Natisov 15.000. „Šlajerc" izhaja vsaki pelek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto;za Nemčijo stane začelo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je pla čati naprej Posamezne 5tev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajala v Ptuju, gledališko poslopja štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za '/« strani K 40 — za »/. strani K 20 — za V, strani K 10 — za '/i« strani K 5 — za Vas strani K 250 za Ve* strani K I.— Pri večkratnem oznanilu se cena primemo zniža. Štev. 30. V Ptuju v nedeljo dne 30. avgusta 1914. XY. letnik. Svetovna vojska. Na vseh straneh velike zmage proti Rusom, Francozom in Srbom. — Avstro-Ogrska napove i Japonski vojno. — Nemška vojska maršira proti Parizu. — Ruski bojni načrt popolnoma ponesrečil. — Živela zveza Avstrije- in Nemčije,! v! Zmaga! Kakor vihar doni po vsem svetu, da se je nemškemu in avstro-ogrskemu orožju doslej posrečilo, doseči celo vrsto važnih in pomembnih zmag. Na Srbskem je naša armada vkljub najtežavnejšim razmeram prekoračila meje, zavrnila več srbskih in črnogorskih napadov in zavzela celo vrsto važnih postojank. Na R u s k e m se je živahno napredovanje našega vojaštva z velikimi uspehi nadaljevalo in tudi prav imenitne uspehe doseglo. Pri Krasniku je avstro ogrska vojska v tridnevni bitki v težkem in krvavem boju docela premagala dva koia veliko rusko armado. Ali tudi v raznih drugih bitkah je naše junaško orožje dokazalo, da se sovražnik ne more uspešno z njim meriti. Naravnost krasne uspehe pa so dosegli z nami zvezaniNemci. Med trdnjavo M e t z, in vo-geškemu gorovju razvila se je velikanska bitka med nemško in francosko armado, pri kateri je bilo več kot en milijon vojaštva udeleženo. Ta bitka je končala s popolnim porazom Francozov. Nemci so več kot 20.000 Francozov vjeli in jim odvzeli tudi 150 kanonov. Tudi na raznih drugih straneh so Nemci Francoze odločilno premagali. V Belgiji posrečilo se jim je poleg L fi 11 i c h a zavzeli tudi prestolico B t ii s s e 1 in velikansko trdnjavo N a m u r. Pred nemškimi kanoni razpade tudi najmočnejša trdnjava kakor papirnata stena. Nemška vojska je v naglem marin proti Parizu, kjer se boje, da izbruhne vsaki hip revolucija. Povsod torej zmage in zopet zmage! Medtem se razširja vojska tudi še v druge svetovne dele. Japonska je gotovo že obžalovala, da se je vsedla na angleški lim. Kajti Severna Amerika, stara sovražnica Japonske, pričenja nastopati proti Japonski in Angliji. Istotako spravljajo Turčija, Rumunska in Bulgarija svoje armade na noge. Kajti veliki boj za K o n- atantinopel se je pričel . . . Tako stoji torej položaj v tej velikanski borbi za nas in naše zaveznike ugoden. Bog je z nami! Naš meč naj domovino brani, pravičnost je na naši strani'! V boju mi smo vedno prvi, — ves svet naj potopi se v krvi, s plameni svet opnstošite, Avstrije pa ne razrušite! * * * 30 srbskih bataljonov poraženih. Dunaj, 22. avgusta. (Koresp. urad.) Na južnovzhodnem bojišču, vzhodno od Višegrada-Rudo, je bilo po trdem boju na celi črti poraženih krog 30 srbskih bataljonov s številno gorsko, poljsko in težko artiljerijo. (Višegrad leži v Bosni v bližini srbskega Vardišta blizu Drine.) Ruski napad proti Bukovini zavrnjen. Kb. Dunaj, 25. avgusta. — Uradno se poroča: Napad okoli 20.000 Rusov, obstoječ vočinoma iz konjenice, proti meji Bukovine, se je pri N o vv o s i e 1 i c i popolnoma zavrnil. Sovražniku se je odvzelo več sto vjetih. Na prenaglem begu pustili so sovražniki mnogo vojnega orožja na bojišča. Združena ofenziva proti Rusiji. Kb. Dunaj, 25. avgusta, — Uradno se poroča: Ofenziva (napredovanje) naših vojakov ob obeh obalih reke Weixl gre nepretrgano naprej. Vzhodno te reke je naše vojaštvo v zvezi z nemškim vojaštvom z malimi boji L i s a g o-ro prekoračilo in je včersj K a m j e n o reko med Kielcom inNadom do-seglo. Na vzhodu je naše zmagovito napre- dujoče vojaštvo dne 23. avgusta pri Krasni-k u na poti v Lublin močno skupino dveh ruskih korpov nazaj vrglo. Več kot tisoč R u s o v, med njimi mnogo oficirjev padlo je neranjenih v naše roke. Pridobilo se je tudi večje število mašinskih strojev, zastav in kanonov. Pogumni letalni stroj. Kb. Dunaj, 25. avgusta. —Letalni stroj v Lutte-Lanz" prišel je trikrat v sovražni ogenj, brez da bi mu to škodovalo. Bil je 13 ur v zraku. V bližini Ivangrada so ga Rusi z grozovitim ognjem sprejeli. Jnžno-vzhodno od Lublina obstreljevala ga je infanterija in ar-tiljerija obenem od obeh strani, 25 puškinih krogelj predrlo je zadnjo plinsko celico. Ruski šrapneli pa so leteli daleč mimo letalnega stroja. Kos šrapnela padel je v gondolo, brez da bi napravil škodo. Poškodovanje balona se je spotoma popravilo. Zapovednik balona napravil je mnogo važnih opazovanj. Moštvo letalnega stroja ostalo je neranjeno. V glavnem kvartirju sprejeli so moštvo z velikim navdušenjem. Hrabrost naših čet in velikanske izgube Srbov. Sarajevo, 23. avgusta. (Kor. urad.) Sem došli ranjenci pripovedujejo, da so se za nas zmagoviti boji pri Višegradu — Rudi vršili z yeliko trdovratnostjo in ogorčenjem. Naše čete, ki so se bile hrabro in z občudovanja vredno bravuro, so zadale sovražniku velikanske izgnbe. Iz dejstva, da so samo za eno utrdbo našli 500 mrtvih Srbov, lahko sklepamo, da so bile srbske izgube velikanske. Da so bile tudi naše izgube znatne, je prepisovati veliki drznosti in preziranju smrti, s katerim so se vrgle naše čete na sovražnika, častniki pripovedujejo, da naših vojakov ni mogoče zadrževati in da jim je bajonetni naskok najboljSi način boja. — 2 Straschill'ova grenčioa Is zelenjavo je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenjav in najbolj uspešnih korenin. Strasohill'ova grenčioa is selen j ar vsled tega priznano najboljši ielodeo okrop&ojoil prebavni liker. «t Kaj pripovedujejo naši ranjenci iz srbskega bojišča. Ko so pripeljali v Zagreb ranjence, je stopil k podmaršalu scheure neki oficir in mu. izročil magacin, v katerem je bilo še štiri patro-nov. Pripovedoval je, da je bil na patrulji iz zasede obstreljevan, da