LISTEK. Materina- beseda. Priredil Alojzij. Koliko premore pobožna mati, kako mogočen je njen upliv na srce otrokovo in kako doluje njena beseda še celo takrat, ko je že davno minila otroška doba, dokazuje slede&i resnični dogodek: w^i6vrednež, dal Bog, da te nekoga dne srečam, Jco boš od žeje umiral, da se ti z-lobni jezik posuši v ustili, da me poprosiš za čašico vode, a jaz pa naj imam to veselje, da ti to prošnjo zavrnem." To grozno željo more samo tisti razumeti, ki je že trpel kedaj vso muko straSne žcje, pa so mu odbili čaSo vode. Tisti, ki je to kletev izrekel, je vedel, kaj je žeja. En dan poprej se je bojeval v strašni araerikanski meščanski vojski v bitki. v kateri je bilo treba napeti vse mofii. Zjutraj pred bitko je imel ta fiastnik nalogo, da odnese važno porofiilo drugi 6eti in sicer kar najhitreje. Njegov lastni konj ni bil več za rabo, Sepal je in ni mogel z mesta. Revna žival je bila že popolnoma izmučena. Drugi konj, ki si ga je moral dobiti, pa je bil tako divji, da se je moral častnik res mnogo truditi, da ga je mogel zrajahati. Spenjal se je, brcal z noganii, vsajk trenotek se ustavil, potem pa zopet skakal, s kratka, bila je zelo divja žival. ,,A ni bilo drugače'\ ])ripove'duje častnik, ,,moral sem » avojim porofiilom naprej! Ali kakor da se je vse zarotilo zoper mene! Tu je bila cesta polna voz, tam zopet srečam konjenike. Vsak trenotek nove zapreke, a vročina neznosna. Oblaki praliu so me obdajali. Žeja, mi je izsu&ila grlo. Moja steklenica je bila pro-izna. Tu zapazim vojake, ki so nekoliko na strani pofiivali pri studencu. Kako sem se razveselil, ko zagledam studcneo! Hotel sem hitro tje jezditi, da si uteSim žejo. Moj konj je skakal tako divje, da mi ni bilo mogofie mirno jezditi dalje. Smejali so se nerodnemu jezdecu. Besneč od jeze, razgret od vrofiinc. vendar sem se j)romagal, odvezal svojo čutaro in se obrnil k enemu vo.]ak'u, proseč ga: ,,'Tovariš, bodi. tako dober, napolni mi ffutaro z vodo!" Mož me hudo in neusmiljeno pogleda in reče k meni: ..Napolni si sam!" V strašni jezi izrefem kletev, ki sem jo zgoraj navedel, spodbodem konja in odtiitim ter se ne zmenim več zn vojake, ki so me zdaj vendar klicali, da se naj vrnem. Cez kakih dvajset minut je okrepčal mene in konjtii Jieki iismillen zamorec. Popla&am;ga zato z d&narjom ter z-čnem premišljevati, kako tudi v črnih |.>rsi]i bije dobro srce, a v belih včasi hudobno. Obraz ffloveka. ki mi je odbil požirek hladne vode, sem si dobro zapomnil ter sam pri sebi prisegel, da ga liočem iskati, dokler ga ne najdera in se ostro ne rnaSftnjem. Dve leti sem ga iskal na bojiščih in v bolnišnieali, slednjifi je i>a vendar le prišel dan maščevanja.. V neki bitki sem bil ranjen. Sprajvili so me v Wasliington v bolnišnino. Kmalu sem dkreval, toda ker nisem bil snosoben za službo, sem ostal v bolniŠnici in stregel bolnikom in ranjencem. Imel sem pa mnogo sofiutja. z njihovimi bolečinami. Videl sem tu umirati može, globoko verne, kako so mirno zatisniU ofii za vedno. Vefikrat sem se vprašal: A Kako je pa s teboj, ali hi ti tudi mogel tako umreti? Prevzele sd me zelo resne misli, tako 'da sem na svojega neprijatolja pozabil. Nedaleč od Washingtona ,je bila v tem času bitka, Prinesli so v bolnišnico veliko število ranjenitts Vse sobe so napolnili. Bilo je grozno soparno in bolniki sn trpoli hudo žejo. Tz vsake postelje se je sliša>lo vpitjo: ,,Vode. oh, vode!" Smilili so se mi reveži. Vzamem velik vrS, net polnim ga z vodo in olilnidim z ledom ter grem s ku- pico v roki od postclje 'do postelje. 