem... k seirivv gasilsko šolo v Zagreb, ki smo jo ta-v . čeprav je bila dveletna—morali končati sir- °°rern letu. Svojemu poklicu sem se tudi ,cer posvetil.« Prid'1" clo*5er gasilec ne pomeni le to, da čimprej liva«68 na Požara in da z brizgalno cevjo za-kaj ®8enj. Treba je vedeti tudi kaj več: kako, rng’ dai- To so največkrat vprašanja, na katere cjj0 pedet' odgovor predvsem tisti, ki vodi ak-' ^s ti mnogo pomaga šola, toda... kdaj H>n-'a n* vse, tudi skupiti jo moraš kSaj pa • ^at Se 3 Se naučiš pravilno napadati ogenj. Tri-naša n™ Se Pr‘ 8ašenju poškodoval. Prav zato je P^a skrb v akciji, skrb za ljudi. spras.raz*'k' med danes in časom pred 30 leti imeli rf zelo velika. Takrat smo Slavnem odprte avtomobile in pozimi smo mnogokrat zmrzovali, ko smo šli z akcije. Danes so vsi avtomobili zaprti in namesto dveh dihalnih aparatov ima vsak svojega. Le število poklicnih gasilcev v Ljubljani se pravzaprav ni spremenilo.« Takrat, takoj po vojni, je štela ljubljanska gasilska brigada 90 članov in njihova služba se je menjala vsakih 24 ur. Danes delajo v štirih izmenah. Pred leti je bilo torej dežurnih 45 gasilcev, danes jih je približno 20. Nehote se človek vpraša, za koliko se je v tem času povečala Ljubljana, koliko novih stavb je zraslo in kakšnih! — »Bil sem skorajda več v službi kot doma. Preračunal sem ure, leta in ugotovil, da imam pravzaprav že 60 let delovne dobe. Seveda mi žena kar naprej očita, kako me ni nič doma. Še sedaj se ni navadila. Sicer me res ni doma niti toliko, da bi se lahko skregala.« Pavle Boh je med drugim tudi predavatelj na gasilski srednji šoli v Ljubljani,pa tudi delavska univerza Boris Kidrič ga pošilja kot predavatelja po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. »Izobraževanje mlajših je pravzaprav moj konjiček. Po upokojitvi bo zanj še več časa!« A. AGNIČ Na povabilo Zveze sindikatov BiH je slovenska sindikalna delegacija pred dnevi obiskala SR Bosno in Hercegovino. Po vrnitvi smo predsednika RS ZSS Janeza Barbariča, ki je vodil delegacijo — v njej sta bila Emil Tomažič in Franci Polak — zaprosili za kratek razgovor. — Namen obiska? — Predvsem nadaljevanje že utečene izmenjave mnenj, izkušenj in stališč med sindikati vseh naših republik in pokrajin. Smo pa tudi vrnili obisk tovarišem iz BiH, ki so bili v Sloveniji lani. Ob našem obisku smo se lahko prepričali, da se takrat niso le zaradi vljudnosti zanimali za delovanje sindikalnih skupin, ki jih dotlej niso poznali, oziroma za raziskovalno delo v sindikatih Slovenije, ker sami česa podobnega, kar opravljata oba centra pri RS ZSS, tudi niso imeli. Prepričali smo se namreč, da so se sindikalne skupine tudi v BiH uveljavile in po njihovih ocenah pomenijo uspešno novo metodo dela v sindikatih. Njihov raziskovalni center pa je tudi že zaživel in tako zapolnjuje praznine, ki so poprej ovirale delovanje sindikalne organizacije. — Vsebina letošnjih razgovorov? — Ob vsakem srečanju se dogovorimo za tista tematska področja, ki so takrat najbolj aktualna glede na enotnost sindikalne akcije v Jugoslaviji. Tokrat smo obravnavali aktivnost sindikatov pri uresničevanju zakona b združenem delu in delovanje sindikatov v našem političnem in družbenem sistemu glede na usmeritev, ki jo je tovariš Kardelj nakazal v svoji najnovejši knjigi. Razmere so močno podobne našim, slovenskim. Ponekod, denimo v kombinatu HEPOK, so se prikopali do zelo dobrih rešitev, ki jih bi, ustrezno prilagojene, verjetno lahko s pridom uporabili v praksi slovenskih kolektivov. — Katera pa je bila letošnja »specifična skupna tema?« — V središču pozornosti je bil položaj delavcev iz BiH, ki delajo v Sloveniji. Tovariši iz BiH, s katerimi smo govorili, so nam izrekli priznanje za vse, kar smo storili za delavce iz njihove republike v zadnjih letih. Opozorili pa so na nekatera po njihovem mnenju še nerešena vprašanja, za katera pa mi nismo vedeli. Gre, denimo, za to, kako delavcem iz BiH pomagati pri utrjevanju vezi z rodnim krajem, kulturo in podobno. Dogovorili smo se, da bomo v večjih središčih pripravili razgovore med predstavniki SR BiH, delavci iz te republike in tukajšnjimi dejavniki, da bi s skupnimi močmi izoblikovali sprejemljivo rešitev. Naslednja zadeva so primeri, da tako rečem, diskriminacijskega ravnanja, katerega posledice nosijo tudi delavci iz BiH. Če, denimo, zaprosijo za stanovanjsko posojilo, marsikje dobijo normalni kredit, kadar gradijo v kraju, kjer so zaposleni, manjšega ali sploh ne, pa tedaj, če gradijo tam, kjer so doma. Tudi o tem bomo morali v sindikatih spregovoriti R. N. 7 dni v sindikatih 22. oktobra 1977 stran KAJ SMO STORILI... Odpori neobveščenih Težave z disbciranimi obrati in v zadnjem obdobju tudi s temeljnimi organizacijami trajajo, odkar takšne organizacije združenega dela obstajajo. Matične delovne organizacije pogosto na vse kriplje zavirajo preraščanje obratov v temeljne organizacije združenega dela pa tudi kasneje, ko so obrati -postali temeljne organizacije, samoupravno niso pridobili dosti. V matičnih organizacijah združenega dela gledajo nanje zviška in jim skušajo odvzemati samoupravno enakost z drugimi temeljnimi organizacijami na različne načine. Tako so ugotavljali tudi na večini te dni potekajočih območnih posvetov o uresničevanju zakona o združenem delu, ki sta jih skupaj organizirala CK ZKS in RS ZSS. Vrsti dislociranih obratov na nekaterih območjih še zdaj ni uspelo pridobiti statusa temeljne organizacije združenega dela, čeprav izpolnjujejo vse pogoje. Vzrokov za to je precej, toda najbolj sta nas zbodla dva. Na enem izmed posvetov smo slišali, da se obrati resda prepočasi razvijajo v temeljne organizacije, toda tudi zaposleni v dislociranih obratih ne store ničesar, da bi ta razvoj pospešili. Na drugem posvetu so bili poročevalci še ostrejši. Ponekod se ne upirajo le delavci v matičnem podjetju; tudi v dislociranem obratu zaposleni nasprotujejo, da bi postali temeljna organizacija! Seveda brez podrobne raziskave dejanskih vzrokov ne moremo pokazati na posamezne krivce, toda ugibamo lahko in bržčas v domnevah nismo daleč od resnice, če gre za našo domnevo, da je takšno stanje posledica slabe obveščenosti delavcev tako v matičnih podjetjih kot v dislociranih obratih ter da takšna obveščenost bržčas podpira koristi starih odnosov željnih posameznikov ali skupin. Prepričani smo, da se delavci v matičnih delovnih organizacijah ne bi upirali samoupravni reorganizaciji, če bi jim pravilno prikazali pomen in potrebo razvoja dislociranih obratov temeljne organizacije, kjer seveda takšni pogoji obstajajo. Prav tako tudi ne verjamemo, da bi se ob pravilni razlagi možnosti ter pravic in dolžnosti, ki bi jih delavci obrata imeli kot temeljna organizacija, dogajalo, da kolektivi nekaterih dislociranih obratov hočejo po vsej sili postati temeljne organizacije, čeprav za to nimajo pogojev, v nekaterih kolektivih, kjer pa izpolnjujejo pogoje, jih zavračajo z nič kaj preveč utemeljenimi razlogi. Krivdo za takšno stanje pa moramo naložiti ne toliko na ramena posameznikov ali skupin, ki bi želele ohraniti stare odnose, kot na ramena družbenopolitičnih organizacij v teh okoljih. Posebej velja spodbuditi vodstva sindikalnih organizacij k razmišljanju. Navsezadnje je prav ta družbenopolitična organizacija na vseh ravneh svoje organiziranosti nosilka uresničevanja zakona o združenem delu, seveda pa ne tako, da — vede ali nevede — podpira zaviralna hotenja posameznikov in skupin. B. RUGEU V_______________________________________/ IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ VELENJE V Velenju pripravljajo skupno sejo občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, na kateri bodo obravnavali predlog ocene uresničevanja delegatskega sistema v občini Velenje. O gradivu so pred tem razpravljali na skupni seji izvršnega odbora predsedstva in volilne komisije občinske konference SZDL Velenje ter sklenili, da dajo predlog ocene v razpravo organom vseh družbenopolitičnih organižacij v občini, izvršnim odborom samoupravnih interesnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje. Pričakovati je mogoče, da bodo skupni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje in občinske konference SZDL Velenje že posredovali predloge, pripombe, dopolnitve in stališča k predlogu omenjene ocene. Te dni pa so se na občinskem svetu Zveze sindikatov posvetovali predsedniki komisij, ki delujejo pri OS ZSS Velenje. Pregledali so, v kolikšni meri so doslej že uresničili delovni načrt občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje za 1977. leto in se dogovorili, da bodo v naslednjih tednih opravili še vse tiste naloge oziroma akcije, ki so zapisane v delovnem načrtu za letošnje leto, pa jih doslej še niso uresničili. P.O. DOMŽALE Občinski svet ZSS in komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri skupščini občine sta pred dnevi sprejela oceno o uresničevanju zakona o združenem delu v kolektivih domžalske obči-ne. Ocena poudarja, da je največ težav pri doslednem opredeljevanju dohodkovnih odnosov. Na tem področju akcija za izvajanje zakona tudi najbolj kasni. Eden glavnih vzrokov »zamude« je v tem, da marsikje ni bila že na začetku izdelana celovita in poglobljena analiza obstoječe organiziranosti in samoupravnih razmer nasploh. Posplošene ugotovitve razmer so kajpak skromno napotilo za natančno razčiščevanje dohodkovnih odnosov. Tu nosijo tudi osnovne organizacije sindikata del svoje odgovornosti. V dosedanji fazi strokovne službe niso povsod zadovoljivo opravile nalog na področju dohodkovnih odnosov. Izgovori, da ni smernic, zakonodaje, ne znajdemo se in podobno, niso opravičilo. Ppsledica tega pa je le majhno število osnutkov v javni razpravi, zlasti pa tistih aktov, ki urejajo nagrajevanje po delu. Iskanje ustreznih rešitev se vleče, delovni ljudje pa niso dovolj seznanjeni in vključeni v celoten postopek uresničevanja ZZD. V podobnih primerih se upravičeno postavlja vprašanje, ali so poslovodni organi in strokovne službe pripravljene storiti vse, da Bi delovni človek prejemal zaslužek po svojem delu. JOŽE SKOK URESNIČEVANJE ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU NA KOROŠKEM Namesto dogovora vseh — dogovarjanje nekaterih Največja zamera nosilcem akcije gre na račun neuspelega prizadevanja, da bi v vseh okoljih pritegnili delavce k uresničevanju zakona Posvet, ki sta ga pripravila CK ZKS in RS ZSS za območje štirih koroških občin — radeljske, dravograjske, ravenske in slovenjgraške — je v bistvu navrgel enake ugotovitve, kot so jih »prinesli« drugi posveti o uresničevanju zakona o združenem delu. Ne samo, da zakon v združenem delu v večini primerov uresničujejo prepočasi in za to krivijo predvsem zunanje dejavnike, pač pa so zlasti v manjših organizacijah združenega dela nosilci akcije za uresničevanje zakona premalo delavni, odločni in marsikje tudi premalo pripravljeni za svojo nalogo. Zavoljo tega ni nenavadno, da se zakona lotevajo najprej pri manj pomembnih vprašanjih, vsebinska, kot so dohodkovni odnosi in z njimi povezani sistem nagrajevanja po delu, pa odlagajo, dokler se da. Prav tako pa seveda ni nenavadno, da so doslej najbolj napredovali v tistih delovnih organizacijah, kjer so družbenopolitične organizacije, sindikat in partija ter druge organizacije dobro organizirane, imajo veljavno besedo in so med seboj akcijsko usklajene. To pa so skoraj praviloma, z nekaterimi izjemami, velike delovne organizacije, kot so Železarna Ravne, Rudnik Mežica, Gorenje — Muta, Lesna in druge. Majhni kolektivi pa čakajo, kdaj bodo veliki izdelali samoupravne akte, pripravili besedila samoupravnih sporazumov, pravilnike itd., da bi jih potem posneli za svojo rabo . Dejstvo, da tisto, kar je dobro za veliko delovno organizacijo, morda ni ustrezno za majhno, majhnih kolektivov oziroma njihovih vodstev prav nič ne moti. Tako se še naprej sklicujejo na druge, javnosti in svojim delavcem pa dokazujejo, da jim primanjkuje primernih strokovno podkovanih kadrov, da jim manjka vrsta republiških ukrepov, ki bi nekatera določila zakona bolj podrobno razčlenili. Oboje sicer drži,toda ne more rabiti kot izgovor za nedelavnost. Velja pa dodati, da je tudi v velikih organizacijah, kjer so sicer pravočasno in dobro poprijeli za delo, mnogo vprašanj, na katera še ne vedo odgovoriti (dohodkovni odnosi, merila za nagrajevanje po delu, planira- nje, financiranje dejavnosti skupnih služb itd.). Tudi pri obli' kovanju sporazumov, aktov in drugih »ukrepov«, s katerimi v 2 delovnih organizacijah uresničit- j jejo določila zakona o združe- s nem delu, vodstvene strukture s pritegnejo delavce po navadi šele ^ takrat, ko je treba glasovati o s sprejemu. Tako se z obsežnim1 s nalogami ob uresničevanju za* s kona ukvarja le ozek krog ljudi) r ki so zavoljo tega preobrente- j njeni, pa naloge zavoljo tega. v opravljajo vse bolj rutinsko tfl ^ tudi površno. Dejstvo, da jim m ( uspelo pritegniti delavcev k ure- t sničevanju zakona že ob samem g začetku akcije, pa je pravzaprav j. tisto, kar lahko največ zamerimo r sindikatom v vseh štirih koroških s občinah. B. RUGEU j, NOVOMEŠKI SINDIKATI V PRIPRAVAH NA VOLITVE OBETAVEN ZAČETEK V večini osnovnih organizacij so se resno lotili priprav na volitve — Dosti pobud za odpravo slabosti v delegatskem sistemu___________________________________________________________________^ Novomeški sindikati so se uspešno vključili v priprave,na prihodnje volitve, saj so v vseh organizacijah združenega dela v občini že opravili evidentiranje možnih kandidatov za delegacije, tako v zbor združenega dela občinske skupščine kot v zbore skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Doslej so evidentirali že blizu 2000 možnih kandidatov in to približno 1300 za samoupravne interesne skupnosti ter kakih 700 za zbor združenega dela. Ugotavljajo, da so med evidentiranimi dokaj ustrezno upoštevali tudi strukturo zaposlenih, saj je med njimi več kot 40 odstotkov žensk in dobra četrtina mladih. Hkrati pa tudi ugotavljajo, da je ponekod izobrazbena raven evidentiranih nižja kot je bila pri zadnjih volitvah, in da je tokrat med njimi manj članov zveze komunistov. Te slabosti bodo skušali odpraviti pri nadaljnjem evidentiranju. Predstavniki občinskega sveta so v zadnjem obdobju obiskali predsednike domala vseh osnovnih organizacij sindikata v občini. V pogovorih z njimi so ugotovili, da so se v večini temeljnih nv drugih organizacij združenega dela resno lotili priprav na volitve pa tudi na kadrovske spremembe v vodstvih osnovnih organizacij sindikata. Pregledali in dopolnili so sestav koordinacijskih odborov za volitve, podrobneje pa so ocenili tudi dosedanjo aktivnost delegatov in še posebej njihovo odgovornost do opravljanja delegatskih dolžnosti. Tako so oblikovali predloge za delegate, ki naj bi še naprej delovali v delegacijah; ugotovili so, koga bi kazalo glede na njegovo dosedanje delo evidentirati za drugo pomembnejšo funkcijo v temeljni in delovni organizaciji pa tudi v občini in koga ne bi kazalo evidentirati vnovič. Gre namreč za to, da bi v skladu z načeli kadrovske politike za prihodnje volitve evidentirali predvsem take ljudi, ki bodo voljni in sposobni dobro opravljati svoje delegatske dolžnosti bodi v občinski skupščini bodi v interesnih skupnostih. V dosedanjih pripravah na volitve so v vseh večjih organizacijah ocenili tudi delovanje delegatskega sistema v celoti. Pri tem so bili marsikje še posebno kritični do delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. Tu je bila namreč udeležba delegatov na sejah skupščin zelo slaba, dele- gati na seje niso prihajali dovolj . pripravljeni, konference delegacij se niso sestajale itn. Med vzroki za to so omenjali, da bi izostanek delegata z delovnega mesta povzročil znatne motnje v delovnem procesu, da so gradiva za seje preobsežna in pisana v težko razumljivem jeziku, da prihajajo prepozno, da so seje predolge, da delegati pogosto nimajo vpliva na sklepe in podobno. Nekatere slabosti delovanja delegatskega sistema sta pred dnevi obravnavala na skupni seji občinski svet Zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL v Novem mestu. Sprejela sta izhodišča za oblikovanje delegatskega sistema v prihodnje in predlagal^ naj bi konference delegacij v TOZD oblikovali po teritorialnem načelu in ne več po panožnem kot doslej. Zaradi prevelike oddaljenosti posameznih TOZD sklicevanje takih konferenc v časovni stiski pogosto sploh ni bilo mogoče. Prav tako sta predlagala, da bi za boljše delovanje skupščin S$ vseh devet občinskih SIS razde' lili v štiri skupine in za vsak0 skupino naj bi delovala ena dele' gacija. Le izjemoma pa naj biv manjših TOZD izvolili eno delf' gacijo za vse SIS. O vseh teh i° drugih vprašanjih priprav na vo* litve se bodo v Novem mestu p0" govorili še na seminarju za koof' dinacijske odbore za volitve p? organizacijah sindikata 1(1 SZDL, ki ga bodo pripravili pri' hodnji teden. R.S- M ************************************ ***\ DELAVSKA ENOTNOST Hmcnui! Delavsko enotnost, glasilo slovenskih sindikatov, prejema že blizu 40.000 naročnikov. Sklep zadnjega kongresa slovenskih sindikatov pa je, da naj bi bili na Delavsko enotnost naročeni vsi sindikalni funkcionarji, to je člani izvršnih in nadzornih odborov osnovnih organizacij. Teh je v Sloveniji blizu 60.000. Pozivamo vse osnovne sindikalne organizacije, da naročijo Delavsko enotnost za vse tiste člane izvršnih in nadzornih odborov, ki še ne prejemajo glasila slovenskih sindikatov. Letna naročnina znaša 200,— din Pri založbi Delavske enotnosti lahko naročite: I. Zbirka knjižnica SINDIKATI: Št. 2: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV Št. 3: FINANČNO POSLOVANJE V SINDIKATIH St. 6: SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU št. 7: AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES št. 8: LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA - TEMELJNA NALOGA SINDIKATOV št. 9: SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU St. 10: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE St. 11: GOSPODARJENJE V ZDRUŽENEM DELU 20.- 20- 40.- 30.- 30.