je padel in videl na prsih bajonet. Hitro je potegnil revolver in je napadalca ustrelil. Za spomin je vzel magacin seboj. — Neki drugi ranjenec je poročal, kako junaško so se držali Varaždinci, ki so vrgli z jurišem sovražnika z velikimi izgubami iz njegovih utrjenih postojank in ki so nato sami zavzeli za nadaljne operacije važno mesto. — Vsi ranjenci pa poročajo, kako nečloveško se je zadržalo srbsko prebivalstvo, ki prosi iz prva milosti in ki je naši zato puste pri miru, dobroto pa vrača z napadi iz zasede. Naši vojaki zato srbskemu vojaštvu ničesar ne verujejo in najstrožje nastopajo proti krivcem. A ne samo civilno prebivalstvo, tudi srbska redna vojska je zakrivila v hojn največje krutosti. Ne spoštujejo Rdečega križa, v njih vrstah se borijo komitaši, kar sklepajo iz dejstva, ker je bilo več naših vojakov ranjenih s krogljami iz starih ruskih pušk; take puške pa imajo ravno srbski komitaši. Ranjenci pripovedujejo skoraj vsi, da Srbi prav slabo streljajo. Srbska artiljerija proti naši tudi nima nobene moči. Iz poročil ranjencev se tudi sklepa, da so se pri Loznici nahajale močne srbske čete, ki so se zbirale v Valjevu. Srbske izgube so bile dozdaj mnogo večje nego naše. Ranjence vlačijo seboj, kadar se umikajo. Mnogo Srbov je bilo vjetih; odpeljali so jih v notranjost monarhije. Ranjeni oficirji pripovedujejo mnogo podrobnosti iz bojev ob Drini, ki pa se jih še ne sme v javnosti zglasiti. Na vsak način dokazujejo vse te pripovedke, da so bile vse avstrijske operacije v Srbiji doslej uspešne. „Zenta". D n n a j, 23, avgusta. (Kor. urad.). G1 a s o nj, oficijalnega o b ves ti 1 a iz Četi n j a, se je z N j. Velič. Ladj e „Z en t a", ki seje 16. avgusta v boju s francoskim brodovjem baje potopila, rešilo 14 štabnih oseb in 170 oseb moštva, med temi 50 ranjencev, na črnogorska tla. Imena rešence so obljubljena za bližnji čas in se bodo potem objavila. Vsa druga, v inozemskem časo-pisjusicer razširjena poročilao izgubah c. kr. vojne mornarice, ki so baje v zvezah s pomorskimi boji ob Adriji, so popolnoma izmišljena. Junaštvo križarke „Zente". Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) V zvezi s poročilom c. kr. koresp. urada o smeli križarki „Zenti", se privatno javlja korespondenci Wilhelm: NavdahnjenaTegetthoffovega duha, si je ta orehova lupina upala vodprtem morjnse spustitivboj z morda 50kratno premočjo in se je trudila, zadati sovražniku, dasi je imela pred očmi gotov'pogin, čim največ škode. To seje, kakor se zdi, Brneli križarki in njeni junaški posadki tudi posrečilo. Tudi francoskim ladjam je vrla „Zenta" povzročila znato škodo, dasi se veličina te škode niti približno ne da določiti. Okrog 150 mož, ki so se rešili na črnogorsko obrežje, je pač prišlo v črnogorsko vojno vjetništvo. Tudi francoske oklopnice so gotovo rešile del „Zentine" posadke. Po mednarodni pogodhi morajo mornarice v najkrajšem Času objaviti imena onih, ki so bili rešeni. V zgodovini našega brodovja neminljiv čin izpričuje, kakšen duh navdaja našo mornarico. Zadnja vest o parniku „Zenta". K. B. Dunaj, 25. avgusta. — Listi poročajo: Ko je francoska mornarica opazila našo križarko „Zenta" in je tudi naš komandant opazil, da se sme častno nazaj vrniti, napravil je sledeče radiotelegrafično poročilo: „Sprejmem boj s sovražno fiotiljo. Ta sovražna flotilja, s katero je pričela BZenta" boj, obstoji iz 16 velikih križark in 12 malih bark." — Ta radiogram bil je zadnje poročilo junaškega našega parnika „Zenta". Pogumna „Zentaa se je potopila, ali preje je štiri velike sovražne parnike hudo poškodovala. čast ji! Nemci v Bruselju! B e r o 1 i n, dne 20. avgusta. (Uradno.) Nemške čete so dane? zavzele Bruselj, glavno mesto Belgije. Bruselj, glavno mesto Belgije, jo v nemških rokah! Udarec za udarcem pada po glavah Belgijcev in Francozov. Zavzetje Liitticha, uspešni boji okrog trdnjave Namur in slednjič zavzetje Bruslja v tako kratkem času, so uspehi Nemcev, o kojih se Belgijcem in Francozom niti sanjati ni moglo. Vsi načrti Francije, spraviti svoji čete skozi Belgijo v Nemčijo, so sedaj na mah uničeni. Nemčija pa ni samo temeljito zadelala Francozov čez črto Maas-Sambre pri Liittichu, marveč njeni načrti so, kakor bo zdi, čisto drugačni. Ze en sam pogled na zemljevid nam pove, da bo sedaj Nemčija zastavila vse sile, da pade najmočnejša belgijska trdnjava Antwerpen. če pade Ant-werpen, je Nemčija neomejeni gospodar Belgije. in vsak neposreden vpliv Anglije na potek vojske na belgijskih tleh je izključen. V tem slučaju bi bili prekrižani vsi francoski načrti, kako napasti Nemčijo od belgijske strani. In še več! Nemčija bi v slučaju padca Antwerpena prisilila Francjio, da se mora bojevati tam, kjer so za Nemčijo najbolj ugodna tla, in to je ob francosko-belgijski meji, ki je le slabo zavarovana. Vsa pozornost je sedaj obrnjena na mogočno trdnjavo Antwerpen. Bruselj, glavno mesto belgijskega kraljestva in sedež belgijskega kralja, leži v sredini Belgije in šteje 580.000 prebivalcev. Mesto ni utrjeno. Deli se v dva glavna dela, v gornje in spodnje mesto. V gornjem delu stanujejo večinoma bogataši in milijonarji, v spodnjem pa obrtniki in trgovci. V spodnjem delu mesta so krasne, ravne ulice. V prejšnjih časih je bil Bruselj trdnjava, kar spričujejo trije, še sedaj ohranjeni stolpi, ki so tvorili spodnji del cita-dele. Tam, kjer so se nahajale nekdaj utrdbe, se razprostirajo sedaj krasni vrtovi. Mesto ima obliko peterokota. Bruselj je mesto krasnih stavb starega in novega časa. Znamenita stavba je rotovž, zgrajena 1. 1454 s svojim 100 m visokim stolpom, nadalje kraljeva palača, znameniti muzej s krasnimi slikami. Belgijski kralj | Albert, ves kraljevi dvor in vlada, so že pred 14 dnevi zapustili Bruselj in se preselili v Antwerpen. Tudi v zgodovini je igral Bruselj znamenito vlogo. V hudih bojih med Španci, Belgijci in Nizozemci v 16. stoletju je bil Bruselj kot trdnjava glavno opirališče Špancev. Bruselj je bil večkrat v avstrijski oblasti, zadnjič 1. 