0, kako jih je posvežila voda, kako so se mi zahvaljevali s hvaležnira pogledom, ako so usta bila preslaba. Tedaj se iz enega kota vzdigne visok filovek iz svoje postelje in zaprosi s slabotnim glasom: ,,Vode, vode, da vara Bog povrni!" Obstanem kot okarnenel. V celi veliki dvorani sem videl samo tega edinega — bil je tisti, ki mi je takrat taKo brezsrčno odrekel požirek liladne vodo in ki sem ga dve leti iskal, da se maščujem. Zdi se mi, da jc tuai on mene spoznal. Vsled slabosti pade na podzglavje in obrne glavo k; steni. Oglaai se mi glas v srcu: Prišel je dan mašč&vanja. Daj vsem vode, a njega pusti, da umre od žejo! Toda pojavi so tudi drugi glas. Spomnim se svoje rajno matere. Prišel je najlepši dan tvojega življenja, ko lahko hudo povrneS z dobrim, ko moreš odpustiti, kakor želiš. da bi Zvelifiar odpustil tudi tebi. Milost naravna mnje korako k postelji. Ovijem mu roko krog vratu in nastavim (•ašn na razgrete ustnice. 0, kako je pil in knko mu jo s;!:>rilo dobro! Nikdar ne bodem pozrnbil njegovega pogloda. Ni izrokel niti besedice, a videlo so je, da jo bi! ganjen. Meni je bilo tako dobro pri srcu. ,,Gospod doktor", sem rekel zdravniku tega oddelka, ,,prosim, izrcCite bolnika v onem kotu moji posebni oskrbi!" ,,Rad", odvrne zdravnik, ,,siromak, morala, se mu bo odrezati noga, dvomim, da bi ostal pri življeniu!" Stregel sem mu noč in dan. Dolgo ni govoril ničesar. Nekega dne, ko sem hotel iti nekoliko proč od postelje, me zadrži z roko in refie: ,,Ali se spominjate, da ste me nekoč prosili za ; ožirek vode?" ,,Da, tovariš, toda pustimo to, to je že davno minilo!" „0, gospod, toda jaz tega nisem pozabil. Ne vem, kaj mi je bilo takrat. Bil sem boleben, a moj porofriik |;ravi, da se samo blinin. Imel sem mrzlico, a to suiTiničeiije me je rnzjezilo. Že 6ez nekaj trenotkov sem se sramoval svojih besed, a vas ni bilo ve5, da se opravifiim. Dve leti vas že išSem, da vas prosim od; uščanja. Ko sto mi dali vodo, sem se spomnil «a ono vašo grožnjo in bal sem se. Prosim \,as sedaj, odpustite mi!" . Niti beaedice nisem mogel izpregovoriti. jaz sem tega človeda dve leti iskal, da se maščujein nad njim, a on me išče, da me. prosi odpuščanja — kdo od naju je boljši, plemenitejši ? Sramoval sein se ter reKel: : ¦ i ¦ ,,,Tovariš, ti si boljši od mene, ne govoriva vefc 0 tem." Vzljubil sem ga kot brata. Odrezali so mu nogo, vsaki dan je slabel feedalje bolj. Vedel je, da bo umrl, a bil je miren. Narekoval mi je pisino za sestro in dal mi je svoje stvari, da jih njej izročim, ter zahteval duhovnika. Naposled mi reče: ,,Ali se ne goivori nekje v evangeliju 0 GaŠi vode?" ,,Prosim te", mu rečem, ,,ne govori 0 tem, to mi je težko." On pa mi prijazno odvrne: „0, dragi moj, ti ne veš, kako si mi ustregel at ono Cašo vode." Govoril je Še nekaj 5asa z menoj, potem pa §e reče: ,,Glej, sedaj mi je, kakor da sem še dete in pri svoji materi. Kadar sem šel spat, je jnolila z menoi neko molitev. Sedaj jo hoCem tudi jnz moliti." Glavo položi na podzglavje in zapre oči. NekaJ 5asa Še je gibal z ustnicami, potem pa je zaspal tiha in mirao za zmiraj." (Konec.)