- 40.- 20.- 30.- II. Družboslovna zbirka: 1. EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE 2. INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU 3. HIERARHIJA 4. NACIONALNO VPRAŠANJE V DANAŠNJEM OBDOBJU Pred izidom: 5. dr. ANA KRANJC: IZOBRAŽEVANJE - NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA 200.- 150.- 179.- 100.- III. Druge knjige: 1. NAVTIKA Z VELIKA STAVKA 3. MONOGRAFIJA LJUBLJANA 4. NACE ŠUMI: LJUBLJANA - VODNIK (žepna izdaja) Naročila sprejema: DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, Ljubljana 120.- 95.- 400.- 22- %%%%%%%%%%%% ^OLNA PRED ZDRUŽITVIJO Z LJUBLJANSKO DEKORATIVNO _ Povrnjeno zaupanje ^ova predilnica v laški Volni končno zagotavlja kolektivu socialno varnost — Konec nekaj let bajajoče agonije zdaj še samo 280-članskega kolektiva — Obetavne razvojne možnosti nove Tozd Pred dnevi so delegati vseh Jborov Skupščine občine v La-skem p0 nekaj letih slednjič le S |sali razveseljivo poročilo pred-?*avnikov tekstilne tovarne v°lna. Ti so namreč delegate Oznanili s sedanjimi razmerami ^ojega, zdaj samo 268-član-slcega kolektiva, ki se bo čez j^kaj dni skupaj s kolektivom yekorativne iz Ljubljane odlogi o združitvi. Kot je znano, je Kolektiv Volne v zadnjih skoraj evsetih letih preživljal izredno vPko krizo, ki bi ga brez pomoči '■»e družbe skoraj pripeljala na °ben. S predvideno ureditvijo n°ve predilnice, stroje bodo po-^avilj v sedanje prostore, se je olektivu končno zjasnilo. , »S predvideno združitvijo je Kolektivu zajamčena socialna treh izmenah. Priprave na združitev s kolektivom Dekorativne tečejo v obeh kolektivih hkrati. Oba kolektiva sta do podrobnosti seznanjena s pogoji združevanja in obstoječimi razmerami. Prav zato upamo na dober izid referenduma, s čimer bi Volna postala četrta TOZD Dekorativne, ki zdaj zaposluje blizu 1200 ljudi. Z novo organizacijo bi v Laškem obdržali del skupnih služb, proizvodnjo pa preusmerili v predilnico, torej v to, kar je v Laškem nekoč že bilo, pa je takratno vodstvo opustilo.« »Predvidena združitev je logično nadaljevanje procesa združevanja slovenske tekstilne industrije,« poudarja VILKO ŠKRBINEK, direktor Volne, ki je prevzel krmilo kolektiva v najtežjih trenutkih. Zato je zdaj njegovo zadovoljstvo enako kot zadovoljstvo delavcev, s katerimi smo se pogovarjali in ki končno spet dobivajo pravice in lastnosti samoupravljavcev. »Če bi bil zakon o združenem delu sprejet že prej, se slovenska tekstilna industrija ne bi znašla v tolikšnih težavah, kot se je,« nadaljuje VILKO ŠKRBINEK. »Vsi srednjeročni programi razvoja naše tekstilne industrije predvidevajo upadanje proizvodnje tkanin in porast predelav, predvsem na podlagi odpadkov. Z združitvijo seveda naše težave ne bodo čez noč izginile, zdaj pričakujemo rešitev in odločitev, kar zadeva pokritje nakopičenih izgub. Toda to je zdaj nekaj povsem drugega kot doslej. Zdaj kolektiv ve, kako in kaj, z dobrim gospodarjenjem pa se bo lahko otresel tudi teh bremen in sam financiral svoj razvoj. Bistveno je tudi to, da bo sedanja proizvodnja temeljila na enotnem programu Dekorativne. Proizvodnja naše predilnice bo v celoti služila za potrebe združenega kolektiva. S tem pa je odpadla skrb za prodajo in vzdrževanje lastnih strokovnih služb.« Referendum o združitvi Volne z Dekorativno bo predvidoma v drugi polovici meseca. V obeh kolektivih bo hkrati, vodstva obeh kolektivov pa pričakujeta, da bosta referenduma uspela. S tem bi v Laškem obrnili žalostno stran prizadevnega, žal več let slabo vodenega kolektiva in začeli novo poglavje. JANEZ SEVER VILKO ŠKRBINEK: »Slovenska družba si ne sme dovoliti propada kolektiva, ki je vrsto let doprinašal k njenemu razvoju ...« KAKO IZ ZAGATE? Kolektiv Bače na začetku poti navzdol, kot je bila pred časom Volna — V Bači, Dekorativni in v Novoteksu razmišljajo, kako bi Bačo spet postavili na noge Pred časom smo zapisali: kolektiv Volne je v težavah, ker ne more pokriti izgube, hkrati pa ne najde primerne delovne organizacije, ki bi bila pripravljena opraviti sanacijo. Volna je zavoljo tega in po sklepu republiških organov za več mesecev prekoračila rok, do katerega je bilo treba pokriti izgube in pripraviti sanacijski program (s sanatorjem), saj niti do konca poletja ni bilo možno urediti vseh formalnosti pa tudi ne vsebinskih Vprašanj, ki se seveda pojavljajo ob vsaki sanaciji. Odkod sredstva, s katerimi naj bi sanator uresničil svojo »obljubo« o sanaciji? Tovarna dekorativnih tkanin, ki je slednjič prevzela nehvaležno vlogo sanatorja, bi potrebovala znatna devizna sredstva za uvoz opreme za Volno ter znatna devizna sredstva za uvoz opreme za povečanje lastnih zmogljivosti, kar je bilo zavoljo tesne povezave z Volno več kot nujno. Nerodno pri teh načrtih je namreč bilo, da devize za uvoz opreme državni aparat deli po republikah in dejavnostih po posebnem ključu, po le-tem pa bi za potrebe Volne in Dekorativne porabili več kot polovico vseh deviznih sredstev, ki jih je slovenska tekstilna industrija prejela za uvoz opreme v tem srednjeročnem obdobju. Na gospodarski zbornici je združenje temeljnih organizacij tekstilne industrije našlo rešitev tudi za ta oreh. V bistvu gre za kompromis: Volna in Dekorativna bosta uvozili toliko opreme iz vzhodnoevropskih držav, za katere klavzula o devizni kvoti ne velja, s čimer se potrebe po deviznih sredstvih zmanjšajo na manj kot polovico prvotne vsote. Volna je torej rešena, v težavah pa se bo kmalu znašla Bača iz Podbrda, ki je odstopila od svojega prvotnega razvojnega načrta. Zavoljo tega bo treba tudi za ta kolektiv poiskati ustreznejšo proizvodnjo, kot jo ima sedaj. S tem vprašanjem si zdaj belijo glave v Bači, Dekorativni in v Novoteksu. B. RUGEU VPRAŠANJE. KI MORI DELAVCE V BACl Kaj izdelovati v prihodnje? Ena izmed rešitev bi bilo sodelovanje v Novoteksovem proizvodnem programu ^N, jLmmi ŠOLA: »Pričakovana s. tu*'tev z Dekorativno je vne-v*du *** *co*e*c*'v Povse,n drugo arnost, kar je najbolj pomemb-seH* meni BOŽO ŠOLA, pred-D TJA sindikata v Volni. »Še 42« |.etorn dni je bilo zaposlenih j- ° Uudi. Res ni mogoče zame-j delavcem, če si poiščejo p 8° službo, ker izgubijo zau-SeJ6 v delovno organizacijo. sko^6 število zaposlenih je druraida pravšnje, čeprav bo pr ?ace organizirana in nova Uia 'Tj?dnja zahtevala nekaj |w. 1 ljudi. Toda nobenemu se ni 1 Za kruh, ker bomo delali v Hkrati s tem, ko so težave kolektiva Volna iz Laškega z združitvijo s Tovarno dekorativnih tkanin iz Ljubljane razrešile vse težave tovarne iz Laškega, se vsaj v obrisih že kažejo tudi že rešitve za 350-članski kolektiv Bače iz Podbrda. Kot je znano, je ta kolektiv že pred časom pripravil razvojni program, po katerem naj bi delavci svojo socialno varnost zagotavljali z 'ureditvijo predilnice ter s preusmeritvijo proizvodnje v tkalnici na laške kamgarne. Misel na predilnico pa je Bača sčasoma morala opustiti tudi zavoljo težav kolektiva iz Laškega, ki bi se moral raziti, če ne bi našel ustrezne rešitve. Obe predilnici namreč bi bili na las podobni — dveh takšnih pa slovenska tekstilna industrija prav gotovo ne potrebuje. Kolektiv iz Podbrda seveda še ni v tolikšni zagati, v kakršni se je letos znašel kolektiv Volne. Lani njso poslovali niti z izgubo, zato pa se je izguba pojavila letos v letošnjem prvem polletju — predvsem zavoljo tega, ker trg blago, kakršnega izdeluje Bača, ne išče več tako pohlepno kot doslej in so cene zavoljo slabega povpraševanja padle pod mejo rentabilnosti. V Bači sicer upajo, da bodo do konca leta izgubo pokrili in ustvarili tudi nekaj ostanka dohodka. Tako sodi direktor Janez Smrekar. Seveda pa bodpčnost težkih kamgarnov, kakršne izdelujejo v Bači, ni obetavna. To vedo tudi v kolektivu in čeprav se z vso ljubeznijo in trmo oklepajo svojega dela in tovarne, so se vendarle že pred časom odločili zgraditi predilni- co, ki naj bi v bodoče bila nosilni steber nadaljnjega gospodarjenja. Zavoljo tega je bilo možno razumeti nejevoljo, ki sta jo kolektiv Bače pa tudi družbenopolitična skupnost pokazala, ko so se morali zavoljo Volne, ki je bila še v večjih težavah, odreči načrtovani gradnji. Treba je bilo začeti iskati znova. Rešitev so morali iskati v odgovoru na vprašanje, kaj izdelovati v Bači, da ta kolektiv ne bi odšel po stopinjah kolektiva Volne iz Laškega. Iskanja tega odgovora so se lotili v Bači, skupaj z njimi pa tudi v Dekorativni, ki že zdaj kupuje pri Bači precejšnje količine preje. Nedavno tega se je v razmišljanja — za zdaj le vodstvenih struktur — vključil tudi No-voteks iz Novega mesta. Vseh podrobnosti seveda še ne poz- namo, zvedeli pa smo, da je nekaj možnih oblik skupnega razreševanja Bačinih težav že odpadlo, na žalost tudi ena izmed zamisli, ki je po mnenju nekaterih poznavalcev sprejemljiva vsaj v načelu. »Ta zamisel uresničuje tudi težnje po združevanju enakovrstnih proizvodnih zmogljivosti v tekstilni industriji in po delitvi dela med njimi, nam je dejala Vera Marin, sekretarka RO Sindikata delavcev tekstilne industrije Slovenije. V Bači naj bi še naprej izdelovali prejo — tudi za Tovarno dekorativnih tkanin — tkalnica pa naj bi se tesneje povezala s tkalnico Novoteksa. Ob ne prevelikih investicijskih stroških bi namreč lahko Bačino tkalnico preuredili, da bi lahko v njej tkali tudi lahke kamgarne iz preje, ki bi jo dobavljal Novoteks, ki ima prav tako manjšo predilnico. S tem bi se Bača v prihodnje izognila delu težav na trgu, Novoteks pa bi pridobil modeme tkalske stroje, ki mu jih manjka, in tudi delavce, ki jih nima dovolj. Korist bi bila torej obojestranska, zahtevala pa bi tudi znatno manjša investicijska sredstva kot prvotna zamisel o gradnji predilnice v Tolminu. Vprašanje pa je seveda, o kateri izmed zamišljenih rešitev bodo tako v Bači kot v obeh drugih podjetjih, ki sodelujeta pri razreševanju Bačinih težav, delavci sodili, da je najbolj ustrezna. Za zdaj pa zamisli, kot smo dejali, še zorijo v glavah vodstvenih delavcev vseh treh delovnih organizacij. B. RUGELJ NI ČASA ZA KONJIČKE stičJan ^°®lr Je še cian Zveze social cijah Trdine Slovenije, toda po funl Ptekai • opravlja, bi lahko govorili delov Jenem funkcionarju. V njego Beituni, . organizaciji, črnomaljske mu ’ Kjer je zaposlen od 1968. let mog]: Vo|jo delovnega mesta sicer ni: jo je pobesiti« kaj več kot funkcijo, d°ijn Preiel pred dobrimi tremi let renCe TPredsednika sindikalne konfi referem “e*tu je namreč zaposlen k »V n rarnouPravnih organov. tak0 h-? JetJu smo se spraševali, ali funkcij‘° združljivo z mojo sindikalr funkcijah’ z.a '1'P prekinil pripoved s'cer • ’ jih opravlja. Zavoljo n dolžnost'171301 drugih samoupravn •Uoupr sem Pa na vseh sestankih s Otacije if- 'P vodstva podjetja. Info S° Uti kot dobivam iz prve rok Ppmeinhn P£fdsedniku sindikata ze • tev ob J' ?° P.a ie pomembna prid 1°> kar je ,ruz*tvi mojega dela s funkc Slcer še ver? ne*catere (in tudi zame) t0v,« n° nekoliko dvomljiva re: Sv°je dohlJ? S, skrbno kretnjo popra' ‘I6 brke, na katere je prav ml deniško ponosen, m je nadaljeval: »Funkcije, ki sem jih prevzel zunaj svoje delovne organizacije — sem član predsedstva občinskega sindikalnega sveta, predsednik IO kluba samouprav-Ijalcev in delegat v regionalni skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter delegat v krajevni skupnosti — mi pravzaprav izpolnjujejo ves prosti čas.« Toda Košir, ki je sicer strasten lovec in ljubitelj smučanja, za svojo družino in zabavo skorajda ne najde časa. Letos si je sicer privoščil teden dni oziroma noči za zalezovanje srnjaka, ki se je končalo zanj uspešno, smučal pa ni že šest let. Ker je mlad in voljan poprijeti za delo, kjerkoli je pač potrebno, so ga vpregli tudi lovci: izvolili so ga za tajnika lovske družine Črnomelj. Seveda tudi pri mladinski organizaciji ne miruje. Kako tudi bi, ko pa se mladi dogovarjajo, da bi v bližini Črnomlja uredili smučarsko progo in kupili vlečnico! Bojan Košir se je na široko razgovoril o svojih priljubljenih dejavnostih — bržčas zavoljo tega, ker ima zanje na voljo tako malo časa — tako da smo morali kar na »silo« preusmeriti tok njegovih misli z lovca in smučarja na predsednika sindikalne organizacije. Pa tudi ob »novi« temi ni bil redkobeseden. V Beltu so nedavno tega zaposlili strokovnega delavca na sindikatu. »To je bilo potrebno zavoljo tega«, je pojasnil Košir, »ker ima naša sindikalna organizacija zavoljo prenekate-rih posebnosti znatno več dela kot sindikat v približno enako velikih podjetjih.« V Beltu je zaposlenih blizu 800 delavcev, približno polovica pa jih je iz drugih republik, veliko se jih vozi iz sosednje Hrvaške. Ti delavci imajo povsem drugačne življenjske navade. Odtrgani so od družin, stanujejo v sorazmerno slabih razmerah, zlasti tistih 20 v enonadstropni baraki, ki ji pravijo samski dom Belta in nimajo urejene niti prehrane. »Dokler so v tovarni, imajo organizirano prehrano, ob sobotah in nedeljah pa nimajo druge možnosti, kot da se hranijo v gostilnah ali v hotelu«, je razlagal Košir. »Že dlje se v Črnomlju dogovarjamo, da bi delovne organiza- cije zgradile skupen obrat družbene prehrane. Upam, da nam bo to v resnici tudi uspelo. Za zdaj pa si prizadevamo, da jim organiziramo dobro prehrano, primerno tudi njihovvm osebnim dohodkom.« Sindikat v Beltu je zagotovil, da delavci, ki žive v samskem domu, dobivajo hrano v podjetju po nižjih cenah kot drugi delavci. Zdaj si sindikat prizadeva, da bi se tudi delavci, ki so prišli na delo iz drugih republik, hranili po nižjih cenah. Delovna organizacija Belt je že nekaj let temeljna organizacija mariborske TAM. Seveda naš je zanimalo, kako sodelujeta obe sindikalni organizaciji. »Nikakor!« je pribil Košir. »Sam sem član IO sindikalne konference TAM, toda doslej me niso povabili še na noben sestanek, z izjemo letne konference. Letos nas niso poklicali niti po telefonu. Tako smo počasi tudi mi opustili redne obiske, ne predlagamo več športnih srečanj, sodelovanja in pogovorov. Imamo občutek, kot da se jim vsiljujemo. Tako pač sindikalni organizaciji »živita ločeno življenje«.« iz albuma sindikalnih delavcev Bojan Košir, predsednik konference sindi-; kata v Belt VARSTVO PRAVIC DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI DRUŠTVIH Društvo upokojencev ima svoj bife, ki pa toči pijače le članom društva. Društvo je zaposlilo delavko-natakarico, ki je bila v rednem delovnem razmerju. Ob zaključnem računu je društvo ugotovilo, da se jim ne splača voditi bifeja v lastni režiji, zato so na občnem zboru sklenili ukiniti bife oziroma ga ponuditi v upravljanje gostinski delovni organizaciji, natakarici pa odpovedati delovno razmerje. Delavki so vročili sklep, iz katerega je sledilo, da ji po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje. Delavka je pred sodiščem združenega dela zahtevala sodno varstvo in navajala, da društvo ni imelo razlogov za odpoved delovnega razmerja. Sodišče združenega dela je ugodilo zahtevku delavke in razveljavilo sklep o odpovedi delovnega razmerja, saj je ugotovilo, da delavki delovno razmerje še traja. Res je sicer, da društva ni možno enačiti z organizacijo združenega dela, toda delavci, ki so zaposleni pri društvih, morajo uživati enake pravice kot delavci v združenem delu. Če bi društvo lahko kadarkoli odpovedalo delovno razmerje oziroma prenehalo opravljati določeno dejavnost ne glede na interese delavcev, bi imeli delavci pri društvih manj varstva svojih pravic kot pa delavci pri zasebnih delodajalcih, katerih pravice so zavarovane s kolektivnimi pogodbami. Delavcu v združenem delu ne more prenehati delovno razmerje, če zaradi združitve delovnih organizacij in drugih izboljšav njegovo delo v tej organizaciji ni več potrebno. Po členu 213 zakona o združenem delu je dolžna temeljna organizacija v takih primerih delavcu zagotoviti nova dela oziroma naloge v isti ali drugi organizaciji združenega dela. Prav to določilo je potrebno uporabiti tudi za primere, ko gre za delavce pri društvih, katerih pravice morajo biti zavarovane. Društvo bo pač moralo poskrbeti, da bo delavka dobila primemo zaposlitev, če bifeja ne bo več imelo v svoji režiji. Preskrbeti bo moralo delavki ustrezno zaposlitev, bodisi v tisti gostinski temeljni organizaciji, ki bo prevzela poslovanje bifeja, bodisi v katerikoli drugi delovni organizaciji. Delavka bo morala dobiti tako delo, ki ustreza njeni strokovni sposobnosti, kar pomeni, da društvo ne bo moglo odpraviti delavke s kakršnimkoli delom, v nobenem primeru pa delavka ne bo mogla ostati brez dela. IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA KDO ODLOČA O ODPOVEDI STANOVANJSKE POGODBE IZ ČLENA 67 ZAKONA O STANOVANJSKIH RAZMERJIH? Delavec je dobil stanovanje od temeljne organizacije. Po lastni odpovedi je delavcu prenehalo delovno razmerje pri temeljni organizaciji, zato je temeljna organizacija sklenila odpovedati delavcu stanovanjsko pogodbo ter ta svoj sklep predložila sodišču združenega dela. Sodišče združenega dela prve stopnje se je izreklo za stvarno nepristojno in se odločilo, da zadevo odstopi pristojnemu občinskemu sodišču. Pri tem se je sodišče sklicevalo na 69. člen zakona o stanovanjskih razmerjih, ki določa, da se stanovanjska pogodba v primeru spora odpoveduje imetniku stanovanjske pravice s tožbo, ki se vloži pri občinskem sodišču. Sodišče je torej menilo, da je tudi za tak spor pristojno redno sodišče in ne sodišče združenega dela, ker zakon izrecno določa, da je v tem primeru pristojno redno sodišče in bi zato morala temeljna organizacija vložiti tožbo pred rednim sodiščem, ne pa vložiti predlog na sodišče združenega dela. Sodišče združenega dela SR Slovenije je na pritožbo temeljne organizacije zavzelo drugačno stališče kot sodišče prve stopnje in odločilo, da se sklep o nepristojnosti razveljavi, sodišče združenega dela prve stopnje pa mora o zadevi odločati. Res je sicer, da navedeno določilo zakona o stanovanjskih razmerjih izrecno ni bilo spremenjeno, vendar je treba poudariti, da je bil zakon sprejet leta 1974, kasnejši zakoni pa so razširili pristojnost sodišč združenega dela. Pri tem velja posebej poudariti 40. člen zakona o združenem delu, ki določa, da neskladnosti iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in spore, ki nastajajo iz takih odnosov, razrešuje sodišče združenega dela oziroma se razrešujejo z arbitražo, pred razsodišči in pred samoupravnimi sodišči. Ker samoupravno sodišče za stanovanjske zadeve še ni ustanovljeno, je seveda v konkretnem sporu pristojno sodišče združenega dela splošne pristojnosti. Očitno je namreč, da je delavec sprejel stanovanje iz sklada skupne porabe temeljne organizacije na podlagi splošnih samoupravnih aktov. Mimo tega je v takih primerih vsekakor najbolj sporno vprašanje, ali mu je delovno razmerje prenehalo po lastni želji ali izjavi oziroma na kakšen drug način. Zato razreševanje takšnega spora pomeni razreševanje odnosa, ki je nastal v organizaciji združenega dela. PIŠE: IVAN ŽUŽEK BESEDAM BODO MORALA SLEDITI ŠE DEJANJA Letošnje srečanje kovinarjev Slovenije v Novi Gorici so izkoristili sindikati tudi za poglobljeno razpravo o problemih nagrajevanja. S hitrimi koraki se namreč bliža začetek novega leta, ko se bodo morali posloviti ,od stare prakse in uskladiti ali pa povsem na novo sestaviti svoje pravilnike o nagrajevanju, saj smo se zatrdno odločili, da bomo vnaprej delili osebne dohodke izključno in samo po opravljenem delu. S tem v zvezi pa, kot vemo, čaka marsikoga med nami še trdo delo, saj smo brez pravega razloga vse preveč odlašali z nedvoumno zastavljenimi nalogami. Omenjeni posvet v Novi Gorici, ki je tekel pod geslom »nagrajevanje po delu in rezultatih dela — osnovna naloga samoupravljavcev«, je opozoril na mnoge kritične točke v naših sedanjih sistemih nagrajevanja, ki niso povsem v skladu z novim zakonom, pogosto pa celo v ostrem nasprotju z našimi osnovnimi načeli o delitvi dohodka po rezultatih dela. Hoteli ali ne, priznati moramo, da mnogi naši delavci — seveda pri tem ne mislimo le slovenskih kovinarjev, čeprav je bil namenjen posvet predvsem njihovi problematiki — prejemajo svoje »plače« glede na svoja leta, naziv, opravljene šole, njihov osebni odnos do predpostavljenih, subjektivne ocene posameznikov in podobne stvari, zato pa bistveno manj ali pa nič (!), glede na količino in kakovost opravljenega dela. Številni delavci so še vedno nagrajevani po delu drugih in je njihov osebni dohodek odvisen izključno od rezultatov dela njihovih tovarišev na drugih delovnih mestih. V mnogih delovnih organizacijah so delovni ljudje še vedno vklenjeni v mezdne odnose in kot samoupravljavci in miselni soustvarjalci lepšega in boljšega jutrišnjega dne pomenijo bore malo, skoraj nič ali — tudi taki primeri so! — čisto nič. Razprava na novogoriškem posvetu je slednjič opozorila tudi na problem nagrajevanja režijskih delavcev, ki je, podobno kot v drugih delovnih organizacijah, hudo pereč tudi pri kovinarjih. Gre za znano ugotovitev, da še nismo našli ustreznih meril za nagrajevanje ljudi, ki delajo v pisarnah, kar zelo upravičeno povzroča hudo kri mnogih delavcev, tako tistih, ki delajo ali pa samo mislijo, da morajo delati za druge, za tiste, ki se »grejejo na stolčkih«, kot tudi tistim zares delovnim, sposobnim in izredno produktivnim režijskim delavcem, ki dejansko napravijo veliko več, kot znaša njihova mesečna »plača«. Zato je sistem nagrajevanja, ki ga danes uporabljamo, zanje in za vse povsem nesprejemljiv, saj je nestimulativen in zelo krivičen. Seveda pa so prav takšni načini delitve osebnih dohodkov mnogim zelo po volji, ker pač lahko žive od svojega nedela. Zagotovljen in soliden redni mesečni dohodek,pa nič jasno napisanih obveznosti — takšna praksa ni združljiva z ustavnimi določili in določili zakona o združenem delu. Vsako delo lahko zmerimo in ovrednotimo, so znova poudarili na posvetu o problemih nagrajevanja v Novi Gorici. Merila pa moramo začeti iskati in ne smemo čakati na pomoč »od zunaj« oziroma na ustrezne »modele«, saj jih nihče ne bi mogel napraviti niti približno tako ustrezne kot mi, ki najbolje poznamo specifičnosti delovnega kolektiva. Tudi ni potrebno, da bi ob snovanju novih pravilnikov zavrgli tisto, kar je v njih dobrega. ^ ULAGA J V t / c t c 5 \ ZAKON O ZDRUŽENEM DELU IN VLOGA SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Štirikratno varstvo Ustava SFRJ, ki je bila sprejeta leta 1974, je v členu 217. določila, da sodno funkcijo opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravljanja delavskega razreda. Že ustava je opredelila v členu 225. da se samoupravna sodišča ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti, razsodišča in kot druga samoupravna sodišča. delavčevih pravic V skladu z navedenimi določbami ustave SFRJ je bil že leta 1974 sprejet zvezni zakon o sodiščih združenega dela. Tako so bila sodišča združenega dela prva organizirana samoupravna sodišča v Jugoslaviji. V Sloveniji smo se dokaj hitro lotili organiziranja sodišč združenega dela, saj je bil že ob koncu leta 1974 sprejet republiški zakon o sodiščih združenega dela. Na celotnem območju SR Slovenije so začela delovati sodišča združenega dela v letih 1975, prav tega leta pa je začelo s svojim delom tudi sodišče združenega dela SR Slovenije. Poseben poudarek so sodišča združenega dela dala vlogi in delu neprofesionalnih sodnikov, ki so za razliko od vloge porotnikov pred rednimi sodišči prevzeli delo kot enakopravni sodniki z vsemi pravicami in dolžnostmi, zato nastopajo tudi kot predsedniki senatov. To delo prevzemajo ne glede na to, kakšna je njihova izobrazba. RAZMERJE MED REDNIMI SODIŠČI EN SODIŠČI ZDRUŽENEGA DELA Kot je poudarjeno že v ustavi, so redna sodišča organi državne oblasti, medtem ko samoupravnih sodišč in zato tudi sodišč združenega dela ni možno enačiti z rednimi sodišči, saj ne gre za organ države. Jasno pa je tudi sodišče združenega dela po ustavi dolžno varovati svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij, skupnosti ter zagotavljati ustavnost in zakonitost. Tudi sodišča združenega dela morajo spoštovati zakoniti postopek, saj zakon o sodiščih združenega dela v členu 13 zavezuje, da se v postopku uporabljajo določbe 1. — 24. poglavja zakona o pravdnem postopku, če ustrezajo naravi spora, v katerem sodišče odloča, in če niso v nasprotju z zakonom o sodiščih združenega dela. Ustava SFRJ je v 2. odst. 233. čl. navedla, da bo zakon določil, pod katerimi pogoji je mogoče odločbo samoupravnega sodišča izpodbijati tudi pri rednem sodišču. Prav tako je ustava določila, da bo zakon uredil izvršbo odločb samoupravnih sodišč. Zvezni zakon o sodiščih združe- nega dela ni predvidel možnosti, da bi bilo možno odločbe teh sodišč izbodbijati tudi pri rednem sodišču. Predvidel pa je, da redna sodišča opravljajo sodno izvršbo tistih odločb sodišč združenega dela, ki so primerne za sodno izvršbo. Izvršbo drugih odločb, ki pa za tako izvršbo niso primerne, zagotavlja pristojna občinska skupščina. Navedena ustavna določba je vnesla nekaj dilem o tem, ali je možno izpodbijati pravnomočno odločbo sodišča združenega dela pred rednim sodiščem. Pojavile so se zahteve, naj bi navedeno ustavno določbo zakonsko natančneje opredelili in morda predvideli tudi možnost redne ali izredne pravne poti pri izpodbijanju odločbe sedišč združenega dela. Take dileme pa je v celoti odpravil zakon o združenem delu. S tem zakonom je sodišče združenega dela dobilo še poseben pomen kot inštitucija združenega dela, ki se neposredno vključuje v združeno delo z razrešitvami spornih razmerij. V členu 40 je zakon poudaril, da se neskladnosti iz družbenoeko-, nomskih in drugih samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev ter spori, ki nastajajo iz teh odnosov, rešujejo z usklajevanjem, posredovanjem, z arbitražo oziroma po razsodiščih, sodiščih združenega dela in drugih samoupravnih sodiščih. Navedene neskladnosti in spori torej v nobenem primeru ne morejo biti predmet reševanja pred rednimi sodišči. ZAKAJ NI DOPUSTNA REVIZIJA ODLOČB Zvezni zakon o sodiščih združenega dela predvideva pritožbo na odločbo prve stopnje kot redno pravno sredstvo. Vsak udeleženec lahko vloži pritožbo, če je sodišče bistveno kršilo postopek, če je zmotno ali nepopolno ugotovilo dejansko stanje ali pa napačno uporabilo mate- rialno pravo. Kot izredno pravno sredstvo pa zakon predvideva tudi obnovo postopka proti pravnomočni odločbi, vendar v točno navedenih primerih. Tako zakon ne predvideva niti revizije odločbe sodišč združenega dela niti zahtevkov za varstvo zakonitosti. Samo v primeru, če pravnomočna odločba sodišča združenega dela ureja samoupravne odnose in nadomešča ali dopolnjuje samoupravni splošni akt in če ni v skladu z ustavo in zak<>' nom, se lahko izpodbija pre“ ustavnim sodiščem. Ta določb2 je povsem razumljiva, saj 1® funkcija ustavnega sodišča, d, odloča o ustavnosti in zakonito*0 samoupravnih splošnih aktov. Postopek pred sodišči združb' nega dela je v bistvu nadaljev'3' nje postopka, ki je tekel v V' meljni organizaciji. Upoštevajo* določbe zakona o združene1* delu, ki zagotavljajo varstvo pra' vic delavcev, ima vsak delav® pravico, da se v roku 30 dni p*1' toži oziroma zahteva varstv' pravic pri organu, ki ga dolof statut temeljne organizacij^ Tako je v večini primerov že ' temeljni organizaciji odločanj6^ samoupravnih pravicah na dve stopnjah. Mimo tesa mora P0 stojni organ v temeljni organ#3 ciji dobiti mnenje sindikata, pfe. den odloči o delavčevi zahte'* Ker sodišča združenega dela 0 ločajo na dveh stopnjah, saj je 0 vsako odločbo ali sklep mož*1 pritožba, poteka odločanje o d. lavčevi pravici tako rekoč na s°j rih stopnjah. Prav zaradi teg3J, nobene osnove, da bi za izpod* „ j janje odločb sodišč združen® dela predvideli še Pose^ V zbirki DRAMSKA KNJIŽNICA sta izšli: St. 16 James Saunders: MIHAEL KOHLHAAS Igra po noveli Heinricha von Kleista Prevod: Dušan Tomše Cena: 22,50 din St. 17 F. Mil činski — P. Kozak: PTIČKI BREZ GNEZDA Cena 22,50 din Naročila sprejema TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, in trgovina DE na Tavčarjevi 5, v Ljubljani. pravna sredstva ali pa celo nJ® nost izpodbijanja pred redni sodišči. I. ŽUŽ^ po sfedeh dogovarjanja Najmanjši osebni dohodek Mnogi delavci niso seznanjeni, da so v Vsakem primeru upravičeni do minimal-ne8a osebnega dohodka, če so bili na delu Poln delovni čas in vse delovne dni. Prav Zaradi tega je nujno, da na kratko pregle-a-anio zakonsko ureditev najmanjšega ozi-r°rna zajamčenega osebnega dohodka. USTAVNO NAČELO . Ustava SFRJ je v členu 22. določila, da . vsakemu delavcu v združenem delu za-larnčen minimalni osebni dohodek, ki mu Zagotavlja materialno in socialno varnost. jšina zajamčenega osebnega dohodka ih °bseg drugih zajamčenih pravic določajo Samoupravni sporazumi, družbeni dogo-0r} in zakon. Po določbi ustave se višina Zajamčenega osebnega dohodka določa 8‘ede na splošno stopnjo produktivnosti Celotnega družbenega dela in splošne ra- Zjhere okolja, v katerem delavec dela in Živi. /n Z asti določbe sindikalnih lisi i-S, 1976 in 1977. Tako je sin ‘sja za leto 1976 določila, da znt ^lZji osebni dohodek 60% pop, °sebnega dohodka na zaposleneg Igj^azstvu SR Slovenije v preteki farskem letu, če gre za dela Povija najenostavnejša dela in dt ^ °vni čas ter dosega normalni Peh. Normalni delovni uspeh duafni dosežen 100-odstotni Žea ni učinek delavca ob sočasne/ s>n najmanjši osebni doh t0re .iti delavec zanj prikrajšal °s l v vsakem primeru prejem m n' dohodek ne glede na ti kak°V plovni učinek in ne £ ZQC enie Poslovni uspeh teme, delle’ Vendar pod pogojem, a tlneVni čas, in da je na delu \ do^e' razen seveda takrat, k drug5/’ ifedni dopust ali ko ji ospA raziogov, prejema pa r, r, nega dohodka. ZPie^u^iški zakon o medst i>Uje~ delavcev v združener, ’ da imaji j _ K°LlKO znaša na. z OSEBNI DOHOL venii st‘la izvršni Spr°ti rtn l°hko z °diol ?Sebner,n ?c,' ° povečan e,° l987Ad?hodka- Tako °Jebni n doI°čil, da se p določedoh°dek po obrt 331 din. To v bistvu pomeni, da znaša v letu 1977 najmanjši osebni dohodek v republiki več kot 50% poprečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev iz leta 1976. V skladu z zakonom o najmanjšem osebnem dohodku se za določitev višine tega dohodka upošteva vsakoletno poročilo Zavoda SR Slovenije za statistiko o neto poprečnem osebnem dohodku zaposlenih delavcev v SR Sloveniji. Po teh poročilih je znašal ta dohodek 3521 din, v letu 1976 pa 4068 din. Na podlagi teh podatkov si lahko vsak delavec sam izračuna, koliko znaša najmanjši osebni dohodek v letu 1977 oziroma koliko je znašal v minulih letih. UREDITEV PO ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU Zakon o združenem delu predvideva v členu 132 dve obliki zajamčenega osebnega dohodka. S splošnim samoupravnim aktom se namreč lahko v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela določi večji zajamčeni osebni dohodek, kot ga predpisuje zakon ali določa družbeni dogovor. Tak višji zajamčeni osebni dohodek pa je seveda delavcem temeljne organizacije zagotovljen samo v primeru, če se lahko črpa iz sredstev rezerv, ki jih upravljajo. Družbenopolitična skupnost pa jamči le za kritje v zakonu predpisanega zajamčenega osebnega dohodka, saj je potrebno za ta namen zbrati sredstva v skupnem rezervnem skladu, ki se oblikuje za območje skupnosti. Ta sredstva pa se uporabljajo za kritje v zakonu predpisanega zajamčenega osebnega dohodka samo tedaj, če ga ni mogoče kriti iz rezervnega sklada temeljne organizacije oziroma iz skupnega rezervnega sklada v delovni organizaciji ali v drugi organizaciji združenega dela, v kateri je združena temeljna organizacija, in če je tak sklad predviden s samoupravnim sporazumom o združitvi. KAJ PREDVIDEVA OSNUTEK ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Osnutek zakona o delovnih razmerjih v bistvu povzema določila zakona o združenem delu in prav tako razlikuje med tistim zajamčenim osebnim dohodkom, ki ga določijo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom in med zajamčenim osebnim dohodkom po zakonu. Do tega zajamčenega osebnega dohodka pa naj bi bili upravičeni le delavci temeljne organizacije, ki posluje z izgubo in ki je v sanaciji. Tak zajamčeni osebni dohodek naj bi znašal 55 % poprečnega za poln delovni čas preračunanega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v republiki v preteklem letu. Zakon torej predvideva, da veljajo določbe o zajamčenem osebnem dohodku le tedaj, ko temeljna organizacija posluje z izgubo ali pa je v sanaciji. V praksi pa se je izkazalo, da prejemajo delavci na posameznih delih tudi manjši osebni dohodek, kot je določen po zakonu, vendar temeljna organizacija ne posluje niti z izgubo niti ni v sanaciji. Tako je sodišče združenega dela SR Slovenije obravnavalo zahtevo delavca zavarovalnice, ki je daljše obdobje prejemal manjši osebni dohodek od zajamčenega, ker ni uspel skleniti toliko zavarovalnih pogodb, da bi njegov dohodek dosegel vsaj višino zajamčenega osebnega dohodka. Po samoupravnem splošnem aktu zavarovalnice je bil namreč osebni dohodek delavca odvisen zgolj od števila sklenjenih pogodb, ne da bi bil delavcu zajamčen kakršenkoli dohodek, če v posameznem mesecu ne bi uspel skleniti primernega števila zavarovalnih pogodb. Sodišče združenega dela je v tem primeru zavzelo stališče, da delavec v nobenem primeru ne more biti prikrajšan za zajamčeni osebni dohodek, saj je to njegova ustavna pravica. Jasno pa je, da mora biti delavec na delu poln delovni čas, saj je že navedeno, da je to pogoj za pravico do zajamčenega osebnega dohodka. Ali je delavec res delal ves čas in vse delovne dneve, je vprašanje zase, delovna organizacija pa seveda lahko poseže po disciplinskih ukrepih, če bi delavec kršil svoje delovne obveznosti. IVAN ŽUŽEK I I 22. oktobra 1977 stran Četrto in sklepno nadauevanje pogovora S PREDSEDNIKOM RS ZSS JANEZOM BARBORlCEM PRED INVENTURO SKLEPOV 8. KONGRESA Sklepi, ki jih velja še prebirati V treh dosedanjih pogovorih s predsednikom RS ZSS Janezom Barbaričem smo govorili o sklepih 8. kongresa slovenskih sindikatov, in to le o sklepih, ki smo jih delno uresničili, dalje o sklepih, ki jih še nismo uresničili, in o tistih sklepih, ki jih je —če lahko preprosto zapišemo —družbeni razvoj že prerasel. Predsednikov in naš namen je en sam: opozoriti članstvo ZSS, kaj je treba še narediti v letu, ki je pred nami, da bi bila bilanca opravljenega dela na 9. kongresu ZSS še boljša. V današnjem, četrtem in zadnjem nadaljevanju pogovora, bomo s predsednikom slovenskih sindikatov opozorili na sklepe, ki jih velja še enkrat prebrati in potem razmisliti, kako jih čimprej uresničiti — ali pa jih zavestno opustiti. DE: Tovariš predsednik, 4. sklep 8. kongresa obravnava obširne naloge slovenskih sindikatov s področja produktivnosti in dohodka. Kolikor vemo, so se v minulih letih slovenski sindikati s to problematiko veliko ukvarjali. Kakšni pa so rezultati? J. B.: Premik je precejšen; smo pa tudi sklenili, da bodo sindikati v OOS, na občinski ravni kot tudi republiški odbori in ZSS stalno spremljali to problematiko in skrbeli za usposabljanje kadrov ter za usklajevanje normativnih aktov v OZD. Marsikje so dosegli lepe rezultate, drugje manjše, v celoti pa ta sklep ni uresničen. DE: V 5. sklepu, točka 5 piše, da bodo sindikati nadaljevali proces dograjevanja celotnega sistema sporazumevanja in družbenega dograjevanja po območjih. Vse pa kaže, da so se po kongresu uveljavila različna mnenja o tem. J. B.:Vprašanje je, kaj bo v bodoče z družbenimi dogovori po območjih. Imajo jih le v nekaterih občinah, ker prevladuje mnenje, da mora to problematiko urejati srednjeročni plan razvoja oziroma letne resolucije. V občinah, kjer so jih sprejeli, pa vztrajajo pri njih. Gre torej za vprašanje, ki ga moramo razčistiti. DE: V petem sklepu je tudi zapisano, kaj je naloga sindikalne liste, o kateri obstajajo različna mnenja. Čedalje pogosteje namreč slišimo, da je preživela. SINDIKALNA LISTA — KAKŠNA? J. B.: Na predsedstvu CK ZKS smo sindikalno listo postavili pod vprašaj. Seveda pa v sindikatih še vedno mislimo, da bomo tudi v prihodnje morali sprejemati stališča o različnih vprašanjih, ki jih je doslej obravnavala sindikalna lista. Določene strani bi veljalo urediti z zakoni in