1794. Istega leta so ga zavzeli Francozi vsled zmage nad Avstrijci pri Fleurisu. Leta 1815 je prišel Bruselj v oblast Belgije. Leta 1830 je uničil grozni požar dobro polovico mesta. Bruselj se prišteva k najlepšim, najmodernejšim in najbogatejšim mestom v Evropi. Papež Pij X. o pravičnosti avstrijske vojne. K. B. D u n a j, 25. avgusta. — »Reichspost* poroča iz Rima: Zdravnik pokojnega papeža Marchiafa* va povedal je dopisniku BReichspošte", da se je pokojnega papeža nujno prosilo, da naj z v s o svoj o veliko avto r i te to proti izbruhu vojne nastopi. Papež je nato dobesedno izjavil: Edini vladar, pri katerem bi zamogel res uspešno intervenirati, ker je bil ta vladar vedno zvest sveti prestolici, je cesar Franc Jožef. Ali ravno pri njemu ne morem posredovati, kajti vojna, ki jo vodi Avstrija, je pravična in Še več kot pravična. Bratska zveza, Avstrije in Nemčije proti Japonski. Kb. B e r o 1 i n, 24. avgusta. — Wolffova pisarna poroča: Avstro-ogrsko poslaništvo naznanilo je danes zunanjemu uradu sledeče: V najvišjem naročilu gre na zapoveduika Njeg. Veličanstva parnika »Cesarica Elizabeta" v Tsingtavu ter na avstro-ogrskega poslanika v Tokio tolegrafično povelje, da se mora Njeg. Velič. parnik v Tsingtavu z nemškimi parniki aobojevati. — Z dragimi besedami povedano: Avstro-Ogrska hoče biti proti Japoncem Nemčiji ravno tako zvesta, kakor je bila Nemčija naši monarhiji zvesta. Z združenimi močmi premagali bosta Avstro-Ogrska in Nemčija ves sovražni svet. Sokrivec sarajevskega umora vjet. Iz Sarajeva se poroča: Tukaj došlo je s prvim vlakom ranjenih vojakov tudi nekaj srbskih vojnih vjetnikov. Med njimi se nahaja tudi srbski komitaš Vašo V u j c, katerega nogo je avstrijska kroglja predrla. Ta Vujc igral je v sarajevski zadevi veliko vlogo, ker je na povelje zapovednika srbske obmejne straže Principa in njegovim tovarišem čez mejo pomagal. Doslej tega pomagača morilcev niso Ruska armada. Russische Mi/ifarhypen. 1 Vice-Admiral t.Terek- KasaK 2Stebsoffi;tien'uren.Korp5) 5Ural Kasah (leiDgarde) 3.Turkesfon-Jnf antrisf- 6. GeneraladjufarU Ruska armada šteje v miru (skupaj z obmejno stražo) 60.000 oficirjev in 1,320.000 vojakov, to je 0'97"/o prebivalstva. V vojaki zviša se to število na okroglo 6,000.000 mož. V tem velikanskem številu pa so vračunjeni tudi oni zbori, ki se nahajajo v Aziji ter v Kavkazu, ki 7.Off.d.Leibgarue-Gren.Rgr. lO.Kasahen-AriilierisC 8 Off.d Garde-fcldotndarmerie 11. Luibgardesoldaf 90ragoner Offijier 12,Laumartf zurSee torej za evropejsko vojno niso na razpolago. Nadalje je v tem številu všteto trdnjavsko in nadomestno vojaštvo ter državna brpmba (črna vojna). Naša slika kaže posamezne uniforme ruskih vojakov, _ 3 ~ mogli vjeti. Nahajal se je vedno ob srbsko-bo-sanski meji in pozna to pokrajino natanko. Princip imenoval ga je zaupnika srbske vlade. Ranjeni je svoje zločinstvo priznal in tudi povedal, da je na povelje srbske vlade raznim upornim Srbom čez mejo pomagal. Velika zmaga Nemcev pri Metz-u. Bero lin, dne 21. avgusta. (Uradno.) Pod poveljstvom bavarskega prestolonaslednika so premagale dne 20. avgusta nemške čete francosko armado pri Metzu. Močna francoska armada, ki je udrla v Lotaringijo, je vržena na celi črti nazaj. Izgube Francozov so velikanske. Vjetih je več tisoč francoskih vojakov in zaplenjenih veliko topov. Celokupni uspeh se še ne more pregledati, ker je obseg bojišča mnogo večji, kakor v bojih leta 1870—71. V boj je bila zapletena cela nemška armada. Nemška armada zasleduje Francoze in boj se danes nadaljuje. Nemški plen pri Metzu. B e r o 1 i n, 22. avgusta. V bitki pri Metzu in v Vogezah je stato osem francoskih armadnih korov. Bežeče Francoze nemška armada danes zasleduje. Nemci so odvzeli včeraj Francozom nad 50 topov in ujeli 10.000 francoskih vojakov. Trdnjava Metz je v zgodovini Francozov žalostnega spomina. Pred 44 leti je v krvavih bitkah okiog Metza doletela francosko armado ista žalostna usoda, katera ji sedaj preti. Ko je dne 6. avgusta 1870 porazil pruski prestolonaslednik francosko armado, Mac Ma-hona, v krvavi bitki pri Worthu, se je umikala vsa francoska armada proti Metzu. Nemška armada ji je sledila za petami. Ze dne 14. avgusta je stala pred Metzom. Francoski general Bazaine je poskusil udreti s 170 tisoč možmi iz Metza, toda izpad se mu je ponesrečil. Poveljnik nemške armade, princ Friderik Karol, je oblegal mesto Metz. Dne 27. oktobra se je trdnjava Metz ndala in 170.000 Francozov je bilo vjetih. Vsled popolnega poraza Francozov leta 1870—71 je prišla Alzacija in Lotaringija, koje glavno mesto je Metz, pod nemško oblast. Uspešne prodiranjo nemške armade v Belgiji je bilo povod, da je vpadla francoska armada v Lotaringijo, da bi ovirala zbiranje glavne nemške armade v Belgiji. Ce bi se bilo Francozom posrečilo, prodreti nemško vojno moč v Lotaringiji, bi morala Nemčija poslati glavni del svoje armade v ogroženo Lotaringijo in Franciji bi se ne bilo treba bati glavnega nemškega sunka od belgijske strani. Vsi dosedanji poskusi Francozov pri Miihl-hausnu, pri Lagardi in Schlettstadtu in sedaj pri Metzu, da bi udrli v Lotaringijo, zo se ponesrečili. Ce bi se nemški armadi posrečilo, zavzeti francosko trdnjavo Verdun, ki leži komaj 60 km vzhodno od Metza, bi bila francoska armada deljena v dva dela, kakor leta 1870—71 in njena usoda bi bila zapečatena. Francoska priznava poraza. Dunaj. Francoska vlada je pričela pripravljati prebivalstvo na poraze, ki so jih zadale nemške čete francoski armadi. Izšel je prvi vladni komunike, ki pravi, da mora prebivalstvo potrpeti, Češ da francoska armada ne mora vedno zmagovati. Prebivalstvo mora biti pripravljeno na to, da se bo vojska zavlekla, raditega pa ne sme izgubiti upanja na končni uspeh. Srbska predrznost v boju. O postopanju srbskih četašev se še poroča: 0 priliki zavzetja Sabca smo zapazili nekega srbskega popa, ki je stal s križem v roki pred mnogobrojno deco. Čeprav naši vojaki niso niti mislili na kake sovražnosti proti tej deci, je pričel pop kričati: Čuvajte deco! Nekateri vojaki so se začudili postopanju popa in se ustavili. Ta hip je izvlekel