predpisi, sicer bo anarhija, denimo tedaj, ko gre za tisti del, ki bremeni materialne stroške delovnih organizacij (kilometrina, dnevnice, terenski dodatek itd.). V sindikatih pa moramo oblikovati svoja stališča, kot podpisniki samoupravnih sporazumov, ko se dogovarjamo o višini regresov za prehrano, za dopuste itd. Sindikalna lista naj bi bila v bodoče le stališče sindikatov, ki ga bomo skušali uveljaviti s politično akcijo v ustreznih sporazumih! DE: Še ena točka je v petem sklepu, in sicer 15. Na kongresu smo rekli, da bomo skušali razviti delo centra republiškega sveta ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov skupaj z izvršnim svetom in gospodarsko zbornico, tako da bo postal republiška strokovna ustanova za preučevanje vprašanj politike dohodka, za nenehno dograjevanje samoupravnih odnosov pri ustvarjanju in razporejanju dohodka ter nagrajevanju po delu. Koliko smo opravili to nalogo? J. B.: Akcija teče, nismo pa še uresničili sklepa, ki je čedalje bolj aktualen. Vendar pa — razporejanje dohodka in osebnih dohodkov ni samo naloga sindikatov, ampak tudi drugih družbenopolitičnih dejavnikov. DE: V 6. sklepu, ki obravnava naloge sindikatov na področju načrtovanja in družbenoekonomskega sistema, in sicer v 10. točki, med drugim tudi piše, da si bodo sindikati prizadevali v samoupravni družbenoekonomski sistem vgraditi mehanizem za obvladovanje celotnih pre- jemkov prebivalstva in usmerjanje potrošniških kreditov. J. B.: S to zelo pomembno nalogo kasnimo. Prav gotovo ta naloga tudi ni lahka in enostavna in mora sloneti na strokovni analizi. Prav zdaj v dogovoru z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in s sodelovanjem republiških samoupravnih interesnih skupnosti našega centra za razvoj samoupravljanja pripravljamo takšno študijo. Na podlagi njenih izsledkov bomo lahko zavzeli stališča in uresničevali konkretno politiko. DE: V sedmem sklepu, točka 4, piše, da bodo občinski sveti ZSS pobudniki sodelovanja vseh odgovornih dejavnikov v občini in regiji, da bi ugotovili resnične potrebe po osnovnih življenjskih potrebščinah, da bi se na podlagi dolgoroč-niih dogovorov povezovali vsi dejavniki v celotni preskrbi — od proizvajalcev do prodaje na drobno — in da bi tako zagotovili ustrezno preskrbo občanov. J. B.: Ta sklep ni uresničen. Smo pa predlagali izvršnemu svetu in skupščini SRS, naj obravnavata preskrbo industrijskih središč. Zdaj pripravljajo gradivo, ki bo analiziralo celotno preskrbo — od surovin do življenjskih potrebščin. DE: Zapisali smo tudi, da bodo sindikati nosilci pobud za samoupravno organiziranje potrošnikov. J. B.: Tudi ta sklep ni v celoti uresničen, čeprav je problem še kako pereč. To akcijo je treba pospešiti v vseh občinah, kjer naloge še niso opravili. KAJ SMO DOSEGLI Z RAZNIMI UKREPI? DE: Koliko so lahko sindikati sodelovali pri oblikovanju politike in določanju ukrepov za obvladovanje in odpravljanje socialnih razlik? Ali sindikati vedo, kolikšni so vsi dohodki prebivalstva? Vsi, ne le tisti, iz rednega delovnega razmerja? To je tudi bil kongresni sklep 8, točka 7., J. B.: Ugotavljamo, da selektivni ukrepi na posameznih področjih socialnega varstva (stanarine, otroški dodatki, štipendije, regresi za otroško varstvo itd.) niso obrodili sadov, kot smo želeli. Zdaj pripravljamo študijo, o kateri sem že govoril, z njo pa moramo ugotoviti, kaj pometli seštevek različnih ukrepov — socialnih korektivov za celoten položaj delavca. Delavci v delovnih organizacijah mi pripovedujejo, na primer, da delajo po normi, ki pa jo lahko nekateri izpolnijo v šestih urah. Potem pa — so marsikje povedali — se jim več ne splača delati, ker bi sicer izgubili otroški dodatek, plačati bi morali davek na dohodek itd. Ta študija, na katero smo čakali dovolj dolgo, naj pokaže, kaj smo dosegli z raznimi ukrepi. Koliko pa kdo zasluži zunaj delovnega razmerja, ko gre denar iz rok v roko, pa — kot nihče — tudi mi ne vemo. Hočemo preprečiti socialne razlike. Smo pa tudi proti uravnilovki. V sklepu, ki ste ga omenili, smo se zavzemali tudi za takšne otroške dodatke, ki bodo resnično uravnavali socialne razmere v družinah z otroki. Tudi to vprašanje je še nerešeno. DE: Osmi sklep nam je naložil ureditev osnovnih življenjskih in kulturnih razmer za delavce, ki prihajajo na delo iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije. J. B.: Družbeni dogovor smo sprejeli. V mnogih občinah so pod- pisali tudi sporazume, v mnogih še ne — kljub podaljšanju rokov in prenekaterim pozivom. DE: Koliko držijo trditve, da povsod še vedno niso zagotovili toplega obroka med delom (sklep 8., točka 3)? J. B.: Več kot 85% delovnih organizacij je to nalogo opravilo. Položaj vseh delavcev torej ni povsod enak. DE: Kako pa je z delavci v zasebnem sektorju? Dogovorili smo se (8. sklep, 10. točka), da moramo poskrbeti za takšne kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih v zasebnem sektorju, da bodo pravice teh delavcev enake kot v združenem delu. J. B.: Veliko smo naredili, vendar — tako menim, še ne vsega, kar bi lahko. DE: Ali ima zdaj vsak delavec možnosti za dokončanje osnovnega splošnega izobraževanja, ki bi jih po 10. sklepu moral imeti? J. B.: Načelno so te možnosti povsod, vendar to izobraževanje le ni tako razširjeno, kot bi pričakovali. Zdaj raziskujemo, kje so vzroki? Ali imajo te možnosti delavci iz drugih republik? Ali so te možnosti tudi, denimo, v Lenartu, če so v Ljubljani? Na ta vprašanja bi morali odgovoriti zlasti v občinah. DE: Ali je še realno stališče (11. sklep, 2. točka), da mora vsaka TOZD imeti animatorja kulturnega življenja? J. B.: Treba je ugotoviti, če ne bi bil dovolj en animator v eni delovni organizaciji. DE: Koliko smo uresničili 12. sklep, ki govori o oddihu in rekreaciji delavcev? ZAPOSTAVLJENA ŠPORTNA REKREACIJA J. B.: Med drugim smo se dogovorili, da bomo prek skupnosti za oddih in rekreacijo zagotavljali izrazitejšo solidarnost in vzajemnost, nove površine za graditev počitniških domov, rekreacijskih centrov, racionalno poslovanje ter povezovanje počitniških domov in rekreacijskih objektov. Od vsega tega smo naredili zelo malo. Zelo počasi tudi napreduje organiziranje zdravstve-no-rekreativnega in preventivnega počitka, čeprav gre za zelo pomembno nalogo. Sklenili smo tudi, da bomo v temeljnih telesnokulturnih skupnostih prek delegatov iz organizacij združenega dela zagotovili odločanje o politiki razvoja telesne kulture, zlasti na področju športne rekreacije delavcev, ki je bila in je še vedno močno zapostavljena. Sklep ni uresničen. Kot da so temeljne telesno-kulturne skupnosti le za vrhunski in mladinski šport, rekreacija delavcev pa naj bi bil problem sindikatov! Zapisali smo tudi, da bomo še naprej sodelovali pri gradnji telesnokulturnih objektov, ki morajo postati dostopni vsem občanom. Nič se ni premaknilo in še zdaj se dogaja, da morajo prireditelji delavskih športnih iger plačevati polne ekonomske najemnine, kljub temu da so prav ti delavci združevali denar za gradnjo teh objektov. SINDIKATI V KS DE: Ob koncu vas,tovariš predsednik, prosimo, da poveste, kako je s sindikatom v krajevni skupnosti, o čemer med drugim govori 13. sklep? J. B.: Statut sicer predvideva možnost in oblike organiziranja sindikatov v krajevnih skupnostih in njihove aktivnosti, vendar so premiki le delni. V skladu z razpravo tovariša Kardelja na predsedstvu CK ZKJ je treba videti, ali velja to urediti z novimi organizacijskimi oblikami ali z novimi metodami dela. Vprašanje vsekakor zasluži vso pozornost in do kongresa se je treba opredeliti, kako pravzaprav interese delavcev, organiziranih v sindikate, uveljaviti v krajevni skupnosti. »NEDELJSKA« TRGOVINA IN INTERES Ustavno sodišče SR Slovenije je potrdilo pravilnost odloka skupščine občine Sežana, po katerem morata ob nedeljah v Sežani poslovati dve trgovini z živili. Pobudnik ocene ustavnosti in zakonitosti tega odloka je bila osnovna organizacija sindikata Market Sežana, katerega delavci so se na svojem zboru soglasno izrekli, da ob nedeljah ne bodo dežurali, ker zato ni nobene potrebe in ker s takim dežurstvom ustvarjajo le izgubo. To pa je po Komunist mnenju delavcev v nasprotju z njihovim samoupravnim položajem v združenem delu, ki jim ga zagotavljata ustava in zakon. Sežanska občinska skupščina je prvotni odlok, ki je določal, da mora biti ob nedeljah dopoldne odprta ena trgovina z živili, dopolnila tako, da sta zdaj potrošnikom ob nedeljah dopoldne na voljo dve trgovini. Vzrok je bil na moč preprost: v edini trgovini je bila prej prevelika gneča. Do tu je vse lepo in prav. Še več. Odlično. Toda le za Sežančane, ki imajo tako skupščino in delegate v njej, da so zaščitili občanov interes, da je ta prevladal nad posamičnim (prevelika gneča v trgovini in izguba, kar res ne more iti skupaj). Če pa ob tem pomislijo, kako se godi nam Ljubljančanom, nas lahko prevzame zavist in nič drugega. Razmerje 2.000 prebivalcev na eno trgovino ali pa 50.000 prav tako na eno trgovino (pravzaprav tri četrtine trgovine in četrtino kioska) je dovolj zgovorno, da ne potrebuje nobenega dodatnega komentarja. Pa vendar... Smo Ljubljančani, če se za zdaj pogovarjamo samo o »nedeljskih trgovinah^ izrazili syoj interes? Res mislimo, da jih imamo dovolj? Je gneča v njih pravo merilo podobe, ali pa so med nami morda tudi taki, ki imajo rajši, da je manj na krožniku, pa zato ne tvegajo svojih živcev in siceršnjega nedeljskega počutja... Natančno tega nihče ne ve, čeprav gotovo o tem premišljuje veliko prebivalcev našega glavnega mesta. In, ali ne bi bilo lepo in prav, če bi prišli do tega odgovora in bi lahko, de iti mo, če bi kdo iz Sežane vprašal, jasno in glasno odgovorili: »Mi Ljubljančani pa imamo vsi doma tako velike in pestre zaloge, take shrambe, hladilnike, zmrzovalne skrinje in kaj še vse, da nam niti na misel ne pride, da bi si nedeljski počitek kvarili s pohajkovanjem po trgovinah.« Ampak, potem smo že nekaj boljšega, saj so v-’ drugih večjih mestih, s katerimi se sicer tako radi primerjamo in smo kar užaljeni, če nismo na njihovi ravni, »nedeljske« trgovine nekaj povsem vsakdanjega, samo po sebi umevnega. Tudi še kaj več imajo, kot na primer non-stop trgovine, ki prekašajo ljubljanske po tem, da beseda neprekinjeno pomeni res neprekinjeno, ne pa od sedmih zjutraj do osmih zvečer. No, bržkone je to njihov problem, ne naš.:. BORIS KUTIN TEČETA AKCIJI »NAJBOLJŠI MLADI DELAVEC - SAMOUPRAVLJAVEC« IN »NAJBOLJŠA OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS V ZDRUŽENEM DELU« ' Mladina izbira najboljše Ni dvoma, da je konferenca mladih delavcev pri RK ZSMS izbrala dober način za poživitev dela osnovnih organizacij mladine v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Predsedstvo konference je namreč v letošnjem letu razpisalo dve tek- movanji in sicer za najboljšega mladega delavca — samouprav-Ijalca ter za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS v organizacijah združenega dela. »Pri obeh, letos za nas najpomembnejših akcijah,« nam je v pogovoru dejal predsednik konference mladih delavcev pri RK ZSMS Ciril Sitar, »ne gre samo za poživitev dela mladinskih organizacij v združenem delu, marveč tudi za krepitev kolektivnega dela ter večje učinkovitosti mladih pri uresničevanju zakona o združenem delu in stabilizacijskih načrtih temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Mlade'delavce od sobote X do sobote SISTEMSKE ODLOČITVE V teh dneh so bile seje zborov skupščine SRS, na katerih so bila v ospredju nekatera sistemska vprašanja, ki zadevajo delovna razmerja, ugotavljanje in razporejanje celotnega prihodka in dohodka, referendum in volitve organov upravljanja ter odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem in v Posočju. Največ zanimanja, kbt je pokazala razprava v delegacijah, skupščinskih telesih in zborih, je bilo predvsem za predlog za izdajo zakona o delovnih razmerjih in za predlog za izdajo zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka z osnutkom zakona. Kot so pokazali nekateri odmevi iz občin, največ pripomb, pa tudi nesporazumov zadeva osnovna izhodišča zakona o prihodku in dohodku. V nekaterih stanovanjskih skupnostih so v teh dneh naslavljali kritiko na to zakonsko pobudo, češ da zasnove novega zakona odpravljajo sedanji sistem prispevnih stopenj in tako ogrožajo stanovanjsko graditev. Dejansko pa je namen novega zakona v tem, da dohodek ugotavljajo v delovnih organizacijah in ga delijo šele potem, ko je dejansko ustvarjen. Samoupravne interesne skupnosti se torej ne morejo vnaprej »abonirati« na predvideni dohodek, ki še ni ustvarjen. To seveda pomeni, da dobivajo samoupravni odnosi v svobodni menjavi dela novo vsebino, kajti če gre na primer za nova stanovanja, morajo biti ta predvidena v programih in potrebah združenega dela, financirana iz dejansko ustvarjenih (nepa pričakovanih) sredstev, in zagotovljen mora biti dejanski vpliv tistih, ki proizvajajo in dohodek ustvarjajo.' Nekaj podobnega velja za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. Doslej je bila vse prepogosto praksa, da niso razmejevali dejanskih potreb od razvojnih. S solidarnostjo je potrebno zagotoviti predvsem rešitev primarnih nalog, kot so obnova stanovanj in delovnih prostorov, ne morejo pa biti solidarnostna sredstva kapital za neke dodatne namene in razvojne programe zunaj obstoječih družbenih planov. Področje, ki je prizadeto, mora prvenstveno samo organizirati odpravljanje posledic elementarnih nesreč, na solidarnost pa upravičeno računa, kadar z lastnimi sredstvi ne more zagotoviti najnujnejše obnove na prizadetih stanovanjskih in proizvodnih objektih. Očitno bo Slovenija s svojimi izkušnjami in sistemsko ureditvijo tega problema skušala odpraviti negativne spremljevalne pojave, ki so spremljali solidarnostne akcije ob elementarnih nesrečah. Tako v skupščinskih telesih kot v RK SZDL je te dni potekala razprava tudi o izhodiščih novega sistema usmerjenega izobraževanja. S podobno tematiko so se te dni ukvarjali tudi v CK ZK Hrvaške. Za »okroglo mizo«, ki jo je pripravila zvezna konferenca SZDLJ v Beogradu, pa so vodili razpravo o Kardeljevih teoretičnih in praktičnih osnovah preobrazbe našega političnega sistema, seyeda s posebnim poudarkom na vlogi socialistične zveze znotraj tega sistema. Med političnimi dogodki zadnjih dni naj opozorimo tudi na blejsko posvetovanje o aktualnih vprašanjih nagrajevanja po delu in elementih samoupravnega planiranja ter na obravnavo v izvršnem svetu Slovenije o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije v sedanjem srednjeročnem obdobju in na naloge v prihodnjem letu. Skupaj z globalno oceno razvoja Slovenije v letošnjem letu bo Izvršni svet osnutek te dni poslal v razpravo skupščinskim telesom in ga konec novembra predložil na sejah zborov skupščine. Med drugimi dogodki naj omenimo tudi priprave jugoslovanskih pravnikov na njihov kongres v Skopju ter na 25. redno skupščino Zveze novinarjev Jugoslavije, ki je začela z delom ta petek v Vrnjački banji. V vrsto kulturnopolitičnih dogodkov naj uvrstimo tudi akcijo »Knjiga išče bralca, bralec išče knjigo«, ki je bila uspešno izvedena v okviru akcije ljubljanskih kulturnih dejavnikov, razstave knjig na temo revolucije, sodelovanja založb in kulturne skupnosti. —GOK ______________________________2 — samoupravljalce pa k njihovemu tekmovanju, ki je v taki obliki doslej prvo v Sloveniji, ne spodbujajo samo osebna priznanja in nagrade, pač pa tudi možnost, da pridejo do štipendij Titovega sklada in do drugih oblik izobraževanja. Priznanj in nagrad pa bodo deležne tudi najboljše osnovne organizacije ZSMS v združenem delu. Tako bo do konca letošnjega leta v Sloveniji izbranih 36 najboljših mladih delavcev in 12 najboljših osnovnih organizacij ZSMS v združenem delu, ki bodo podobno kot mladi samoupravljala dobili pismena priznanja in nagrade osrednjega vodstva slovenske mladine.« »Kako potekata akciji?« »Tekmovanje za najboljšega mladega delavca — samoupravljalca poteka po sistemu točkovanja, ki ga je izdelala vsaka osnovna organizacija ZSMS v dogovoru s konferencami mladih delavcev pri občinskih konferencah mladine. Ocenjevanje ni tako preprosto, kot bi morda mislili, saj je treba upoštevati pogoje in načine dela v posameznih delovnih organizacijah v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih, pri tem pa obseg opravljenega dela in njegovo kakovost. Ce poenostavim: največ točk v tekmovanju bodo dobili tisti mladinci, ki bodo imeli najboljši odnos do delovnih sredstev, največji interes za inventivno dejavnost, za aktivno družbenopolitično delo in dober odnos do svojih sodelavcev. .Nekoliko drugače poteka tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS. Slednje si pridobivajo točke za najbolj uspele akcije, ki jih organizirajo v letošnjem letu. Tiste, ki tekmujejo, najprej pripravijo akcijo »Izbiramo najboljšega mladega delavca — samoupravljalca«; ustanoviti ali poživiti morajo delo kultur-noumetniških društev v svojih delovnih organizacijah, prav tako pa morajo poskrbeti za organizacijo množičnih športno-rekreacijskih manifestacij, za izdajanje tovarniškega glasila ali informatorja, če ga še nimajo in podobno. Na podlagi dosedanjih poročil konferenc mladih delavcev pri občinskih konferencah ZSMS ugotavljamo, da sodeluje v tekmovanju 250 osnovnih organizacij mladine s kakimi 18.700 mladimi. Ker s takšnim odzivom nismo bili zadovoljni, smo julija ponovno razpisali tekmovanje in skušali v največjo letošnjo akcijo mladih delavcev v Slovenji vključiti še več mladine. Čeprav je v zadnjih mesecih čutiti večjo aktivnost mladih na idejnopolitičnem in družbenoekonomskem področju, bodo morale osnovne organizacije ZSMS v združenem delu storiti veliko več kot doslej tudi za družbenopolitično in samoupravno izobraževanje mladih, predvsem z večjo udeležbo na raznih seminarjih in predavanjih, večjo skrb pa naj bi posvetile tudi vključevanju mladih delavcev v članstvo ZK.« I.V. FRANCE POPIT, predsednik CK ZKS, na razširjeni seji komiteja občinske konference ZK Kranj: Iz razprave je bilo moč opaziti, da ste v združevanje dela in sredstev vložili veliko naporov, vendar učinek ni tak, saj so povezovalni procesi očitno v krizi. Mislim pa, da je predvsem tehnokratski odnos do povezovanja prišel v krizo. Premalo smo usmerjeni v to, da bi prednosti povezovanja predstavili delavcem v temeljnih organizacijah, jim razložili, da bodo ustvarili večji dohodek v temeljni organizaciji, da bodo tudi več imeli. Na takem materialnem interesu delavca je treba graditi strpno in biti nenehno v akciji. Če organiziranost temeljne organizacije ni dobra, ne smemo za to obsojati delavca; pomagati mu je treba, da bo začel razumevati ekonomske probleme, produk- STANE DOLANC, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, ob otvoritvi Delavskega doma na proslavi ob 500-Iet-nici mesta Krško: Delavski dom v tem zgodovinskem kraju je pomemben prispevek k uresničevanju naše politike, politike ZK Jugoslavije ne samo na področju kulture, temveč na področju boja in akcije za socialistično samoupravno preobrazbo naše družbe sploh. V resoluciji na X. kongresu je zveza komunistov posebej poudarila odločno usmeritev v poglabljanje in krepitev razredne narave kulturne politike, poudarila je razredno tivnost, dohodkovne odnose-Seveda bi morali biti člani ZK v vsaki osnovni organizacij' usposobljeni, da z znanjem potegnejo delavce za seboj v bitko za nove družbenoekonomske odnose. opredeljenost kulture same, kajti kultura je v bistvu del proizvodnega dela in je, tako kot vse druge družbene dejavnosti, v organski odvisnosti od samoupravnega položaja našega delovnega človeka, od njegovega neposrednega odločanja o rezultatih, sredstvih in pogojih svojeg3 dela, o celoti dohodka, o njegovi delitvi, in sicer zato, kfr se prav v tem in s tem izražajo njegovi kulturni, prosvetni, socialni in drugi interesi 'n možnosti za njihovo zadovoljevanje. Kultura je torej sestavni del revolucionarne preobrazbe naše družbe. Tudi v njej se izraža moč in vodilni položaj delavskega razreda in delovnih ljudi na njihovi pot Za osvoboditev dela in človekove osebnosti. Zato ta dom bo in mora v resnici postati dom kulture in znanja, v katerem bodo živeli delavci in delovni ljudje ne samo kot pasivni opazovalci in sprejemniki, temveč predvsem kot aktivni soustvarjalci kulture in umetnosti, kot ustvarjale' in razširjevalci znanja, kot odgovorni oblikovalci in izvajalci kulturne politike, skratka kot nosilci kulture v najširšem pomenu besede. ZVIŠANJE POKOJNIN Po sklepu nedavne seje skupščine Republiške skupnosti po" kojninskega in invalidskega zavarovanja se bodo v Sloveniji Z veljavnostjo od 1. avgusta dalje zvišale starostne in invalidske pokojnine za 4 odstotke in še za 42 do 60 dinarjev. Za to so s<-odločili delegati skupščine po oceni letošnjih gibanj življenjskm stroškov in osebnih dohodkov: Tako kot starostne in invalidske bodo za enak odstotek in znesek večje tudi borčevske pokoj' nine in pokojnine z varstvenim dodatkom. Za razliko od tej; bodo družinske pokojnine večje za 4 odstotke in za 42,48,54 »k 60 dinarjev, glede na to, ali uživajo družinsko pokojnino edem dva, trije, štirje ali več družinskih članov. Valorizirane ne bod° pokojnine, pri katerih so bili osebni dohodki iz letošnjega že upoštevani v zavarovalno osnovo. Z uskladitvijo pokojnin z gibanji življenjskih stroškov 1, osebnih dohodkov se bodo letošnji izdatki republiške skup"0 sti pokojninskega in invalidskega zavarovanja povečaj kakih 210 milijonov dinarjev. Ta del uskladitve pokojnin je bistvu akontacija, ki sodi v okvir redne uskladitve pokojnin podlagi obračuna za letošnje leto in bo veljala od 1. januafl 1978 dalje, seveda z upoštevanjem veljavnosti celotne uskla® tve od 1. januarja prihodnjega leta dalje. . V razpravi o povečanju pokojnin med letom kot akontacij' redno usklajene pokojnine so se na zadnji seji skupščine repa bliške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaroval) delegati zadržali najdlje pri vprašanju utemeljenosti ali nc0. meljenosti dcgrcsijc^ to jc tskcgs ndcinsi povccsinj«! pokPJ^ ^ pri katerem so pokojnine delno povečane z odstotki delno ?** enotnimi denarnimi zneski. Tak način je seveda ugodneje' ? upokojence z nižjimi pokojninami, slabši pa za upokojenci višjimi pokojninami. Ker je večina delegatov menila, da se ra pon med pokojninami neupravičeno oži in odsto pa od raZP nov, ki veljajo za osebne dohodke, je skupščina obvezala st kovno službo republiške skupnosti pokojninskega in in^8. a, skega zavarovanja, da čimprej pripravi temeljito analizo, >z tere bodo razvidni finančni učinki dosedanjih uskladitev P v kojnin z gibanji življenjskih stroškov in osebnih dohodku Sloveniji. j y. I.V. Mesec knjige 77 »Knjiga velja toliko, kolikor jo bero...« Slovesna otvoritev jugoslovanskega MESECA KNJIGE 77, ki je tjla 17. in 18. oktobra v Ljubljanica njej je spregovoril tudi Josip Vrhovec, član predsedstva CK ZK Jugoslavije in so se je udeležili delegati ^pobliskih in pokrajinskih skupnosti kulturno-prosvetnih organizacij, društev pisateljev, prevajalcev, knjižničarjev ter drugi predstavniki kul-tUrnega in družbenega življenja iz vse Jugoslavije, pomeni uvod v enomesečno kulturno akcijo, namenjeno širjenju in popularizaciji knjige, bo potekala v vseh republikah in obeh pokrajinah. Osnovni namen vsakoletne *radicionalne kulturne akcije Skupnosti kulturno-prosvetnih Pfganizacij Jugoslavije MESEC pNJIGE je v tem, da se vsako jato v mesecu oktobru in novem-“tu ugotove in strnejo prizade-Vanja pa tudi rezultati, doseženi Pji širjenju knjige v preteklem ^odobju. Hkrati se v tem obdobju začnejo organizirana prizadevanja za to, da bo postala knjiga nenadomestljiva prvina celovitejšega izobraževanja, ši-r°ke splošne kulture in informi-ranja, vsakemu bralcu najdo-stopnejši medij v organizaciji kdruženega dela, na šoli in v dru-8*h delovnih ter življenjskih oko-Ph. Ves letošnji mesec knjige je farnenjen širjenju kroga bralcev 'P razvijanju bralne kulture med ljudmi. Tej temi je bilo že name-nJeno jugoslovansko posvetova-PJe »Knjiga išče bralca, bralec kpjigo«, ki je bilo 18. oktobra v Mubljani, ob sami otvoritvi jugoslovanskega meseca knjige. Referenti so razpravljali predv-Sept o izkušnjah in možnostih Pridobivanja bralcev v organiza-Cljah združenega dela in krajev-n,h skupnostih, o vlogi knjižnic P1 knjigarn pri približevanju criige bralcem. Posebne pozor-^ °sb pa je bilo deležno tudi ra-krijanje bralnih navad med °tr°ki in mladino ter vloga prodnega delavca pri oblikovanju ^ 'adostnikovih bralnih potreb in . P^ad. Na posvetu je bilo prav ®ko govora o vplivu drugih sred-ev javnega obvežčanja na bra-iJp knjig, pa tudi o tem, v ko-^ksni meri prispevata k procesu, katerem knjiga išče bralca in bratno, tudi književna in lite-aPpa kritika. . Sirjenju kroga bralcev ter na-garn knjižnic pri tem je bilo Plenjeno že^. delovno srečanje r.°venskih knjižničarjev pred šti-jPajstimi dnevi na Otočcu na k Ptujskem. Ta posvet je bil ne KSna nrf»Hhr\Hnir*Q nronnivirn, MESECU KNJIGE, ki bo potekal v več smereh: Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo skupaj s kulturnimi društvi, občinskimi- zvezami, knjižnicami, knjigarnami, šolami, društvom pisateljev ter kulturnimi animatorji v delovnih kolektivih poskrbela, da bo v kulturnem dogajanju na Slovenskem posebna pozornost veljala knjigi in da bo prav vsaka slovenska knjižnica v tem času pripravila vsaj eno kul-turno-animacijsko prireditev, literarni večer, pogovor s pisatelji, knjižno razstavo. Hkrati naj bi vsaka knjižnica poskrbela, da bodo delovni ljudje in občani na njenem območju seznanjeni z njenim delom in s knjigami, ki jih ima na voljo. V slovenski MESEC KNJIGE se vključuje tudi republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva s široko zastavljeno akcijo za izboljšanje družbenega in ekonomskega položaja knjige, to pa pomeni, da se slovenski »mesec« razširja pravzaprav v »leto knjige«. V svoji zasnovi je akcija SZDL Slovenije usmerjena k premagovanju najrazličnejših oblik posredništva med knjigo in njenim bralcem, in uveljavljanju čimbolj neposrednih oblik povezovanja med literarnimi ustvarjalci in kolektivno organiziranimi bralci. Zato je težišče celotne akcije postavljeno v krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, v delo delegacij za samoupravne interesne skupnosti in drugih samoupravnih organov. Velja posebej opozoriti tudi na nadaljevanje tedna Komunista in akcije »Človek, delo, kultura«. Letošnji tretji teden Komunista je namenjen akciji »Družba in knjiga«, predvsem bralcu — članu zveze komunistov in literaturi, ki jo potrebuje pri svojem družbenem udejstvovanju. N. P. Na otvoritvi jugoslovanskega MESECA KNJIGE 77 v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ki je bila hkrati z otvoritvijo razstave »NOB v leposlovju«, je Josip Vrhovec, član predsedstva CK ZK Jugoslavije, med drugim dejal: »Knjiga je poglavitni proizvod pismenosti in kulture, hkrati pa je nenadomestljiva posrednica znanja in kulture. Zato knjiga velja toliko, kolikor jo bero. Knjiga širi obzorja, budi željo po spoznavanju neznanega, budi ustvarjalne sposobnosti človeka kot proizvajalca materialnih in duhovnih dobrin, človeka kot kulturnega bitja...« (Foto A. Agnič) Poslanica Borštnikovega srečanja 1977 sna predhodnica organizira-Prizadevanj v slovenskem Čeprav je videti nenavadno, je vendarle povsem logično, da v letu Titovih in partijskih jubilejev beremo poslanico Borštnikovega srečanja mi, delavci združenega podjetja Kemične, metalurške in abrazivne industrije Maribor, združeni v organizaciji združenega dela KEM A. In to ne le v svojem imenu, ampak v imenu vseh delovnih ljudi Maribora in Slovenije! Tako dokazujemo, da prihaja čas večjega uveljavljanja delavcev in občanov v kulturni politiki in ustvarjanju kulturnih dobrin. Zavedamo se, da smo v naši samoupravni družbi vsi delavci, nekdo je delavec za strojem, drugi na polju, tretji je delavec v kulturi. In med seboj svobodno izmenjavamo rezultate svojega dela in s tem premagujemo plotove golega finančnega mecenstva oziroma plotove kulture. Nenaravna in nesamoupravna je pregraja med kulturo in delom, kajti ni kulture le za prosti čas in za'razvedrilo. Kultura je sestavni del človekovega življenja. Naše delo, naše samoupravljanje, naše dogovarjanje, naš vsakdanjik morajo biti kulturni in bogati. Le kulturen, doživljajsko globok in bogat, miselno angažiran in prožen posameznik bo tudi dragocen delavec samoupravljavec. Borštnikovo srečanje je že dvanajsto srečanje slovenskih dramskih gledališč v Mariboru in mi delavci v Mariboru in po vsej Sloveniji smo ponosni nanj. Že od vsega začetka se je srečanje povezovalo z združenim delom in združeno delo se je povezovalo s tem gledališkim festivalom. V teh oktobrskih dnevih tako rekoč vse naše mesto in vsa okolica, lahko pa rečemo tudi republika, zaživi — gledališko. 17 desetih dnevih se zvrsti skoraj sto gledaliških prireditev v Mariboru in na gostovanjih, y delovnih organizacijah in v tej stoletni gledališki stavbi, v vrtcih in šolah, na karavlah in v delovnih dvoranah. Skoraj trideset tisoč ljudi v tem času spremlja gledališke dogodke, doživlja umetnine, spoznava nove svetove, zato je Borštnikovo srečanje del nas, delavcev v proizvodnji in delavcev v kulturi in občanov Maribora, ki smo gostitelji te kulturne manifestacije. Dobrodošli na Borštnikovem srečanju 1977! Sestavljena organizacija združenega dela kemične, metalurške in abrazivne industrije KEMA Maribor STE NEMARA PREZRLI 30. obletnica Zveze Svobod Na vsaki naši povojni proslavi delovnih zmag, v spomin na zgodovinske dogodke iz predvojnega delavskega gibanja ali iz narodnoosvobodilnega boja, v spomin na kulturne dogodke, povezane z naprednim kulturnim gibanjem na vseh naših manjših in večjih političnih manifestacija!^ so sodelovale s svojimi kulturnimi programi množice pevcev, godbenikov, igralcev, recitatorjev, likovnikov in drugih kulturnih amaterjev. Ni bilo proslave, na kateri slovenski kulturni amaterji ne bi sodelovali z najboljšim, kar so premogli v svojem kulturno-umetniškem snovanju, bodisi sami ali skupaj s poklicnimi kulturniki in umetniki. Letos mineva trideset let, odkar je bila na L kongresu Ljudske prosvete v Ljubljani ustanovljena organizacija, ki še danes, preimenovana v Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, združuje in usmerja kulturna gibanja in kulturne dejavnosti v najširših okvirih. Proslavljanje tega jubileja bo poimenovano »30-letnica zveze Svobod«, saj je organizacija, kakorkoli se je v tridesetih letih različno imenovala, vedno ostala zvesta svetlim tradicijam predvojnih društev Svobod, zakoreninjenih pretežno med naprednim slovenskim delavstvom. Proslavljanje pa ne bo zaprto v okvire kulturnih organizacij; gotovo se mu bodo pridružile tudi druge organizacije, saj postaja kultura vse bolj povezana s celotnim družbenim življenjem in družbenim razvojem. K tej proslavi, ki bo potekala tako rekoč v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, bodo pomembnejši ali skromnejši delež gotovo prispevale vse kulturne organizacije, društva, skupine. Proslava naj bo delovna, z najrazličnejšimi prireditvami, ki naj predstavijo vsa področja kulturne ustvarjalnosti. Tako bodo osrednje prireditve, ki jih prireja Zveza kulturnih organizacij Slovenije skupaj z občinskimi zvezami v občinah Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer v dneh od 27. do 29. oktobra le del kulturnega vrenja, ki ga bo prav gotovo zbudilo to proslavljanje v slehernem kraju in v vseh dvoranah, namenjenih kulturnim dejavnostim. 29. oktobra zvečer, bo v Murski Soboti osrednja zaključna prireditev, na kateri bodo prebrali poslanico predsedstva Zveze kulturnih organizacij Slovenije, posvečeno 30-letnici organizacije, naj bi tudi po vseh drugih slovenskih krajih potekale kulturne prireditve in tudi tam naj bi občinstvu posredovali praznično poslanico. Prireditelji osrednje proslave v štirih pomurskih občinah bodo povabili na številne kulturne prireditve občinstvo z enotnim lepakom: na gledališke predstave za otroke in odrasle, v filmsko gledališče, na plesne in folklorne vereče, koncerte ter literarne in klubske večere. V Murski Soboti bodo 27. oktobra odprli razstavo zveze Svobod, v Radencih pa III. razstavo likovnih skupin Slovenije. V soboto, 27. oktobra, pa bo že popoldne pred osrednjo prireditvijo podelitev letošnjih odličij Svobode. Ob tem pomembnem jubileju bo izšla tudi spominska monografija »Naša pota v kulturo delovnega človeka«. Monografija obsega predvojno in povojno delo kulturnoprosvetnih organizacij in jo je zasnoval odbor za zgodovino naprednih kulturno-prosvetnih gibanj na Slovenskem pri ZKO Slovenije. Obsežno delo je uredil prof. Janko Liška. S. G. O O TU IIM TAM Seliškarjeve- Jovanovičeve »Mule« strV Počastitev tridesetletnice Indu-h l?*ega montažnega podjetja v Ljub-cij"1 Je konferenca osnovne organiza-y ZS pripravila kulturno prireditev, s^^torih centralne menze so slove- '^Prii razstavo priznanega kiparja ji Ouka Petra Jovanoviča iz Spodnje staj,1?6 Pocl Blegošem. Za tematiko raz-jeve dels' je kipar izbral Seliškar-, V Radgoni živahno žačetjdgonski °beini je razgibano že na So v t,u kulturne sezone. Nedolgo tega s ko k?acl.u uspešno končali prvo slikar-stav0 J?0'?1?’ P° kateri so pripravili raz-radgono SC lcasneje preselila v Avto- t>ra V^mu ob Ščavnici se je 14. okto-Gubc^3'3 kiparska kolonija »Od ** raz];- 0 Lacka« z desetimi udeleženci je str0cnib slovenskih krajev. Kolonijo ^aharia°Vno vocLl akad. kipar Aladar s 'z Ljubljane, pri organizaciji pa je pomagalo Združenje likovnih skupin Slovenije, ki je poskrbelo tudi za ocenjevanje kipov, ki jih bodo postavili v vaseh in zaselkih videmske krajevne skupnosti. Pred štirinajstimi dnevi so v radgonski občini ustanovili prvo literarno društvo, ki je nemara edino te vrste v naši republiki. Društvo bo poskrbelo za objavljanje literarnih tekstov domačih ustvarjalcev, organiziralo bo srečanje že priznanih in manj znanih literatov, srečanja z ljubitelji dobre "knjige, literarne nastope in podobne akcije. Radgonska občina je v glavnem končala s praznovanjem občinskega praznika, ki je bilo povezano z več kulturnimi prireditvami. V Seliščih so odprli razstavo slik z letošnje slikarske kolonije ZLSS, v Elradu razstavo slik akad. slikarja Daniela Fuggerja iz Domžal, na svečani seji občinske skupščine v Radencih pa sta nastopila simfonični orkester in pevski zbor iz Ljutomera. Prosvetnim delavcem je na njihovem zboru zapel oktet Gallus. V Apačah je gostovalo SNG Maribor s komedijo »Ali je mogoče tovariši, da smo mi vsi voli«. Posebnega pomena za radgonsko in pomurske občine pa bo proslavljanje 30-letnice zveze Svobod, katerega gostitelj in organizator so pomurske občine. Prireditve se bodo začele 27. oktobra. V .Radenski bodo tega dne odprli razstavo izbranih slik članov likovnih skupin in društev iz vse Slovenije, ki so združeni v Združenju likovnih skupin Slovenije. Istega dne dopoldne bodo Kamničani predstavili v Vidmu ob Ščavnici uspelo lutkovno igro »Žogica Marogica«, popoldne pa bodo gostovali še v Gornji Radgoni. Zvečer tega dne bodo Radgončani gostili šaleško folklorno skupino in godce iz lendavske občine, v Apačah pa bo naslednji dan zvečer predstava slovenskega filma »Povest o dobrih ljudeh«, nakar se bo režiser filma France Štiglic pogovarjal z občinstvom. Seveda imajo v radgonski občini do konca leta v načrtu še več pomembnih kulturnih prireditev: v novembru prvo občinsko srečanje lutkovnih skupin, v decembru pa prvo medobčinsko srečanje lutkarjev in tudi prvi teden slovenskega filma na temo NOB. O programu kulturnih akcij za prihodnje leto pa pravkar teče razprava v odborih občinske zveze kulturnih organizacij. TONE ŠTEFANEC Letošnja Kajuhova nagrajenca Predlogov za Kajuhovo nagrado v občini Velenje je bilo letos precej. Komisija občinske skupščine se je odloči- la, da bo izbirala med tistimi posamezniki in ustanovami, kjer gre za trajnejše uspešno delo. Izbrala je osnovno šolo Biba Roeck iz Šoštanja in Ivana Marina, profesorja glasbe iz Velenja. Najvišje priznanje delu na kulturnem področju v občini Velenje sta nagrajenca