pop bombo in jo vrgel med naše vojake. Konstatiralo se je, da je bil to nek srbski četaš, nreoblečen v popa. Ustrelili so ga na mestu. Cetaši so od vseh strani streljali na nas. Neki ranjeni poročnik pripoveduje: Značilno je, da Srbi ne prizanašajo niti Rdečemu križu. Dokazano je, da so Srbi I ranili več polkovnih zdravnikov. Neki ranjeni I četaš je šel v svoji krutosti tako daleč, da je streljal na nekega zdravnika v hipu, ko se je ta sklonil k njemu, hoteč ga obvezati. Zdravnik je pravočasno potegnil revolver in četaša nstrelil. Iz dežele kraljevskih morilcev. Lvov, 24. avg. „Kurjer Lwowski" objavlja 18. t. m. sledeče poročilo nekega Poljaka, ki živi v Nišu: Ko sem prišel v Niš, je bilo tam zbranih veliko beguncev iz Stare Srbije, ki so se s svojim premoženjem v Niš umaknili. Posebno neugodna poročila za Srbe dohajajo iz južne Srbije. Iza Boljetinac je na čelu Albancev zavzel Kalkandele in Prizren ter prodira proti Kosovu. Drugi albanski voditelj Hajduk, nastopa proti Srbom z največjim sovraštvom, ker jim ne more odpustiti, da Srbi niso držali njemu dane obljube, da dobi Kosovo polje samoupravo, Albanci pa, ki žive na Kosovem, vse narodne in verske svoboščine. Ko so pa Srbi deželo zasedli, so Albance razorožili, hiše tistih Albancev pa, ki niso hoteli orožje izročiti so pa zažgali. Hajduk je pri Verisavici poklal neki srbski oddelek in vjel poveljnika nekega majorja. Del čet Boljetinca je odkorakal v smeri vzhodno od Prilepa, da se združi z bolgarskim četaškim voditeljem Janio Sandinskim, ki zbira v dolini srednjega Vardarja svoje čete in poziva bolgarsko prebivalstvo pod orožje. Sandanski je znan voditelj bolgarskih četašev. V balkanskih vojskah se je o njem veliko govorilo. Pred kratkim je bival Sandanski na Ovčjem Polju, od tu se je podal v Vardarsko Dolino, da se sporazume z Izo Boljetincem o skupnih operacijah proti Srbom. S temi poročili v zvezi so tudi poročila o zbiranju grških čet ob srbski meji. V Nišu se celo trdi, da so Grki vdrli v Bitolj in da korakajo v smeri proti albanski in bolgarski vstaji. Tukajšni bolgarski krogi smatrajo to postopanje Grške za nastop v korist Srbiji, a izključeno ni, da Grki zasedejo Bitolj in druge dele Macedonije zato, da ustvarijo fait acompli in da pri poznejših teritorialnih izpremembali Srbije obdrže Bitolj. Proti razširjanju lažnjivih vesti. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) Korespondenca Wilhelm kar najodločneje nasprotuje popolnoma neutemeljenim vestem, n. pr. o izgubah naše armade in poudarja, da bi razširjanje teh neresničnih vesti pač lahko imelo žalostne posledice in bi nikakor ne pripomoglo k uspehu naši težki nalogi. Naše vojno poroče-vanje ostane v interesu države in popolnega uspeha velikega cilja pri trdnem sklepu, da se objavijo samo oni vojni dogodljaji, ki se lahko objavijo, ne da bi pri tem trpeli naravno tajai nameni. Poročevanje ne bo nikdar dogodkov olepševalo ali pa lažnjivo poročalo, tudi ne bo nikdar si izmišljalo kakih zmag, kakor to delajo sovražniki, da vspodbujajo in bodrijo ljudstvo. Tdžki časi so nastali za v domovini zaostale, ki včasih dolgo časa ne dobe nikakih poročil z bojišč. Ravno v tem se kaže prava vrednost našega ljudstva, naša večja kultura, da mirno čakamo in s tem dokažemo, da popolnoma zaupamo naši dobri armadi. Razširjevalci vzne-mirjujočih vesti so svražniki države. Kdor pomaga razširjati take vznemirjujoče vesti postane iz klepetavosti sokriv. Zato je treba, da ljudstvo takim ve9tem, ki se razširjajo iz nizkotnega mišljenja, ne verjame, marveč da razširje-valce takih vesti energično prime in izroči pravični sodbi. Poročilo honvedskega ministra o situaciji na srbskem bojišču. Budimpešta, 23. avgusta. (Kor. urad.) Budimpeštanska korespondenca poroča: V klubu narodne delavne stranke, ki je bil izvanredno številno obiskan, je podal honvedski minister na več vprašanj o pomenu danes izdanega komunikeja o situaciji na srbskem bojišču obširno pojasnilo in je rekel: Kot odkritosrčen vojak povem vedno in pod vsakim pogojem resnico, naj si bo ta prijetna ali ne. Najodločnejše moram izjaviti, da ni nobenega povoda za pesimistično presojevanje. Nasprotno morem z vso sigurnostjo reči, da stojimo v Srbiji zelo dobro. Bojujoče se čete so navzlic numerični premoči Srbov junaško izpolnile svojo nalogo. Našim vojakom se je posrečilo, nazaj pognati Srbe. Ravno danes sem dobil poročilo, da so na jugovzhodnem bojišču naše čete premagale srbske čete, obstoječe iz več nego trideset batajlonov. Komunike, ki so ga posamezni napačno razumeli ima edinole namen, izjaviti, da se veliki odločilni dogodki ne bodo odigrali na jugu, marveč na severu. Odkrito izjavljam, kakšen je položaj in bi z isto moško odkritostjo govoril, Če bi bil drugačen. Ponavljam, mi moremo biti z dosedanjimi rezultati popolnoma zadovoljni, kajti posrečilo se nam je, povzročiti našim sovražnikom ogromne izgube. Moramo si, kakor sem že izjavil, predočiti, da se bodo odločilni boji bojevali na severu. Ministrove izjave so bile sprejete z živahnim odobravanjem. Nemški mornarji v beju pri Višegradu. B e r o 1 i n, 23. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Pri admiralskem štabu mornarice je došlo popoldne iz Sarajeva to-le poročilo: „Dne 20. avgusta smo zavzeli srbske pozicije na višini 95/d p r i Višegradu. Pomorščaki prve linije 3 mrtvi, 2 častnika, 21 mož ra- Troški evropejske vojne. 50Mill.Mark HMill.M. 17MiH.Mark HMillM. &Mill,M. 16MiH.Mark trnahrungderTrup(>en.Verpflegj. Ibhnungder lohnungd. Mobilisie- lebensmiltel. - d.Pferd«. Truppen Ar&enalti run9- Ausruslungsstucke "gfenarbeiter. u.Waffentransport Naša slika kaže statistiko, iz katere bodejo čitatelji iz-poznali, kako velikanske troške napravi evropejska vojna. Vse te številke kažejo vsakdanje izdatke za armade velevlasti Rusije, Nemčije, Avstro-Ogrske, Italije, Francoske, Anglije in Srbije. Vsak dan stane potemtakem hrana vojaštva 50 milijonov markov, prehrana konjev 4 milijone, plačila vojaštva 17 milijonev, za delavce v arzenalih in pristanih 4 milij., za ^^^^^^^^^^^^^^^ mobilizacijo 8 mil;, za življenska sredstva in transport orožja 16 milij., za strelivo 22V« milij., za ureditev armade 16 milij., za saniteto 2 milij., za promet bark 2 milij,, nadalje dobivajo države vsak dan za 40 milij. manj davkov, 27 milijonov pa mo- 22,5 Mill.Mk. Munition. 16 Mill. Mark Heeres- ausruslungv 2Miii.M. m Sanifals- SchifTs-wesen. bewegunqen "lOMillionenMark Sieuern • Verlust. 27 Mill Mark 8. Mill.Mk. Unlerslulzung Requisihon-^chadenan Hilf5brdurfliqer.Sijdl..D6rFewi.6fiickenij.s.t| Die Kosten eines europaischen Krieges. rajo plačati podpore potrebnim, končno pa še 8 milij. za rekvizicijo, škodo v mestih, vaseh, po mostovih itd. Vsak dan vojne stane torej 216'/i milijona markov. - 4 njenih. Drž an je moštva vzorno. Podpisal major Schneider. — Gre za nemški skaderski oddelek, ki se je po odhoda iz S k a d r a, pridružil operacijam avstro - ogrske armade. Vojno stanje med Nemčijo in Japonsko. B e r o 1 i n, 23. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Na japonski ultimatum je bila tukajšnjemu japonskemu poslaniku dopoldne izročena sledeča ustmena izjava: Na zahtevo Japonske nima nemška vlada ničesar odgovoriti. Smatra tedaj za potrebno, da odpokliče svojega poslanika v Tokio ter izroči japonskemu poslaniku v Berolinu potne liste. Nemške čete pri bojih v Bosni. Bero lin, 23. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Iz Sarajeva je došlo nemškemu admiralskemu štabu naslednje poročilo : Dne 20. avgusta zavzeli stališče pri Višegradu. Trije pomorščaki prve črte mrtvi, 2 častnika in 21 mož ranjenih. Naše moštvo je vzorno. Major Schneider. — Ta gre za skaderski nemški oddelek, ki se je po odhodu iz Skadra pridružil operacijam avstro-ogrskih čet. Črnovojniške določbe. Glede dolžnosti črnovojne (Landsturm) vlada še mnogo napačnih nazorov. Zato naj se v splošno znanje sledeče razglasi: Vsi črni vojni podvrženi tvorijo 24 starostnih razredov, od katerih zadene najstarejše 42. leto, najmlajše pa 19. leto. Te razrede razdeli se zopet v dve skapini ali pozive (Aufgebote). Prvi poziv obsega 19 starostnih razredov i. s. one črni vojni podvržene v starosti od 19 do vštevši 37 let ter drugi poziv 5 starostnih razredov i. s. črni vojni podvržene v starosti 38 do vštevši 42. let. čez 42. leto starosti ne pozna postava nobene č r n o v o j n e d o 1 ž n o s t i. Na temelju § 4 postave o vojnem dela sme se pa sklicati k osebni službi v vojne namene vse delazmožne civilne moške osebe, ki še niso dovršile 50. leto svoje starosti. Porabiti pa se sme te osebe le zunaj ognja. Ker se je doaedaj črnovojno v obeh pozivih sklicalo, se (kakor se napačno sodi) tretjega poziva ne more sklicati. Pač se zamore za orožje nezmožne črni vojni podvržene osebe, ki n i s o s 1 u ž i le, ki tudi niso dobile t. zv. „Wiedmung8karte", eventuelno poklicati; take osebe pa se le tedaj morajo oglasiti, kadar se jih imenoma pozove. Vojska je pričela in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih Časih kaže se pomen društva ,Rdeci križ,4 ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo Čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! Beseda tolažbe. Za vojni čas navsolašč primeren pastirski list je spisal škof dr. J. Rosaler. Gotovo ustre-žemo tudi bralcem „Štajerca", če priobčimo glavne misli: Sledeče pastirske besede pišem v resnem času. Bogu je dopadlo, da nam je poslal dneve obiskanja. Doživeli .smo hude vojske. Vojska — strašna beseda! Veliko gorja povzroči vojni me-tež: Opustošene dežele, razdrta sreča tisočerih, pomanjkanje, bridkost in žalost — so posledice vojnega stanja. In vendar vojska je tu! Naš ljubljeni cesar ni zaželel vojne. Vojska mu je bila vsiljena... Začel jo je, ne da bi si hotel priboriti novega ozemlja, ne da bi stregel častihlepju, marveč, da bi zagotovil svojim narodom neprecenljiv zaklad miru za bodočnost. V take pravičnem boju moramo klicati z Judom Makabejcem: „Prepašite se, in bodite srčni junaki, in bodite pripravljeni za jutro, ho-jevati se zoper te narode, kateri so se zbrali zoper nas, da bi pokončali nas in naša svetišča; zakaj bolje nam je umreti v boju, kakor videti nesiečo našega ljudstva in svetišča." (1. Mak. 3, 58.) Zaupanje v Boga, s katerim se je junaški Juda postavil na čelo svojim vojščakom, ni bilo osramočeno. Bog mu je dal zmago nad sovražnikom. Naj bi se Bog vojnih trum milostno ozrl tudi na avstrijske bojevnike ter jih blagoslovil; naj prosi zanje Kraljica nebes, in angelj Gospodov naj jih vodi do zmage! Vendar pa — tudi naj pravičnejša vojska tudi usiljeni boj je le huda poizkušnja in veliko zlo, ki ga nam pošilja božja ^previdnost, brez katere se nič ne zgodi. *??§■• l|jgp Zakaj in čemu pripusti ljubi Bog tako hudo gorjfi? Kakor pri vseh šibah, ki jih Bog pošilja, ima Gospod tudi tukaj svoje najmodrejše namene. §p« nu Vojska je v njegovih rokah sredstvo, ki z njim hoče ljudi, ako so krenili s prave poti, poboljšati in jim dati priliko, da si pridobivajo večne zasluge. Vojska ni samo delo božje pravičnosti in vsled tega kazen božja, marveč je tadi pomoček, da se narodi nravno osvežijo, očistijo in poboljšajo. Divji, deroči veletok vojske pomede in odnese nevarnosti nravne mehkuž-nosti, da zamore na tako očiščenih tleh vzkliti zopet zdravo, krepko ljudsko življenje v duhu krščanstva. Jok in stok, ki je v zvezi z vojnim klicem, naj bi nas odtrgal od zemeljskih stvari ter okrenil naše oči nakviškn, da bi se zavedali, da naš namen ni zemeljsko uživanje, ampak da je cilj človekov višji in da ima vse minljivo le v toliko pomen, v kolikor služi za dosego najvišjega cilja — nebes. Seveda, če hočemo, da bomo deležni blagodejnih posledic vojnega časa, se moramo pač prilagoditi božjim namenom. V vojski moramo to zazreti, kar je v resnici vojska v božjih očeh : Sredstvo za nravno prenovljenje človeštva. Ako motrimo vojno v luči krščanstva ter jo sprejmemo z vsemi težavami in neprilikami kot obi-skanje božje v dahu pokore in vdanosti v božjo sveto voljo, nam bo šola čednosti in zasluženja. Katoličani niBmo kot pogani, ki se trepeče klonijo slepi usodi, ampak kličemo z besedami sv. pisma: „V njegovi roki so vse pokrajine zemlje; in njegovi so vrhovi hribov; zakaj on je Gospod, naš Bog; in mi smo ljudstvo njegove paše." (Psalm 94. 