prejela na slovesni seji občinske skupščine Velenje. Osnovna šola Biba Roeck iz Šoštanja že več let dosega vidne uspehe na športnem in kulturnem področju. Še posebnega pomena je, da je šola uredila Kajuhovo spominsko sobo in vsako leto znova počasti spomin na velikega partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha. Šola tudi sicer dosega lepe uspehe na vzgojnoizobraževalnem področju. Profesorja Marina pozna bližnja in daljna okolica. Dekliški zbor gimnazije, ki ga vodi, je že več let med najboljšimi v Sloveniji. Za uspehe zbora je prejel že visoka priznanja. Drugo njegovo delovno področje je rudarska godba Velenje. Z večletnim trdim delom se je godba uvrstila med naj-. boljše v Sloveniji, saj je pred nedavnim prejela na republiškem tekmovanju srebro in z njim drugo mesto v Sloveniji. Profesor Marin deluje na področju glasbe že 26 let, je predsednik odbora za glasbeno dejavnost pri ZKO Velenje in tudi predsednik skupščine Kulturne skupnosti Velenje. , Odslej stalna zbirka Vena Pilona Letošnji dan republike bodo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini proslavili še posebno slovesno. Odtlej bo obiskovalcem na ogled stalna zbirka del pokojnega umetnika, po katerem je galerija dobila svoje ime. V stalni Pilonovi zbirki bo približno 30 risb in prav toliko grafik, nekaj manj pa bo njegovih akvarelov in pastelov ter fotografij iz umetnikovih pariških časov. Radi bi, da bi se prizadevanjem vodstv%a galerije pridružili umetniki, prijatelji pokojnega ajdovskega rojaka in z eno svojih najboljših stvaritev dopolnili zbirko, ki naj bi spominjala na široko razpletene niti prijateljstva med Pilonom in drugimi slovenskimi likovnimi umetniki. Na dan otvoritve stalne Pilonove, 'zbirke bodo odprli tudi sobo, v kateri bo prikazana življenjska in delovna pot domačina, pisatelja dr. Danila Lokarja, ki je ustvaril doslej petnajst književnih del, od katerih so mnoga tudi prevedena. Pilonova galerija bo do konca leta pripravila še štiri razstave: članov skupine 69, umetniških fotografij Rafela Podobnika, likovnikov iz Kranja in njegove okolice ter članov Študentskega kulturnega centra iz Ljubljane; M. HOŽlC itA>NitKE N«yiNE In če ne bo dežja? Da se nekaterih slabosti še zdaleč nismo znebili, so potrdili nekateri razpravljavci na nedavni seji razširjenega mestnega odbora sindikata delavcev energetike, kemije in nekovin v Zagrebu, ko je razpravljal o družbenem dogovoru o dohodku. Razprava je namreč tekla v slogu: ohrani, kar imaš, in če je mogoče, vzemi še kaj za povrh. Tako nekemu tovarišu nikakor ni šlo v glavo predvideno določilo, po katerem bi v prihodnje lahko izločili za skupno porabo na leto dva poprečna dohodka delavcev v gospodarstvu republike, vštevši vse vrste skupne porabe, ker je to manj, kot imamo zdaj. Tovariš je seveda mislil, da je to manj, kot zdaj ima, in je predlagal dva osebna dohodka, vendar sem ne bi smela biti vključena stanovanjska graditev in topli obrok. Tako bi že bilo bolje, kar pa zadeva predlagatelja, bi, kot kaže, tudi za to imel dohodek. Iz zagrebške »Termoelektrarne—Toplane« priporočajo, da je nekaj treba spremeniti, ker poprečno na delavca ustvarijo le 17 starih milijonov dinarjev dohodka, v HE Gojak pa ta dohodek že presega 70 milijonov dinarjev. Kje pa so cene goriva, ki naraščajo? Morali bi vsekakor zmanjšati načrtovani dohodek na delavca, saj te cene naraščajo. To ni voda, ki prek turbin neposredno ustvarja dohodek. V zmoti ste, če ste pomislili, da je tukaj konec. Hidroenerge-tiki ne želijo ostati odvisni od višje sile. HE Varaždin mora na rovaš hidroenergetske rente plačati varaždinski občini celo 8,4 milijarde dinarjev. Kaj se bo zgodilo, če ne bo padel dež? Od njih ne moremo zahtevati, da bi delali tudi dež, priznati pa moramo, da je treba precej vode za 70 milijonov dinarjev dohodka na delavca. Torej nti besede o drugih in o svojem dolga leta boljšem položaju. Niti besede o tem, kaj tedaj, če cene ne bodo ogrozile dohodka, ki je že zdaj znatno nad poprečnim. Najmanj pa je bilo besed o tem, kaj se bo zgodilo, če bo padel dež in bo dohodek večji kot Go jakovih 70 milijonov starih dinarjev na delav- ca. K. VLAHOV SVET ZVEZE SINDIKATOV ČRNE GORE VOLITVE NISO FORMALNOST Volilne konference v osnovnih organizacij*ah bodo še letos Volilne konference o osnovnih organizacijah sindikatov Črne gore bodo do konca leta, v občinskih odborih, v posebnih sindikatih in občinskih svetih pa do konca februarja. To so sklenili na seji sveta Zveze sindikatov Črne gore, ki je bila pred nedavnim pod predsedstvom Emina Dobardžiča. O nalogah v predvolilni in volilni dejavnosti je spregovoril sekretar sveta Dragan Obradovič. družbi, zlasti kar zadeva uresničevanje zakona o združenem delu. Vloga sindikatov pri tem postaja vse pomembnejša zlasti na nekaterih področjih družbenoekonomskih odnosov, o čemer govori tudi Edvard Kardelj v študiji »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.« V svetu Zveze sindikatov Črne gore je bilo nedavno posvetovanje s predsedniki občinskih svetov o nalogah pri normativnem določanju meril za delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela. Čeprav je bilo že v prejšnjem obdobju v sindikalnih vodstvih malo sestankov, na katerih ne bi govorili o tej temi, pa je še nekaj osnovnih pa tudi občinskih sin' dikalnih organizacij, kjer o pomembnem vprašanju še nlS. razpravljali. Zaradi tega obsta]3 nevarnost, da bodo zavoljo ob' sežnosti dela in kratkega rop novi samoupravni akti sprejel naglici, to pa pomeni brez sod®' 'ela lovanja delavcev. F. K' Med predvolilno in volilno dejavnostjo, so poudarili, da je potrebno povsod analizirati dosedanje delo in določiti naloge, ki izhajajo iz ustave, zakona o združenem delu in resolucij kongresov ZK in zveze sindikatov. haam Res je, da so te naloge znane, zdaj pa je treba na podlagi kritične analize ugotoviti, kaj je bilo narejenega in kaj ne in kako se organizirati, da bi opravili uspešno preostale naloge. Četrt stoletja DEJAVNOSTI INTERTRADE, podjetje za mednarodno trgovino, n. sol. o., s sedežem v Ljubljani, praznuje petindvajseto obletnico obstoja in poti, ki je doslej vedno vodila navzgor Pri tem pa je treba upoštevati, da predvolilna in volilna dejavnost pomenita prispevek k skupni politični akciji, ki jo subjektivne sile pod vodstvom Zveze komunistov izvajajo v ZVEZNI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA JUGOSLAVIJE Sporazumi — na papirju čeprav zakon o združenem delu nakazuje jasne usmeritve, še ni pravih rešitev na področju skupnega planiranja in razvoja Naloga sindikatov je, da spodbujajo nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v delovnih organizacijah industrije in rudarstva,.so poudarili na seji zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, ki je bila pred dnevi v Zagrebu. Delegati so razpravljali o združevanju in dohodkovnem povezovanju dela in sredstev v kovinski industriji. Uvodno besedo na to temo je imela sekretarka zveznega odbora Draginja Vi-šekruna. V uvodnem izvajanju in v razpravi je bila poudarjena misel, da se samoupravni sporazumi o medsebojnih odnosih v OZD najpogosteje sklepajo formalno in le zato, da bi izpolnili zakonsko obveznost. V njih pa ni pravih rešitev za skupno načrtovanje in razvoj niti ni natančno povedano, kako se ugotavlja prispevek temeljnih organizacij k skupnemu dohodku. Zato pa temeljne organizacije v mnogih primerih obstajajo le formalno, njihove rezultate dela pa določajo s knjigovodskimi konstrukcijami, ki pogosto nimajo zveze z doseženimi rezultati. Čeprav je zakon o združenem delu jasen, se v mnogih primerih kot skupni dohodek na ravni delovne organizacije zbirajo sredstva za investicije, pri tem pa niso razčiščeni poreklo sredstev, način združevanja in namen skupnih sredstev. Vse to vpliva. da med temeljnimi organizaci- jami in delovno organizacijo niso zgrajeni čisti in enakopravni odnosi. Stari odnosi so vidni zlasti na področju načrtovanja, kjer dohodka ni — temelj in vsebina družbenega načrtovanja. V takšnih odnosih se seveda zastavlja vprašanje: kaj TOZD združujejo in kaj delijo? Pozornost delegatov je zbudilo tudi urejanje pridobivanja skupnega dohodka. V dosedanji praksi so se odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela najpogosteje razvijali po stroškovnem načelu, in to v različnih oblikah, kar je povzročalo nesporazume med njimi in krhalo ost boja za večjo storilnost, ki pa je eden bistvenih pogojev za pridobivanje večjega dohodka. V. M. Prav je, da organiziranost skoraj tisoččlanskega delovnega kolektiva opišemo vsaj na kratko, kajti že to v glavnem pojasni tudi njegovo dejavnost. Podjetje, ki so ga ustanovili pred petindvajsetimi leti, je ostalo vseskozi zvesto svoji usmeritvi. Zdaj ga sestavljata dve temeljni organizaciji združenega dela. Ena se ukvarja izključno s tem, da zastopa računalniško opremo IBM, vključno s celokupno servisno službo in mrežo vzdrževanja, kot tudi šolanje v lastnem šolskem centru in opravljanje storitev s področja elektronskih računalnikov v lastnem računskem centru. Druga temeljna organizacija združenega dela pa se ukvarja z izvozom, uvozom, mednarodnim trgovinskim posredovanjem, predvsem z razvijanjem izvoza in iskanjem novih oblik mednarodne trgovinske izmenjave ter zastopanjem vrste uglednih podjetij s področja kemije kot so: CIBA-GEIGY, Švica, NAP-HTA CHIMIE, Pariz, Francija, RHONE-POULENC, Courbe-voie, Francija, ALUMINE-PECHINEV, Pechiney, Francija, SNIA VISCOSA, Italija in še več drugih podjetij iz Zahodne Evrope, ki se ukvarjajo s proizvodnjo strojev in izdelavo orodij ter opreme, predvsem iz Švice in Zahodne Nemčije. Intertrade opravlja naloge, ki so mu bile zaupane od začetka, to pa je razvijanje blagovne izmenjave, nudenje pomoči razvija- joči se industriji pri osvajanju mednarodnega trga in iskanje novih oblik blagovne izmenjave kot so: sklepanje posebnih plačilnih aranžmajev, prenos tehnologij v. Jugoslavijo, predvsem pa iz Jugoslavije, kot tudi sklepanje industrijsko-kooperacijskih pogodb tudi pri investicijskih objektih v tujini, nudenje tehnične pomoči, šolanje kadrov in tudi iskanje novih proizvodov, posebno v deželah v razvoju, ki so privlačni za naš trg. Zato ima INTERTRADE v svetu več aktivnih predstavništev in lastnih podjetij, tako v Oslu, Bogoti, Kairu, Pragi, Bratislavi, Varšavi, Sofiji, Kuala Lumpuru, Nevv Yorku, Indiji in drugje. Kratki zapis ob jubileju ne more biti verna kronika dogajanj, razmaha dejavnosti, odpiranja novih trgov, uspehov pri uvajanju naših industrijskih izdelkov — vse do plovnih objektov, ladij. Zanimiva pa je ugotovitev, da je bil INTERTRADE velikokrat na tujem trgu prvi iz Jugoslavije, ki je navezoval stike, ki so se kasneje močno poglobili. Danes sodeluje podjetje s prek 1000 jugoslovanskimi podjetji z namenom, da bi dosegli skupno načrtovanje proizvodnje, skupno politiko prodaje in organiziranje mreže na tujih trgih ter skupno financiranje projektov na tujem, posebno na področju investicijske gradnje. Tudi politika nadaljnjega razvoja temelji na najtesnejšem povezovanju in sodelovanju s ši- trenutno tudi v fazi povezovanj z industrijo v duhu zakona združenem delu. Tu ne gt® ivanj6’ TAM v Mariboru, Crvena v Borovnici, Energoinvest v I starju, Teol v Ljubljani. S tem pa seveda povezovan Delovnemu kolektivu TERTRADE čestitamo za ^ sedanje uspehe in mu ob nje?k(, rokim krogom proizvodnih P°^ djetij ter z usmerjevanjern izvoz in mednarodno delitev de prek različnih kooperacijsk^ pogodb, na prenosu tehnolog1! | in sodelovanja na področij ^ usposabljanja kadrov. Delo'1’ organizacija INTERTRADE r ( neko formalno povezov temveč ima podjetje samo iflte res za vsebinsko povezovanj ii saj ga narekuje njegova vsakda' 5 hja dejavnost. Doslej je podjeu r že sklenilo samoupravne spota a zume z organizacijami združ® c nega dela kot so Vjesnik v Za s grebu, Niko v Železnikih, Bet' Metliki, Cibalija v Vinkovcih ^ dogovarja pa se še z več kot delovnimi organizacijami, m® katerimi so: Tomos v Kopt11’ < stava v Kragujevcu, Jadranbr® v Zagrebu, Uljanik v Pulju, , ben v Veli Luki, Karbon v Z j grebu, Duga v Beogradu, Fen? ; INTERTRADEA Tnašiffli ®r' 1 ganizacijami združenega dela* ni končano, saj pomeni it* vedno pomenilo pogoj za 11 daljnji razvoj jubilanta. do- vem prazniku želimo še vel^ ■ delovnih zmag v prihodnost'^ STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI •Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologio-i3 Uspeh UPRAVIČEN DIM varnostne vzgoje OKROG — DIMA Uspeh varnostne vzgoje je odvisen od mnogih dejavnikov, ki nastajajo in sodelujejo v vzgojnem procesu. Če so ti dejavniki ustrezno analizirani, pripravljeni m naravnani, tedaj je tudi uspeh varnostne vzgoje zagotovljen na najvisji ravni. Dejavniki vzgojnega procesa pa so naslednji: in oblikovali zanimanje, tedaj odvzemamo procesu vzgoje temelj njenega uveljavljanja. 1. Proučitev potreb po varnostnih zahtevah, ukrepih in normativih. Potrebe so zelo ra-zlič ne glede na sredstva za delo, delovna okolja in razmere. V mnogih primerih je treba s proučevanjem potreb šele zbuditi pravilne predstave o delih, vrstah in možnostih varnosti pri delu. To pa pomeni, da je treba zbujati in oblikovati zanimanje za varstvo do določenih stopenj in oblik. Če opravljamo varnostno vzgojo, ne da bi proučili potrebe Z. Iz zapisnikov, pregledov in preskusov delovnih priprav in naprav, pregledov zdravstvenega stanja delavcev, poročil o meritvah ekoloških razmer ter zlasti iz zapisnikov o vzdrževanju delovnih priprav in naprav lahko povzamemo tiste ugotovitve, ki nakazujejo poleg virov nesreč tudi nepravilno ravnanje s sredstvi za delo. To pa pomeni, da v teh poročilih lahko odkrivamo podobo organizacijskih in delovnih pomanjkljivosti, ki se jih delavci in njihovi odgovorni vodje po navadi ne zavedajo ali jim ne pripisujejo pravega pomena. 3. Tudi posnetek delovnih navad, delovnih izkušenj, oblik vedenja pri delu, nadalje osebnih ovir, nerazumevanj in pomanjkljivosti, ki jih je treba z varnostno vzgojo spremeniti ali odstraniti, je pomemben vir podatkov, s katerimi mora biti povezan vzgojnovarstveni program. Če to področje ni obdelano in upoštevano, se lahko dogaja, da nove zahteve v praksi zbledijo zaradi starih navad, izkušenj in vedenja. 4. Vplivi strokovnih služb na delovne procese v proizvodnji. Ti vplivi niso nikoli povsem v ravnovesju, večinoma so bolj ali manj odmaknjeni od najboljše možnosti. Če zberemo in uredimo preglede o tem, spoznamo, katere strokovne službe je treba ustrezneje dopolniti ali jim omogočiti uveljavitev, ker se prek njih izboljšuje tudi uveljavljanje varstva pri delu. Več znank in znancev, ki prebirajo to kramljanje, mi je že večkrat reklo, naj ob vseh dimih in meglah v kolektivih napišem nekaj o pravem dimu. O dimu, ki nastaja ob izgorevanju tobaka. »Ne veste,« so rekli, »koliko slabe krvi povzroča ta prekleti smrad! Silijo nas, da vdihavamo strup! Ali ni to zločin?« Znanke in znanci, očitno nekadilci, so to pripovedovali meni, ki — kadim. Posegla sem po nekaterih knjigah, ki govore o vsestranski škodljivosti tobaka. Nedvomno,tobak je strup. Od kod ga več izsesaš — iz pipe, cigare ali cigarete — ni niti tako pomembno. Veliko bolj pomembno je, da lahko kajenje po daljšem času povzroči glavobol, vrtoglavico, zaspanost in nervozo. V ekstremnih primerih lahko škoduje vidu. Lahko povzroči srčne težave, prebavne motnje itd. In, kot trdijo, nekateri strokovnjaki — močno ovira tudi umske procese. Tisti, ki so nehali kaditi, so v neki anketi povedali, da je zdaj njihova delovna sposobnost skoraj za tretjino večja, hitreje, bolj pazljivo lahko či-tajo, bolje se spominjajo — skratka mnogo laže in bolje delajo. Pred leti je Čkalja dejal v neki humoristični oddaji: »Ne smem več kaditi nepretrgano! Začeti moram novo življenje in kaditi cigareto za cigareto!« Takrat so se mnogi smejali tej šali in seveda takoj prižgali svoj tobaček v takšni ali drugačni obliki. Zdaj, ko so nekoliko starejši, se ne bi več tako smejali. Ugotavljajo, da jim tobak škodi (marsikaj preberejo tudi o raku), toda: kako se odvaditi te suženjske navade? Ne kaditi pred zajtrkom, čim manj dima vleči vase, kaditi le po obrokih hrane itd. Vse to pa je — kot pravimo — probletn vsakega posameznika. Vse dotlej, do- kler kajenje nikogar ne moti. ^.