4, 7.) To je resnica, ki osrečuje človeka ter ga sprijazni tudi z najbrid-kejšo nesrečo. Za vsemi dogodki, tudi najtrp-kejšimi, je skrit prst božji; GoBpod vodi vse po svoji najsvetejši volji. Veselje in sreča ima vedno nekaj opojnega v sebi. Visoka resnost človeškega življenja se ne sklada prav lahko z veseljem tega sveta. Stiske, nadloge in nesreče privedejo mnogokrat marsikoga nazaj k Bogu, ako je v veselju grešnega sveta nanj pozabil. V tem zmislu prenašajmo tudi mi vojno ;o. Bog vojnih trum tepe, da ozdravlja; pošilja žalost, da vzravnava naša srca in jih dvigne tja, odkoder prihaja tolažba in pomoč. Pokličimo si torej v spomin besede sv. Petra, ki veli: ^Ponižajte se tedaj pod mogočno roko božjo, da vas poviša ob času obiskanja!" (1. Petr. 5, 6.) Prenašajmo pa vojne, težave tudi z zaupanjem na Boga — kakor naš presvetli cesar. V sv. pismu beremo, da je izraelski vojskovodja Jozue imel vojsko z Amalečani; med tem je pa Mozes na gori molil. Kolikor časa je Mozes dvigal roke k Bogu ter prosil za zmago, so Izraelci bili zmagoviti; ko je pešal, so bili tepeni. Mozesa sta torej podpirala dva moža v molitvi toliko časa, da je bila konečna zmaga v Jozuetovi armadi. — Prosimo tudi mi zaupljivo Boga, da bo prezrl naše napake in pregrehe ter dodelil poln usmiljenja zmago našemu orožju. S temi čustvi so se podali tudi naši vojaki na bojno polje. Res je! Vojaški stan je stan, ki mu gre velika čast in slava, pa je tudi stan, ki zahteva veliko premagovanja, zatajevanja in trpljenja. O zmagah, o slavnih bitkah, o odlikovanju v bojnem vrvenju se da lepo pisati; toda boja se udeležiti, do zmage pripomoči, dežju sovražnih krogelj se izpostaviti —: to zahteva več, nego trenotnega navdušenja. Za to je potreba drznega junaštva, krepke odločnosti, pa tudi zaupanja v Boga. Zaupni pogled k Gospodu v nebesih osveži srce, da pogum, krepi voljo in — podeljuje zmago. In v tem pogledu k Bogu, v tem molitvenem razpoloženju smo vsi Avstrijci edini in složni — pa tudi močni. Tudi cesar naš govori tako lepo v svojem manifestu: „Zaupam mojim narodom, ki so se v vseh bojih v edinosti in zvestobi dražili okrog mojega prestola. Zaupam Vsemogočnemu, da bo podelil zmago mojemu orožju." Svet ni mirno pristanišče. Živimo v času polnem vojnega valovanja. Da bo na zemlji, da bo v naši ljubljeni domovini zagotovljen mir za bodočnot, naj druži vse državljane složnoat, edinost in ljubezen, kajti le sloga jači na znotraj in na zunaj. Razdvojenost in razdrapanost bi dala moč in pogum le sovražniku . . . S trdnim zaupanjem v Boga ter s spokornim duhom združujmo pa tudi neomajno zvestobo do našega cesarja, ki je prestal že toliko bridkih preizkušenj. Zvesti so bili avstrijski narodi vsikdar — tudi v najhujših časih. Združimo se tesno okrog ljubljenega državnega očeta ter žrtvujmo radevolje, kar zahteva od nas cesarju Tepeni Rusi. Razdeljene batine so dvojne batine, — tako pravi naša slika, ki bode gotovo cenjene čitatelje zanimala. Na tleh leži Rus, poleg njega pa Btekle niča z žganjem. N" hrbtu pa mu sedita Nemec in Avstrijec; medtem ko mu Av strijec maže zadnico da se kar vse kadi, spravil se je Nemec nad njegovo glavo Le po njem! Geteilte Hiebe sind doppelte Hiebe. — 5 — ■vsiljena vojna. Bog vsemogočni pa naj čava nad našo domovino ter jo varuje pred sovragom! Liga X. Razno. p^*" Cenjeni naročniki! Skupno z listom .Pettauer Zeitung" stopili smo v direktno zvezo s c. kr. korespondenčnim in brzojavnim uradom. S tem je „Štajercu" omogočeno, da prinaša neposredno pred tiskom vedno še najnovejše telegrame iz bojišča. Za zunanje naročnike bode to gotovo velikega pomena. Kajti v „ Štajercu" čitali bodejo zdaj vedno najnovejša poročila. Za naročnike v Ptuju in okolici pa je to naravnost jako ugodna prilika. Kajti „Šta-jerc' nabije v izložbenem cknu svojega uredništva takoj vsako došlo brzojavko. Vsak dan parkrat se vidi torej lahko v oknu najnovejše telegrame. Mislimo, da bodejo cenjeni naši či-totelji s to novo uredbo, ki nam nalaga seveda velike troške, zadovoljni. Upamo pa tudi, da bodejo cenjeni prijatelji zdaj z vedno večjim navdušenjem za našega tako potrebnega B Štajerca" delovali! Cesarjeva zahvala „Štajerčevi" stranki. „Štajerčeva" stranka sprejela je sledeči dopis: „Naj sprejme „Štajerčeva" stranka v roke Njeg. Veleblagorodju gospodu Jos. O r n i g, županu d. k. komornega mesta Ptuj, deželnemu poslancu itd. itd. v Ptuju. Vsled razglasa c. k. namestniškega prezidija v Gradcu z dne 11. julija 1914, štev. prež. 1534/6 počastim se, posredovati Najvišjo zahvale Njegovega Veličanstva zasožalno prireditev ob priliki smrti Nje g. c. i n k r. Visosti gospoda nadvojvodo Franca Ferdinanda ter njegove visoke soproge. D. kr. aradni vodja : Dr. pl. N e t o 1 i c z k a. Pogreb sv. očeta Pija X. Dne 22. avgusta vršilo se je v delavni sobi rimskega župana, kneza Colonne, na svečani način sestavljenje zapisnika o smrti papeža Pija X. Listnico so zapečatili v srebrno skrinjico, obloženo z belo žido in obdano s črnim usnjem. Po končani ceremoniji je mojster apostolske palače izjavil, da mu je generalni komornik naročil, naj izreče občinskemu zastopa v imenu svete stolice zahvalo za prijaznost, ki jo je v tej žalostni uri izkazal. Rimski župan je v odgovoru naglašal, da je občinski zastop izvršil le svojo žalostno dolžnost. Ob 6. uri zvečer se je pričel pogreb sv. očeta papeža. Ob pol 7. uri so dvignili prvo krsto, ob 7. uri 30 minut so zatvorili tudicin-kovo krsto in krsto iz brestovine. Pri oltarju „OonfessijeB so krsto z dvigalom spustili v podzemeljski hram pod baziliko. Ob 8. uri 40 minut so bile ceremonije končane. — Glede izvolitve novega papeža veljajo sledeča določila: Po smrti papeževi pa do izvolitve novega papeža ima najvišjo oblast v cerkvi kardinal ka-merlengo. On vodi vse priprave za izvolitev novega papeža. Sedanji kamerlengo je kardinal della Volpe. Mrtvaški obredi po umrlem papežu trajajo 9 dni. Vsak dan je v cerkvi sv. Petra slovesni rekvijem, ki ga opravlja kardinal. Zadnje tri dni pa vrši 5 kardinalov pred velikim kata- falkom v cerkvi v veliki ladiji obsolucijo. Potem pokopljejo papeža začasno vsaj eno leto v cerkvi sv. Petra, nato ga pa položijo v grob, katerega si je v življenju sam izbral. Papeža volijo kardinali in sicer čimbitreje, na onem kraju, kjer je prejšnji papež umrl. 9 dni po papeževi smrti, po izvršenih mrtvaških obredih pridejo kardinali v vatikanu skupaj, da izvršijo volitev. Kraj in volitev papeža se imenuje konklave. Vsak kardinal ima svojega duhovnika in svojega slugo. Poleg tega je v konklavu tudi več uradnikov. Ves kraj in prostor se skrbno zavaruje, da ne more nihče teh, ki so v konklavu, občevati z zunanjim svetom. Vsak kardinal dobi dve sobi. Stene obeh bo pa predrte, tako da lahko vsak vidi in sliši v sobo dmzega. Prostor, kjer volijo, je pa tako zavarovan, da so celo okna in vrata zazidana in da dobijo kardinali svojo hrano skozi odprtine sten, kakor v kloštrih. Noben kardinal ne pride v dotiko s svetom, pa tudi z drugimi kardinali ne sme sklepati o volitvi papeža. Tudi uradniki in sluge morajo priseči, da ne bodo ničesar izdali. Papeža volijo po listkih. Kdor dobi dve tretini glasov od oddanih, je izvoljen. Kardinali pridejo skupaj k volitvi po dvakrat na dan. Volijo pa lahko štirikrat na dan, dokler ni papež izvoljen. Voli se po navadi zjutraj in opoldne, če ne dobi nobeden od kandidatov dve tretini glasov, pomešajo listke n senom in jik zažgo. Moder dim, ki prihaja iz dimnika na strehi vatikana, je znamenje, da se kardinali še niso zediaili za papeža. če pa dobi kak kardinal zadostno število glasov, zažgo listke same brez sena. Bel dira iz dimnika naznanja, da je papež že izvoljen. Listki se tako oddajo, da je vidno samo ime izvoljenega. Sam sebe ne sme nikdo voliti. Ko je izvolitev končana, pozvoni in ceremoniarji se podajo k baldahinu novo izvoljenega papeža. Kardinal-dekan ga vpraša! Ali sprejraeš izvolitev? Ce reče novo izvoljeni: ja, se baidahini drugih kardinalov povesijo in samo baldahin papeža ostane razpet. Izvoljeni papež si nato izbere svoje novo ime. Nato ga spremijo vsi v zakristijo, kjer mu oblečejo papežka oblačila in se mu kardinali poklonijo. Začasni zidovi konklava se nato po-derejo, konklave je odprt. Od vseh strani pribite strežaji, straže in vatikanski dostojanstveniki. Obrede zaključi kronanje papeža, ki s« vrši prihodnjo nedeljo po izvolitvi. — Kako* poročajo rimski listi, bode tokrat novi papež že 3. ali 4. septembra izvoljen. Obsojena prijatelja Srbov. 26. julija ti. sedel je 34 letni stavec Cirilove tiskarne Johan Kline v kavarni Puschnig v Maribora. Govorilo se je o ultimatumu Avstrije Srbiji. V tem pogovoru je imenoval trgovec W i 11 e k Srbe BGesindel", s katerim se mora pomesti. Kline pa je nato rekel, da so Avstrijci še večji „Ge-sindel". Vsled tega so ga vrgli iz kavarne in ga kmalu na to zaprli. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece ječe. — 29. junija ti. sta se peljala žena podjetnega vodje Ana R e n n e r in 39 letni slikar Avgust B e c e 1 a iz Ruš z vlakom proti Mariboru. Pogovarjala sta se tudi o umoru prestolonaslednika. V pogovoru je Be-cela odobraval umor. Bil je nato aretiran. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev ječe. Iz Št. Vida pri Ptuju prihaja vest, da so orožniki aretirali znanega prvaškega hujskača Davorina Tombah. Orožnik ga je peljal uklen-jenega v ptujski zapor. Spotoma ga je razburjeno ljudstvo opljuvalo in grozno preteplo. Posnemanja vredno. Orožniški stražmojster v pokoju Kari Ledi nek v Mozirju je ob priliki lova na Zgornjem Štajerskem katerega se je leta 1903 udeležil tudi ruski car, dobil od carja rusko odlikovanje. Ledinek je to odlikovanje vrnil politični ekspozituri v Mozirja, ker je sramota za poštenega človeka, da bi nosil odlikovanja države, katera je priskočila na pomoč srbskim kraljevim morilcem. Želi se, da bi vrli mož našel še več posnemovalcev. Seznam izgub 4. Moštvo. Mrtvi: Banczesknl Titas, nadpaznik finančne straže, dež. orož. povelj, št. 13, pododdelek v Nowosielici, dne 6. avgusta, zbolel za dimeljsko kilo, oddan dne 8. avgusta v domobransko bolnišnico, tam umrl. C h o 1 e w a Josip, nadpaznik fin. straže, dež. orož. povelj, št. 13, pododdelek v Nowosielici. Demjaniuk Tanasko, črnovojniški infanterist, dež. orož. povelj, št. 13 pri črnovojniški orožniški asisten. straže v Nowoselici št. 11, doma v Stari Znizki, okr. černovice, Buko-vina rojen leta 1879. Gurgorewicz Adalbert, črnovojniški in-fanterist, dež. orož. povelj, št. 5 pri črnovojniški orožniški asisten. straže v Kapuscince št. 15, doma v Zaluži, okraj Zbaraž, Galicija, rojen leta 1876. Hoszowski Marian, finančni stražnik, dež. orož. povelj, št. 5, pododdelek v Chewalo-wicah št. 16, doma v Rzeczyca dluga, okraj Tarnobrzeg, Galicija, rojen leta 1887. I f t o d i Georgi, črnovojniški nadomestni rezervist, dež. orož. pov. št. 13, pri črnovojniški orožniški asistenci v Molodiji št. 26, doma v Molodiji, okraj Černo vice, Bukovina, rojen leta 1874. K a r i u s Viljem, korporal, pešpolk št. 6, 6 komp., doma v Ozervenki, okraj Bacs-Bodrog, Ogrsko. K a t y n i a k Peter lovec, 4. mejna lovska kompanija, 1. voj., doma v Kriszczateku, okraj Kotzman, Bukovina. K u c a k Grigori, nadomestni infanterist, dež. orož. povelj, št. 13, pri črnovojniški orož. asistenci straže v Nowosielici št. 11, doma v Zarinu, okraj Černovice, Bukovina, rojen leta 1879. L e m k i Konrad, rezervni infanterist, peš. št. 6, 6. komp., doma v Militicsu, okraj Bacs-Bodrog, Ogrsko. M u 1 a w k a Tomaž, črnovojniški korporal, dež. orož. pov. št. 5, pri črnovojniški asistenci v Zabražu št. 18, doma v Walachowaki, okraj Zabraž, Galicija, rojen 1. 1878. Penteleicznk Ivan, črnovojniški infanterist, dež. orož. pov. št. 13, črnovojniško pov. v Nowosielici št. 11, doma v Woloki, okr. černovice, Bukovina, rojen leta 1879. P e t r i'i n y i Pavel, rezervni infanterist, peš. št. 6, 6. komp. doma v Alsonemeti, okraj Pest-Pilis-Solt-Kiskun, Ogrsko. P o p i c k Peter, lovec, 4. mejna lovska stotnija. 