■.3 Takrat pa, kadar kadilec SP „r rthlQr'L'v ■ranrtCI* \,i Takrat pa, kadar kadiieu r sivo-modre oblačke v zaprten^p štoru pod nos nekadilcem, k> * ^ oi preprosto ne prenesejo, takra'^ p r\rr»Klp»m marVCC ' tl preprosto ne prenesejo, takra ^ p več njegov problem, marveč vS^ je tisti zrak vdihavajo. Vemo, ^ skrajno nekulturno vznemiri® kogarkoli s smradom, ki prihaja ^^i-gavic. Ali, če nam smrdi iz ust lobi. To vemo in skrajno n?s BONN — Drama ugrabljenega letala »Lufthanse« se je razpletla na letališču somalskega glavnega mesta Mogadiša. Tik preden je potekel zadnji ultimat ugrabiteljev za izpustitev potnikov so zahtevali visoko odkupnino in osvoboditev zaprtih teroristov iz skupine Baa-der—Meinhof, je 28 komandosov iz posebnih zahodnonemških enot za boj proti teroristom z bliskovito akcijo osvobodilo talce v letalu. Razstrelili so vrata letala in nato vanj vrgli slepilne granate ter zlahka obvladali ugrabitelje. Trije so padli pod njihovimi streli, četrti pa je bil hudo ranjen. Edina žrtev je bil glavni pilot letala Schumann, ki so ga ugrabitelji ustrelili med odisejado letala. Ugrabljenega predsednika zahodnonemških industrialcev Schleyerja pa so dan kasneje našli mrtvega v francoskem obmejnem mestu Milhausen, v prtljažniku zapuščenega avtomobila. Medtem pa so trije pripadniki anarhoteroristične skupine Baader—Meinhof, ki naj bi jih oblasti izpustile v zameno za potnike ugrabljenega letala in za Schleyerja, naredili samomor, med njimi tudi vodja skupine Andreas Baader (druga voditeljica skupine Ulriche Meinhof je lani v zaporu napravila samomor), medtem ko je četrti v življenjski nevarnosti. NEW YORK — V generalni skupščini Združenih narodov se je začela razprava o Namibiji, in sicer v znamenju zadržanosti do posredniške vloge petih sil iz varnostnega sveta — ZDA, Velike Britanije, Francije, ZRN in Kanade. Takšno zadržanost povzročajo okrepljeni poskusi, da bi spodkopali resnično neodvisnost, za katero si zakonito prizadeva namibijsko ljudstvo. Južna Afrika, ki nasilno vlada v Namibiji, ima sicer stike z zahodno peterico, vendar hkrati s številnimi političnimi in vojaškimi ukrepi utrjuje svojo kolonialno prevlado v Namibiji. MADRID — Direktor sovjetskega časnika Pravda in član CK KPSZ Viktor Afanasijev je izjavil, da napadi revije Novoje Vremja na generalnega sekretarja KP Španije Carrilla ne odsevajo uradnih stališč partije, ker jih objavlja le Pravda. Afanasijev je sicer zavrnil idejo evro-komunizma, vendar je v intervjuju časniku El pais govoril precej pomirljivo. Dejal je, da ima sovjetska KP lahko stike s španskimi komunisti in da je prav zaradi krepitve medsebojnih stikov prispel v Madrid. SYDNEY — Napetost med vlado in sindikati v Avstraliji se je spet močno zaostrila. Mehaniki, zaposleni v energetski industriji federalne države Viktorije, so namreč vnovič začeli stavkati, potem ko so prejšnji teden stavko ustavili po dveh mesecih in pol. Mehaniki zahtevajo večje plače, zaradi njihove stavke pa je omrtvičena proizvodnja v deželi, ker so morali uvesti omejitve v preskrbi z električno energijo. V.B. JUŽNO OD SAHARE SE BIJE BOJ ZA NEODVISNOST C,ellne SO ostalaV7aJ°da na iu8u afriške lizma, rasbm Zac^nia 0P°rišča kolonia- fr*ki rePubliki7nRodezta " Zahodnih držn* °^v‘snost bd razvitih ,n kvalificiranih P^^Mnje kapitala ^ostpSta^v ‘er splošna ne-s‘°Panje in delovl,a-° ugodna tla za na-^friki. Afriške w ne°kolonializma v Medstrankarski rzave so ‘n še pretresajo ^^^ohraZ^ZlIŽt-, JuinofdAs2Kl RAZRED 0rn° gena celotah de^avsk‘ razred ni elota-Pretežni del aktivnega prebivalstva je v kmetijstvu, ki je v večini afriških držav osnovna in glavna gospodarska veja. Tako je v kmetijstvu (brez Južnoafriške republike) zaposleno blizu 80% aktivnega prebivalstva, ki daje 50% bruto narodnega dohodka in ustvarja približno 60% izvoza. Kolonialistične sile so razvijale samo posamezne gospodarske veje (kmetijstvo, rudarsko, zato je danes veliko afriških držav odvisnih samo od enega ali dveh proizvodov (Zambija v 95% od izvoza bakra, Nigerija v 74% od nafte, Liberija v 72% od železove rude itd.) Južno od Sahare je bilo 1975. leta blizu 15,5 milijona delavcev, kar je samo 5,7% od vsega prebivalstva (približno 270 milijonov), ali 14,7% od skupnega aktivnega prebivalstva. Največja koncentracija delavcev je v Južnoafriški republiki. SINDIKALNO GIBANJE Po grobih ocenah je v sindikate včlanjenih 4,5 milijona afriških delavcev. Glavne značilnosti mladega sindikalnega gibanja južno od Sahare so naslednje: da je nastalo pozno, da so sindikalne metropole vplivale na njegovo nastajanje, organizacijo, ideološko usmeritev in dejavnost, da so mednarodne sindikalne centrale stalno poskušale prenašati na afriška tla svojo ideologijo, cilje in politiko. Od začetkov protikolo-nialnega boja so sindikati podpirali osvobodilna gibanja in napredne stranke. V Gani, Gvineji, Nigeriji in v drugih državah so sindikati odigrali pomembno vlogo v boju za državno samostojnost. V neodvisnih državah je postalo nujno, da se sindikati spremenijo iz opozicijskih organizacij (proti kolonialistom) v sile, ki aktivno sodelujejo v razvoju držav. Zato v mnogih afriških državah sindikati dobro sodelujejo z vladajočimi strankami (Tanzanija, Zambija), so pa tudi take, kjer se vladajoči režimi in sindikati ostro spopadajo. Večje število afriških sindikalnih organizacij ima pomemben vpliv na družbeno življenje. Med njimi so najaktivnejše tanzanijska nacionalna zveza delavcev, zambijski kongres sindikatov in malijska nacionalna zveza delavcev. V Južnoafriški republiki se sindikati aktivno borijo proti vladavini bele manjšine. ENOTNOST AFRIŠKIH SINDIKATOV Afriško sindikalno gibanje je nastalo in se precej časa razvijalo pod močnim vplivom sindikalnih organizacij iz kolonialnih metropol. Zato je bilo že od začetkov vpleteno v razdelitev mednarodnega sindikalnega gibanja. Mednarodne sindikalne centrale so vlagale materialna sredstva in vsiljevale svoje politične usmeritve, da bi si zagotovile nadvlado. S tem so globoko kršile samostojnost afriških sindikatov. V tem je prednjačila Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov pa tudi Svetovna sindikalna federacija ni zaostajala v boju za vpliv na afriške sindikate. Grobo vmešavanje mednarodnih sindikalnih central v notranje zadeve afriških držav je prisililo posamezne vlade, da so si zagotovile nadzor nad sindikati in jim ukazale izstopiti iz mednarodnih sindikalnih central (Tanzanija, Nigerija, Kenija). Afriški sindikati so težili po osamosvojitvi že v času, ko so nastajali. Njihove težnje so se delno uresničile 1961. leta, ko je bila ustanovljena Vseafriška sindikalna federacija, ki je bila regio- nalna organizacija in ni bila povezana z mednarodnimi sindikalnimi centralami. Toda že naslednje leto je nastala kot protiutež nova organizacija Afriška sindikalna konfederacija. Takšna razdelitev škoduje interesom afriških sindikatov. Tega se mnogi zavedajo. Zato si zadnja leta afriški sindikati prizadevajo doseči enoten nastop tako v Afriki, kot tudi v mednarodnih organizacijah, predvsem v Mednarodni organizaciji dela. Na pobudo Organizacije afriške enotnosti je bila 1973. leta ustanovljen? Organizacija afriške sindikalne enotnosti. Na njenem kongresu se je lani v Tripolisu zbralo 49 sindikatov iz 42 afriških držav. Sklenili so, da bodo vsi v afriško sindikalno organizacijo včlanjeni sindikati v treh letih izstopili iz mednarodnih sindikalnih central. Poleg tega so sklenili, da se bodo v posameznih državah sindikati združili v enotno sindikalno organizacijo. Čeprav ta sklepa še nista v celoti uresničena, je pomenil kongres v Tripolisu pomemben korak k sindikalni enotnosti v afriških državah južno od Sahare. Pred njim pa je ostalo še veliko ovir, saj nasprotujejo sindikalni enotnosti tako posamezni afriški režimi kot tudi mendarodne sindikalne centrale. MIKLA VŽ LIŠKA (SE NADALJUJE) NA ZAČETKU POTI Predsedstvo republiške konference SZDL bo Tial ep še pred koncem leta razpravljalo o telesnokul-turni problematiki in o tem, katere naloge smo uresničili po sprejetju portoroških sklepov in katerih ne. Zato potekajo v tem času »na terenu« številni delovni sestanki telesnokulturnih delavcev, ki naj bi ocenili v prvi vrsti uresničevanje samoupravnih odnosov in delovanje delegatskega sistema, problematiko financiranja, idejnopolitično delo in vlogo družbenih organizacij na področju telesne kulture ter opravljeno delo na področju množičnosti — vse seveda na podlagi izhodišč, ki jih je sprejela republiška konferenca SZDL in smo jih potrdili z znanimi portoroškimi dogovori. Ob analizah v minulih nekaj letih prehojene poti ugotavljamo, da v telesnokulturnih skupnostih prepočasi uresničujemo samoupravne odnose. Skupnosti namreč nismo ustanovili le zaradi samoupravne organiziranosti na področju telesne kulture, saj so se delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih organizirali v omenjenih skupnostih z namenom, da se z izvajalci enakopravno dogovarjajo o programih in sredstvih za telesnokulturno dejavnost. Uresničitev sprejetih stališč in sklepov o ustavni preobrazbi samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih je sprejela RK SZD I^pomeni za skupnosti, da morajo temeljito analizirati dosedanje razmere in odnose, pomeni spremembo samoupravnih aktov, oblikovanje in delovanje delegacij, družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje — pomeni nenehno delo pri odpravljanju slabosti in iskanju boljšega in smotrnejšega. Za nadaljnje samoupravno oblikovanje in odločanje delavcev je uspešno delo delegacij izredno odvisno tudi od učinkovitega informiranja. Prav na tem področju pa smo doslej napravili premalo. Gradiva za seje so največkrat preobsežna in, kar je še bolj zaskrbljujoče, pogosto tudi precej nerazumljiva. Tudi organizacija sestajanja delegacij in konferenc delegacij ni izdelana, da ob tem ne omenjamo vprašanje osveščanja ljudi, ki smo ga prepustili le nekaterim sredstvom javnega obveščanja. Temeljito bomo morali v prihodnje opredeliti tudi mesto in vlogo društev, oceniti njihovo organiziranost, programsko usmeritev in teritorialno razširjenost. V krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela bo potrebno prilagoditi programe in oblike dejavnosti tudi tistim kategorijam prebivalstva, ki se še ne ukvarjajo s telesnokulturno dejavnostjo, pa so jim glede na način življenja več kot potrebne. Problemov oziroma nalog, ki nas še čakajo pri uresničevanju zastavljenih načrtov, torej ni malo. Ob analizah prehojene poti namreč na vseh ravneh ugotavljamo, da doslej nismo storili tako malo, da gre, kot temu pravimo, tudi na telesno-kulturnem področju »na bolje«, da pa smo šele na pol, točneje povedano — na začetku poti. V TOMOSU Šl PRIZADEVAJO, DA BI ZGRADILI LASTNE ŠPORTNE OBJEKTE Zakaj tako malo za množičnost? Ko smo se te dni pogovarjali v koprski tovarni Tomos o vprašanjih organizacije aktivnega oddiha zaposlenih, smo se znova prepričali, da so v tej delovni organizaciji ukrepali resnično pametno, ko so zaposlili poklicnega organizatorja rekreacije. Tega sicer še ni kdo ve kako dolgo, vendar se je v tovarni že marsikaj spremenilo. Razumljivo, gre za začetne korake, ki pa so že veliko pripomogli k ustvarjanju trdnih temeljev za dobro in pametno organizirano športno dejavnost zaposlenih v njihovem prostem času. »Prav sedaj sprejemamo plan dela na področju rekreacije za prihodnja štiri leta . . .«, nam je pripovedoval Jovo Vidakovič, poklicni organizator aktivnega oddiha v koprskem Tomosu. »Svoj program dela smo zastavili zelo širokopotezno. Ne bomo se namreč zadovoljevali le z najrazličnejšimi športnimi srečanji, temveč bomo svoje sile usmerili tudi v organizacijo posebne programirane rekreacije za posamezne profile naših delavcev in v organizacijo posebnih preventivnih oddihov. Doslej smo namreč vse premalo upoštevali, da imamo v kolektivu ljudi, ki že po poldrugo desetletje in več delajo na istih, včasih tudi zelo zahtevnih delovnih mestih, da so tovarni dali veliko, marsikdaj tudi v škodo svojega zdravja, svojega življenja. Zato smo se tudi trdno odločili, da v prihodnje ne bomo več »skrbeli« le za športnike, temveč tudi za »nešportnike«, ki so rekreacije v širšem smislu besede veliko bolj potrebni kot zdravi mladi ljudje . . .« VSAK PO SVOJE Od pobud k dejanjem Kljub razgibani športni dejavnosti so v žirovskem Kladivarju doslej premalo storili za organizirano preživljanje prostega časa »Priznati moram, da v naši delovni organizaciji še nismo poskrbeli za organizirano rekreacijo med delovnim časom, vendar bomo verjetno kmalu kos tudi tej nalogi«, nam je pred dnevi pripovedoval predsednik osnovne organizacije sindikata v žirovskem Kladivarju Niko Jesenko. »Precej nalog nas čaka tudi na področju organiziranega preživljanja , prostega časa, zlasti zato, ker delajo naši delavci v težkih razmerah. Prav tako želimo organizirati redna tekmovanja v posameznih športnih panogah. Seveda so to želje, vendar pri tem ne smemo prezreti dosedanjih prizadevanj na področju športa in rekreacije v naši delovni skupnosti. Športniki Kladivarja se namreč udeležujejo vseh sindikalnih športnih prireditev v škofjeloški občini in vsakoletnih delavskih športnih iger. Zadnja leta sodelujemo tudi na letnih in zimskih športnih igrah Združenega podjetja slovenske strojegradnje. Res je, da ne moremo govoriti o množični udeležbi, ker po- dobno kot drugje nastopajo na teh tekmovanjih skoraj vedno isti tekmovalci. Vendar smo kljub temu v zadnjih letih storili veliko-za razvoj športa in rekreacije, saj se različnih tekmovanj tako v krajevni skupnosti kot škofjeloški občini — udeležuje vsak tretji od 140 zaposlenih delavcev. « Zato bodo skušali podjetni Žirovci pritegniti tudi vse tiste delavce, ki se zanimajo za športno dejavnost, vendar do sedaj še niso sodelovali na sindikalnih tekmovanjih. Prvi korak so napravili že na letošnjih športnih igrah Združenega podjetja slovenske strojegradnje, na katerih je nastopila tudi ekipa Kladivarja. Čeprav v močni konkurenci niso dosegli večjih uspehov, so bili z udeležbo in z nekaterimi uvrstitvami lahko več kot zadovoljni. Zato lahko trdimo, da v tem žirovskem kolektivu zdaj ne zaostajajo več za drugimi delovnimi organizacijami v škofjeloški občini, ki imajo za seboj dolgoletno športno tradici jo in se mnoge med njimi uvrščajo na občinskih in republiških delavskih igrah različnih panog med najboljše v republiki. Predvsem pa so Žirovci ponosni na svojo žensko košarkarsko ekipo, ki v okviru selekcije Gorenjske nastopa v letošnji sezoni v zahodni skupini prve zvezne lige in je ta čas celo na odličnem četrtem mestu med 10 sodelujočimi vrstami. Skratka, ne sarho skrb za vrhunski šport, pač pa predvsem skrb za organizirano preživljanje prostega časa dobiva tudi v tako majhnem kolektivu, kot je Kladivar, vedno večje razsežnosti. Možnosti je dovolj, meni Niko Jesenko, le izkoristiti jih bo treba. ODDIH OB MORJU Po dolgih letih nestrpnih pričakovanj so delavci Kladivarja v letošnjem letu naposled le prišli do lastnega počitniškega doma. »Na Pašmanu smo najeli večjo stanovanjsko hišo za letovanje 5 družin«, nadaljuje Niko Jesenko. »To je za začetek veliko, saj doslej ob morju nismo imeli svojega počitniškega doma. V Združenem pojetju slovenske strojegradnje je bila pred časom sicer ustanovljena počitniška skupnost, v kateri naj bi vse članice združevale sredstva za gradnjo večjega počitniškega objekta ob morju, toda načrti so kmalu padli v vodo. Tako nam ni preostalo drugega, kot da se sami lotimo akcije in prvi letošnji dopustniki v Pašmanu so bili navdušeni. Če pa so ljudje zadovoljni že »na startu«, potem ne moremo pričakovati nič drugega, kot da bodo za organizirana letovanja navdušili tudi sodelavce, tako bomo verjetno že prihodnje leto razširili počitniške zmogljivosti na Pašmanu. Vsem tistim, ki ne bodo mogli letovati na Pašmanu, pa bomo omogočili letovanje z njihovimi družinskimi člani na Rabu, kjer je poskrbel za letovanja občinski sindikalni svet,« je končal naš pogovor Niko Jesenko, predsednik osnovne sindikalne organizacije v žirovskem Kladivarju. I. V. O tem, da so na slovenski obali, kjer si posamezniki sicer na moč prizadevajo, da bi približali telesnokulturno življenje čim večjemu številu občanov, še vedno izredno slabi pogoji za razvoj športa, priča veliko stvari. Primanjkuje vsega, od strokovnjakov za organizacijo telesno-kulturnega življenja do najnujnejših športnih objektov, pa do sodelovanja -vseh, ki delajo na tem področju. Tako, kot marsikje pa se tudi tu srečujejo še vedno z vprašanjem osveščenosti, z malce zastarelo miselnostjo, da sta šport in rekreacija nekaj, kar ni nujno potrebno. »Vsekakor bi težko zanikal, da ni med našimi delavci sorazmerno zelo veliko takih, ki bi se radi vsakodnevno ukvarjali s to ali ono obliko aktivnega oddiha. Z drugimi besedami povedano: interes za rekreacijo je večji, kot si marsikdo izmed nas misli, ljudem pa še zdaleč ne nudimo tega, kar bi jim lahko in kar bi jim tudi morali. Pri mnogih še ni prave zavzetosti, zato tudi še ni pravega sodelovanja. Primer: za temeljno tele- snokulturno skupnost izločamo letno blizu 800 novih tisočakov, od česar se nam ne povrne niti dinar! Seveda, tega ne moremo razumeti. Mar ne zbiramo sredstev zato, da bi potlej skupaj storili nekaj, da bi poživili to področje. Mar je res potrebno, da žrtvujemo toliko za tekmovalni šport in tako malo ali skoraj nič za množičnost, za zdravo izkoriščanje prostega časa naših delovnih ljudi . . .?« se je ob našem obisku v Tomosu spraševal Jovo Vidakovič. JOVO VIDAKOVIČ: »Velik0 ^ dajemo za potrebe telesnokul' ^ turnega življenja, nazaj pa ne d°' Ve bimo niti dinarja!« gr( REKREACIJSKI CENTER OB TOVARNI Ker niti v Kopru niti v Tomosu ni- majo prepotrebnih športnih °bje^ tov, kjer bi bilo vsaj malo prost0.. °g tet lin avn® tudi za rekreacijo, so predsta’ sindikalne konference v t°v‘,r. sklenili, da se bodo lotili izgrad0^: rekreacijskega centra tik ob tovarn škem poslopju. Center naj bi bij 0 . stopen vsem, prav vsem, ki bi si žel aktivnega oddiha v svojem proste1 j času. Njegova vrata pa naj bi bila 0 stežaj odprta seveda predvsem 0 Ha: ČU, Iv; Pr: Pr: Set Po Po lavcem Tomosa, ki se sedaj pogo! ,sto D -h odpovedujejo uresničevanju sV°l j načrtov, ker so maloštevilni šport objekti zasedeni od jutra do pozni večernih ur. »Ker smo torej še vedno povsej1' »praznih rok«, smo pogosto čoce nemočni. Imamo sicer manjši tn , kabinet, ki ga želi uporabljati po v deset kolektivov hkrati, kar pa j° ^ veda povsem nemogoče. Zato sm° j trdno odločili, da za začetek zg1^ dimo vsaj najnujnejše športne 0 prave, da bi bila naša prizadevanja' področju organizacije aktivo«! oddiha lahko v prihodnje bolj pl°v, na, kot pa so bila doslej . . .« je P0:. zel Jovo Vidakovič, poklicni otS3^, da POi ni i Bil žat lici del zator aktivnega oddiha v T°m0S- ^ a. VLA0> JESENICE Turnir v balinanju Balinarski klub Jesenice je organiziral tradicionalni balinarski turnir za memorial Jožeta Dugarja, pobudnika in organizatorja balinanja na Jesenicah in ustanovitelja Splošnega gradbenega podjetja Sava (zdaj SGP Gradbinec). Na turnirju je sodelovalo devet ekip iz Lesc, Škofje Loke, Koroške Bele, Železarne Jesenice, društva upokojencev in domačega balinarskega kluba. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzelo podjetje SGP Gradbinec, ki je za najboljšo ekipo prispevalo tudi lep prehodni pokal. V zelo zanimivih bojih so zmagali člani domačega balinarskega kluba. J. RABIČ PRESKA PRI MEDVODAH Orientacijsko tekmovanje Proti koncu tega meseca bo minilo 50 let, odkar so na žirovskem pokopališču pokopali Dragoljuba Milovanoviča, sekretarja centralnega komiteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije, ki se je pri povratku s sestanka komunistične mladinske internacionale na Dunaju smrtno ponesrečil, ko je ilegalno prestopil državno mejo. Planinska zveza in Zveza tabornikov Slovenije njemu v spomin organizirata vsako leto orientacijsko tekmovanje za Milovanovičev nemorial. Letošnjega tekmovanja, ki bo v Preski pri Medvodah, se bo udeležilo več kot 120 štiričlanskih ekip, zato organizatorji pričakujejo, da bo ta prireditev najbolj množična od vseh dosedanjih. Pri izvedbi tekmovanja bo priskočila na pomoč Zveza tabornikov občine Ljub-Ijana-Šiška. KOPER Zmaga Staninvesta Te dni je obalna samoupravna stanovanjska skupnost v Izoli priredila šeste športne igre delavcev stanovanjske dejavnosti Slovenije. Iger se je udeležilo več kot 300 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 organizacij združenega dela. Športniki Staninvesta iz Ljubljane so že šestič zapored osvojili prvo mesto v ekipni konkurenci in s tem v trajno last tudi lep prehodni pokal. Tudi tokratno srečanje je pokazalo, da ni bil edini namen organizatorjev le športno tekmovanje, saj so udeleženci s pridom izkoristili srečanje za delovne dogovore, izmenjavo mnenj in medsebojno spoznavanje. V Kopru se še niso natančno dogovorili, kje bodo prihodnje igre, največ možnosti pa ima Celje ali Trbo-Ije. RADOVLJICA Naslovi za LIP in GG V okviru športnih iger radovljiških sindikatov je bilo v soboto, 15. oktobra, v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki. Na tekmovanju, ki ga je pod pokroviteljstvom OSZS in ZTKO Radovljica dobro organiziral odbojkarski klub Radovljica, je nastopilo 10 moških in 6 ženskih ekip. Moške ekipe so tekmovale po turnirskem, ženske pa po liga sistemu. Z mnogo boljšo igro sta občinske naslove prepričljivo osvojili moška ekipa Gozdnega gospodarstva Bled in ženska ekipa Lesne industrije Bled. V predtekmovanju so moške ekipe tekmovale v treh skupinah. Prva mesta so osvojili: GG Bled, UKO Kropa in PLAMEN Kropa. Končni vrstni red: MOŠKI L GG BLED, 2. UKO KROPA, 3. PLAMEN KROPA, 4. VEZENINE BLED, itd. ŽENSKE: LIP: GG 2:0, LIP : VEZENINE I. 2:0, LIP : VEZENINE II. 2:0, GG : VEZENINE I. 2:0, GG : VEZENINE II. 2:0, VEZENINE I.: VEZENINE II. 2:0. Končni vrstni red: 1. LIP BLED, 2. GG BLED, 3. VEZENINE L, 4. VEZENINE II. V. MATJAŠIČ LIPICA Srečanje veterinarjev Republiškega športnega srečanja veterinarjev in veterinarskih tehnikov, ki je bilo v Lipici pod pokroviteljstvom Intereurope in v organizaciji društva veterinarjev in veterinarskih tehnikov Primorske, se je udeležilo kar 200 prijateljev aktivnega razvedrila. Tekmovali so v kegljanju, odbojki, namiznem tenisu, vlečenju vrvi, streljanju in šahu. V skupni uvrstitvi so se najbolje odrezali Celjani. Seveda tudi letos slovenski veterinarji niso izkoristili tradicionalnega fi' srečanja zgolj za tekmovanja, saj sO.P'0 ložnost znova izkoristili za izmeni3 strokovnih izkušenj in podrobnejše' formiranje o organizaciji veterinar8 • službe na območju Primorske. P,oSijj so bile omenjene igre že štirikrat, vs®j0 v drugem kraju, prihodnje leto pa n° v Mariboru. V Lipici so slovenski ve rinarji dali pobudo, da bi kmalu ofg3^ zirali srečanje veterinarjev na zve ravni. POREČ SahovsM olimpia^ g|C0 Končala se je peta delavska šah olimpiada, na kateri je sodelovalo j štiričlanskih ekip iz vse države- . jj, njimi je bilo tudi dvajset slove0 f, ekip. Olimpiada je potekala po s skem sistemu devetih kol. Naslov prvaka je ponovno oS'L id ekipa Crvene zastave iz Kragujev . Li je zbrala 29,5 točk, druga je hd3 nja- INCEL — Industrija celuloze b3^ luka 27 točk, 3. GP Kostolac 25 itd. Med slovenskimi ekipami se J0 id bolje uvrstila ekipa ŽTP LjublJ3” s’,0. jez 23,5 točkami osvojila 6.—2.- , I s.«oVAT •“iS: ^Armando Cernjul NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE I Ivan Dujmič je bil obsojen na Han ^n' zaPora’ Josip Broz in jv de Celer na sedem mesecev in an Pravdica na šest mesecev . P°ra. Preostali trije — Vjeko-' tav Franovič, Filip Pavešič in Vr° Juretič so bili oproščeni. Vpf° razglasitvi sodbe se je od-2a n'k dr. Zdravko Lenac, ki je Ve taKoj pritožil Kr gr^u omizju sedmerice v I« *®orba« je takole piša i ^1'nskem procesu: ten štiri dni v min lin nU ie Preci sodiščem v ( a tekla razprava proti sed QUSlrn tovarišem: Ivanu Di Iv’ 0s*Pu Brozu, RadetuCe pr nu Pravdici, F. Pavešiči Dr, .^viču in L. Juretiču. seč treh Je bil Dujmič štiri e zaprt v preiskovalnen Dnu V ^gulinu, Broz in Cel p°ldrugi mesec. razPravo se je poka ...^'otna obtožba zgrajen Podlaai Bil. . a nobene stvarne Zaunn! °prta sarn° na r ncij klhprciia in sp°rc dellnt-• aSent°v. Vsa llctl 'n strašanski kom material je predstavljalo nekaj znanstvenih knjig, ki jih je možno kupiti v knjigarnah, tako denimo »Moral i klasne norme«, »Kroz sindikalnu teoriju i prak-su«, P. Pavloviča »Besposlica« itd. Toda kljub temu, da vsak lahko kupi te knjige, je bila na zahtevo državnega odvetnika razprava razglašena za tajno v trenutku, ko so pred sodiščem brali te knjige!!! Državni odvetnik je prikazal delo obtoženih tovarišev v sindikalnih organizacijah kot prepovedano komunistično agitiranje. Po mnenju državnega odvetnika iz Ogulina v sindikalnih organizacijah ne more biti nihče drug kot komunisti in protidržavni elementi!! Po njegovih besedah je Karl Marx oče komunizma in zato zadene zakon o zaščiti države vso marksistično literaturo!! Nekaj povsem drugega je, če to literaturo prebira kapitalist ali intelektualec: prebira jo v znanstvene namene, toda ce to literaturo prebirajo delavci, potem je to komunizem, ki ruši državo!! V duhu tako okorelih ultra-reakcionarnih pojmovanj je eden izmed sodnikov pripomnil: Čemu naj delavec bere znanstvene knjige, ko je njegova naloga, da samo tolče s sekiro in kladivom. Zakaj naj bi se ukvarjal še s politiko?! Vse kar se je dogajalo na razpravi, je bilo v duhu prebranega poročila ministrstva za notranje zadeve, v katerem je rečeno, kako ministrstvo dobiva zaupna poročila svojih podrejenih organov, da obtožencem sicer ni možno dokazati članstvo v komunistični partiji, vendar obstaja sum, da to v resnici so, zato tudi ministrstvo priporoča stroge kazni. Kako izmišljene so obtožbe, na katerih temelji to poročilo ministrstva za notranje zadeve, najbolje spoznamo iz tega, da je nekdo iz Bakra sporočil ministrstvu za notranje zadeve, češ da tovariš Dujmič skriva 800.000 kron nekdaj legalne KPJ in da še zdaj dobiva znatne zneske iz Za- greba, pri tem pa bolna zena prav tega našega tovariša umira zavoljo lakote. Kljub tako revnemu obtožnemu gradivu je sodišče po štiridnevni razpravi obsodilo: Ivana Dujmiča na leto dni zapora; Josipa Broza na sedem mesecev zapora; Radeta Celera na sedem mesecev zapora; Ivana Pravdico na šest mesecev zapora; medtem ko je preostalo trojico sodišče oprostilo obtožbe. Branilec obtožencev g. dr. Lenac, ki je blesteče in s stvarnimi dokazi zmlel v prah celotno obtožbo, se je pritožil na obsod- bo.« KONEC Ste že bili v trgovini »DELAVSKE ENOTNOSTI« v Ljubljani, Tavčarjeva 5? zanimajo družboslovne in druge knjige? Slike slovenskih umetnikov? ^delki ljudske umetnosti? Revije, časopisi in še marsikaj drugega? belite, da vam v enem tednu naredimo okvir za vašo sliko? Prenovljena trgovina je odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure VESELI BOMO VAŠEGA OBISKAI * In še nekaj: oglejte si tudi naše cene! — Ste se pri vas organizirano lotili nastopa na tujem tržišču? — Seveda...! Vsem domačim konkurentom smo zmetali polena pod noge! — Kako ste kaznovali vašega šefa računovodstva, ki je kriv večmilijonske škode? — Tajnica Lojzka mu teden dni ne sme kuhati kavice! NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 2. novembra 1977 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, z pripisom na ovojnici NAGRADNA KRI-| ZANKA št. 42. Nagrade so 200, 150 in 100 din. DE KRINlCA lil IMFBČC/l Ot?oš4a 50LE2ŽN kusiio ŽBt. IM£ wbOS.to hETTO CA aamsesm (s;no mesto) OTRINI 0AKIE2. auAvijjjA WA«iisKA RASVLIM Toplice. Wle!jcaH toRISCe.; Z/JAHEHtcs' PUL7A 8.EM hejtd v SRbOI,0& -nnokM SOL OcSTDt I0SLIME PREaiMKA štak&ke mOKLE. • ffemuiK IZVR.ZV&fii SMETSIU ŠAMoVsžt VEtfAVAHA UM&TnIIKd VA DElAW NICA KAMUlSidtJ ALPA-H ' * KEKA V AKI6LOI AR.A5SI« ŽREBEC MOtJhV ITALIJI oracioEc fOloToKA SL. MESTO VUČIJE S1.U&&M sroW;A.i(/v RiM.toai- DE trnjiiu m&i vovti PRIPC©W pismo Sužeuo V S.-TAPJ ŠPARTI k.ktroio, V Ib.STOL. tAIToK. OoNVtZ NitoAo OMEtSA PEKA SKD2I SRElTOBLE MPM/Pfl BMpmm RIMSKA 4 mestece d/ Senb/skem JEzeeu LJUbSKA SlUCEK HAIPIS, TLENI0 bitja, OL&A VIPdTnIIK KALCIT mHmv TIDESA OZEMLJA P/MTELJ ,LA57£ M«T- yu',KnE z/ret JMERJNA MLAkA0E*A PotEiabE (mno?A dajalec Darila, domatok StSTAUL: N .R, Pubu cist KAsšu- KlTbToVA DR-ŽAVA NA SBj, EVA.0PE IGRALKA -ASOV«. Pevec, iARJAfi OBLAČILO Kokot RAVNILO foifum-i/jm/sr iCSHAR) « KDOR, hlKKA ŽUL-lSV). TH&iuA N£VARW0l» lf«E SBIA AVMol/ PRESNA/,1-STV0 DOM.pm SOV ET/O MAHA LiARObHA BAMKA VIS.£0*A v sv/c./ DEJElfiŠ 1 ico/JEC -HUSA ctLje SPECIALIST! ZA 0.koioQ,\}: STRIC feieac, ?ACQ6 MaADANECi REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 40: Anatol Ljadov, ginekologija, okorina, oder, notes, noge, Ilok, ponirek, jam, mu, ikona. Atičani, atom, ejektor, Sa, osar, aneks, SL, norišnica, taroki, oidij, Azija, nota, Sinj, Ant, lan, Eliot, Ail, DT, Klemen, rame, ter, karamela. Ari, itinerar . N Izžrebani reševalci nagradne križanke štev. 40: 1. nagrada, 200 din: Srečko Ploj, Framska 4, 62000 Maribor 2. nagrada, 150din: Lidija Cimerman, Ve-lesovo 47, 64207 Cerklje 3. nagrada, 100 din: Franc Moškon, Mirke, n. h., 61360 Vrhnika Nagrade bomo poslali po pošti. nHHBRHHBj . 1 { . H jkC# lW:;:'' -!.: - : €■ v J Msmmm Iz leta v leto raste škoda, ki jo povzročajo požari. Lani je bila v Sloveniji nekaj večja kot 93 milijonov dinarjev, v letošnji prvi polovici pa je znašala 23 milijonov 250 tisoč dinarjev. Največjb škodo povzročajo prav požari v delovnih organizacijah. Spomnimo se samo Kemo-farmacije in skladišča Iskre v Ljubljani: prvi s 110, drugi pa s 100 milijoni škode. In vzroki? Najpogostejši so malomarnost, brezbrižnost in neznanje. Zanimivo je, da so v desetletnem poprečju več kot polovico požarov povzročili varilci. Prav nad tem podatkom bi se prav gotovo morali zamisliti tisti, ki dajejo varilni aparat v roke delavcu, ne da bi se poprej prepričali, ali res pozna tudi vse varnostne ukrepe. Žal se v naših delovnih organizacijah največkrat dogaja, da varnostne ukrepe spoštujemo šele po bridkih izkušnjah in milijonski škodi. Med povzročitelji požarov so na vidnem mestu tudi otroci in njihova navidezno nedolžna igra z vžigalicami. Tako so pred časom zanetili požar tudi pri Trdinu v Gorenji vasi blizu Muljave. Bila je nedelja in starejši so v hiši z gosti slavili. Otroci so se igrali po svoje. Morda so hoteli na skednju prižgati cigareto. Še sami ne vedo, kako, a seno se je vžgalo. Prav kmalu je zatulila sirena na Muljavi, potem še v Ivančni gorici in ni minilo mnogo časa, že so gasilski avtomobili zdrveli v Gorenjo vas — z Muljave, Hudega in Ivančne gorice. Špoprijeli so se z ognjem, ki je zajel že ves hlev oziroma senik. Ogenj je hitro zajel ostrešje in seno. Komaj je gasilec obrnil curek vode drugam, že je zagorelo na prejšnjem mestu. Neverjetno predrzno so se vzpenjali na streho, ki je grozila, da se bo zrušila v ogenj. Ni kazalo drugega; streho je bilo treba podreti. Zapele so mo-torke in traktor je potegnil ožgane tramove s stavbe. Na videz nedolžna vžigalica je uničila hlev oziroma skedenj kljub hitri in požrtvovalni akciji gasilcev. In če ta akcija ne bi bila takšna, kot je bila? Posledice so jasne vsakomur. Le dva metra stran od hleva stoji domačija... A. A. V četrtek so grosupeljsko občino in med drugim tudi TOZD Rašice v Šentvidu pri Stični obiskale predstavnice mozambiških žensk in afriškega nacionalnega kongresa Južne Afrike Helena Zefanias, Diana Pereira in Maud Manyosi. Pred' stavnice afriških ženskih organizacij so bile udeleženke 10. mednarodnega se' minarja, ki je bil od 10. do 14. oktobra na Bledu na temo »Ženske in razvoj«- '-1'. koristile so priložnost in obiskale številne kulturne in zgodovinske znamenitos Slovenije ter mnoge delovne organizacije in šole. V delovnih organizacijah so se še posebej zanimale za samoupravno organiziranost ter delovne razmere zapO' slenih. A. AGNIČ Izobraževanju svojih kadrov v Ljubljanski banki namenjajo veliko pozornos • • še posebno pa pripravnikom. Njihov izobraževalni center pripravlja seminaiJ za pripravnike in to vsako leto, ko priredi najmanj deset seminarjev po pet ted nov. Največ izobražujejo ali pripravljajo mlade delavce, ne glede na izobrazb0’ ^ za delovna mesta likvidatorjev, kjer bodo v neposrednem stiku s strankami- \ sebne seminarje imajo za delavce, ki bodo v stiku z organizacijami združene? ^ dela, in za tiste, ki bodo delali z občani. < Trenutno je tak pettedenski seminar Ljubljanske banke na Polževem in sice t za tiste, ki bodo delali z delovnimi organizacijami. Kar 40 pripravnikov je na1 minarju iz skoraj vse Jugoslavije. To pa ni nič čudnega, saj ima Ljubljan5'^ | banka poslovalnice po vseh republikah. Zanimivo pa je, da se seminarjev iz® ( braževalnega centra Ljubljanske banke poslužujejo tudi druge jugoslovans ( banke, ki takih centrov in takega izobraževanja nimajo. A-^J 1 --------------------i---------------------------------------------------------j 1 f\i A M ESTO KOZERIJE Janez Kopač, manipulant Veleblagovnice v Vnanji Dobravi, temeljni organizaciji trgovskega podjetja Market, je pred dnevi poslal Delavski enotnosti naslednje pismo: »Gre za konkreten primer, o katerem bi lahko zelo podrobno spregovorili v eni izmed vaših prihodnjih kozerij. Zapisal sem si vse nujno potrebne »elemente«, vi pa oblikujte zgodbo.« » ^ Takole je dejal: »Šest ljudi je v veleblagovnici v Vnanji Dobravi ves minuli teden razmišljalo in se ukvarjalo s trinajstim stolom: predsednik dvanajstčlanskega poslovodnega odbora, ki je sklenil, da bo ta stol treba kupiti in nanj posaditi predsednika sindikata, ekonom, ki ga je kupil, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, ki naj bi sedel na njem, njegova žena, ki si je od tega nekaj obetala, in gospa direktorica, ki je ob tej zadevi povedala svoje mnenje, končno pa še sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, ki naj bi zagotovil uresničevanje partijske linije, pa se je zavoljo tega sprl z direktorjem. » V ponedeljek,« piše Janez Kopač, »je naš predsednik v svojem poročilu na letni konferenci sindikata med drugim dejal: Nismo povsem zadovoljni z našo samoupravo. Centralni delavski svet je še vedno nekakšen podaljšek uprave, poslovodni odbor pa si je prilastil kopico pristojnosti samoupravnih organov. Ta odbor, ki naj bi bil le pomočnik tako imenovanega operativnega vodstva podjetja, zdaj odloča namesto delavskega sveta, pri njegovih odločitvah pa delavci ne sodelujemo. V torek je na sestanku poslovodnega odbora njegov predsednik, ki je hkrati generalni direktor veleblagovnice, pod točko razno dejal: Še o nečem se moramo pogovoriti. Zdi se mi, da nimamo najboljših odnosov z našim sindikatom. Pogrešamo predvsem konstruktivno sodelovanjepredsednika te organizacije, tovariša Jožeta Kosa, :.E t ki smo ga izvolili za predsednika predvsem zato, ker smo si od njegovega dela obetali veliko, izakazalo pa se je, da hodi po poteh, ki niso vedno v skladu z našimi težnjami za gospodarsko rast podjetja, Odtod tudi njegova včerajšnja kritika dejavnosti našega odbora, ki je, milo rečeno, rezultat njegovega nepoznavanja našega garanja. Zato predlagam, da razširimo število članov poslovodnega odbora in vanj vključimo še predsednika sindikata. Tako bomo omogočili nujno potrebno koordinacijo med dejavnostjo sindikata in našimi hotenji. Poslovodni odbor se je strinjal s predlogom. V sredo je ekonom podjetja kupil stol in ga prinesel v malo sejno sobo, kjer se sestaja poslovodni odbor. Predsedniku, ki naj bi sedel na njem, so sporočili, da so ga izvolili v to vodstvo. Jože Kos pa je dejal, da bo o njegovem članstvu v poslovodnem odboru sklepal izvršni odbor sindikata. Popoldne je Micka, Jožetova žena rekla: »Kaj veš, morebiti pa ti bo to prineslo kakšne koristi. Mogoče boš zdaj vendarle potoval v tujino ali pa boš laže napredoval.« Direktor je svoji ženi Manci dejal: »Ga bomo že ukrotili, fanta.« In Marica je to izjavo povedala teti Francki, ta pa je o tem govori^ s svojo prijateljico Marijo, ki je žena komercialista Veleblagovnici in komercialist je povedal svoji sestri, ki je žena računovodje, in ta ima hčerko, s katero hodi Jožetov sin Matjaž, in tako je vsa zadev<1. prišla na ušesa Micke, Jožetove žene, in tako je tudi Jože zvedel, M je direktor skušal storiti s tem, ko je predlagal njegovo izvolitev v p° slovodni odbor. Zato je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata zavrnil predlog poslovodnega odbora in sklenil: Sindikat se bo tudi v prihodnje prizadeval, da bi delavci oblik0 vali stališča, ki jih bodo njihovi delegati zagovarjali na sejah sarnOu pravnih organov. Poslovodni odbor pa naj v svojem delu uresničil to našo skupno politiko. V petek je direktor naročil sekretarju osnovne organizacije ZveZ f komunistov, naj po partijski liniji »ukroti« tovariša Kosa. Sekreta pa je dejal, da tega ne more storiti, še zlasti ne zato, ker se z njim s! ■ nja, nakar je direktor izjavil, da je takšen odnos izraz zarote pr0 njemu osebno in vsemu tistemu, kar je dal za to podjetje. Tako je izbruhnil spor, ki še ni končan in o katerem bomo v ntt veleblagovnici še govorili. ■_ »Lepo prosim,« nam je pisal Jože Kopač, »da o tej zadevi nap šete kozerijo.« , ■ Včeraj sem jih obiskal in so mi pokazali tisti inkriminirani trm sti stol. a Ekonomu so poprej ukazali, naj ga odstrani iz male sejne sobe, F tega ni storil; dal ga je v kot in nanj položil stare in neprebrane s vilke Delavske enotnosti. Kozerije pa nisem napisal. Saj so jo napisali sami. tČ JANEZ VOLJ < \ i 1 i ! 1 1 1 Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 312-691, Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-118cl7’na rA^urr nri I iiihliancin hanki it c;fi1-£90-7-1911 Dfl PoSSrH®^ - račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posai-- 0 vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopis®. b|a(i^ ' ' ' ' ,LP" čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«.