2. \oj, doma v Bielaberezka, okraj Kossow, Galicija. Schejbal Jožef, lovec, 4. mejna lovska stotnija. 1. voj, doma v Prestitzu, okraj Prestiž, Češka. S i m u n o v i č Anton, infanterist, pešpolk št. 6, 10 kompanija, doma v Vajszki, okraj Bacs-Bodrog, Ogrsko. Wesolowski Karel, črnovojniški nadomestni rezervist, dež. orož. pov. št. 5, pri črnovojniški orož. asistenci v Kapuscincih štev. 15, doma v Zbaražu, okraj Zbaraž, Galicija, rojen leto 1876. Ranjeni: Bajcer Mikolaj, črnovojniški nadomestni rezervist, dež. orož. pov. št. 5, pri črnovojniški orožniški asistenci v Zbaražu št. 12, doma v Zbaražu, okraj Zbaraž, Galicija, rojen leta 1873. B e n a Ferdinand, črnovojniški dragonec, dež. orož. pov. št. 13, pri črnovoj. orož. asistenci v Molodiji št. 26, doma v Molodiji, okraj Černovice, Bukovina, rojen leta 1879. B o b e s i u k Konstantin, črnovojniški nadomestni rezervist, dež. orož. pov. št. o, pri črnovojniški orož. asist. v Kapuscincu št. 15, doma v Hluboczek maly, okraj Zbaraž, Galicija, rojen 1. 1876. B u 1 k o w s k i Anton, črnovojniški infanterist, dež. orož. pov. št. 5, pri črnovojniški orožniški asistenci v Zbaražu št. 12, doma v Zbaražu, okraj Zbaraž, Galicija. (Jhemczuk Elija, črnovojniški nadomestni rezervist, dež. orož. pov. št. 5, pri črnovojniški orožniški asistenci v Zbaražu št. 12, doma v Klimkovcih, okraj Zbaraž, Galicija, rojen 1874. Daniel Pavel, rezervni četovodja, pešpolk št. 6, 6. komp., lahko ranjen. Fray Evgen, enoletni prostovoljec, tit. korporal, pešpolk št. 6, 6. kompanija, lahko ranjen. 6 — G o t w a 1 d Karel, finančni nadpaznik. dež. orož. poveljstvo št. 13, obmejna straža v No\vo-sielici. H o 1 i n s k i Karel, finančni nadpaznik, dež. orož. poveljništvo Št. 13, obmejna straža v Nowosielici. Jerenitza Jnrij, črnovojniski prostak, dež. orož. poveljstvo št. 13, črnovojniška orož. pomožna straža v Nowosielici št. 11, pristojen v Knczurmare, politični okraj Cernovice v Ba-kovini, rojen leta 1878. K i w e t z Leib Mortko, črnovojniski nadomestni rezervist, dež. orož. poveljstvo št. 5, črnovojn. orož. pomožna straža v Kapnscincah št. 15, roj. v Zbarazn v Galiciji 1876, s sabljo težko ranjen v obličja. K o) a r o v Lucijan, rezervni prostak, peš-polk št. 6, 6. kompanija. Komendant Andrej, črnovojniski nadomestni rezervist, dež. orož. poveljstvo št. 5, črnovojniška orož. pomožna straža v Kapnscincah št. 15, rojen v Zaluzah v Galiciji 1872. Lnkow Ignacij, črnovojniski poddesetnik, dež. orožn. pov. št. 5, črnovojniška orožniška pomožna straža v Kapnscincah št. 15, rojen v Klimkovcah, politični okraj Zbaraž v Galiciji 1876 L, s snlico zaboden v desno hrbtno plat, lahko ranjen. M o r o s Demeter, črnovojniski prostak, dež. orož. pov. št. 13, črnovojn. orož. pomožna straža v Nowosielici št. 11, rojen v Molodiji, polit, okraj Cernovice v Bakovini 1877. O z c a c h a (ime je netočno) Teodor, črnovojn. prostak, dež. orož. nov. št. 13, črnovojn. orožn. pomož. straža v Nowosielici št. 11, rojen v Franzentaln, polit. okr. Cernovice v Bukovini 1876. P i c h a Jožef, fin. straže paznik, dež. orož, pov. št. 13, obmejna fin. straža v Nowosielici, roj. v Mladkovn, pol. okraj Žamberk na češkem 1880. S a w i c k i Aleksander, stražmojšter II. razreda, dež. orož. pov. pov. št. 13, orož. postaja Strojnice št. 17, roj. v Bojanczukn, polit. okr. Kotzman v Bakovini 1881. T o t h Štefan, enoletni prostovoljec, tit. kor-poral, pešpolk št. 6, 6. kompanija, lahko ranjen. Z w o 1 s k y Rudolf, lovec, 4. obmejne lovske kompanije, 2 vod, rojen v Pragi na Češkem. Vjeti: Badragan Nikolaj, črnovojniski in-fanterist, tit. poddesetnik, dež. orož. pov. v 13 pri črnovojniski orož. asistenci v Motodiji št. 26, doma v Motodiji, okraj črnovice, Bukovina; rojen 1. 1879. Serafinczan Ivan, črnovojniski infan-teriet, dež. orož. pov. št. 13, črnovojniška orož. št. 13, črnovojniška orož. asistenca v Motodiji, št. 26, doma v Motodiji, okr. črnovice, Buko-kovina; rojen 1. 1875. Tschauder Ludovik, major, pešpolk št. 77, poveljnik 77/IV. bataljona, rojen v Opavi na Šleskem 1870. Schwalbendorf Mordche Samsom, četovodja, pešpolk št. 77, 14. komp., rojen v Tatarih, polit. okr. Sambor v Galiciji 1890, v noge, strta kost. Svaritev pred prodajo živine za slepo ceno. Vsem kmetovalcem, zlasti pa onim kmeticam, kojih možje so bili poklicani k orožju. Iz večih kmetijskih podružnic se je javila c. k. kmetijski družbi obžalovanja vredna vest, da izrabljajo brezvestni ljudje vojno stanje v raznih pokrajinah naše kronovine v te svrhe, izvabiti živino za prav nizko, da naravnost slepo ceno posebno onim kmeticam, kojih možje so bili poklicani, in katerim so obstoječe razmere kakor cene na živinskih sejmih do cela nepoznane. Kmetijski družbi ni znano, kakšnega stanu so ti brezvestneži-živinokupci, obsoja pa kar najostreje početje takih elementov, kateri na tako nesramen način izrabljajo težavno stanje kmetic in kmetov ter njih nepoznanje v resnici obstoječih razmer na živinskih sejmih. Naznanjamo v vednost vsem kmetom in kmeticam, ki morajo sedaj same voditi gospodarstva, da je c. k. namestništvo določilo in razglasilo cene za vse pridelke in izdelke, kateri so potrebni za prehranitev; v tem razglasu so objavljene tudi cene za meso in maščo, kakor tudi za surovo maslo in sir ter tudi za krmila. Z ozirom na vojno stanje so bile te cene določene v taki visokosti, katere v popolni meri odgovarajo današnjim pridelovalnim in tržnim razmeram. Primemo tem najvišjim tarifam je omogočeno tudi mesarjem in kupcem živine kupiti našo živino za razmeroma visoko ceno. Naši kmetovalci pa bodo dosegli lepe cene le tedaj — kar je nmljivo — ako bodo odprodajah od svoje črede rep za repom le polagano. Ako pa se v posameznih krajih po nepotrebnem kar vsiljuje kupcem vsa živina v nakup, je umijivo, če potem kupci izrabljajo take razmere. Nepotrebno odprodajanje naše dragocene živine za slepo ceno pa pomeni neizmerno oškodovanje našega kmetijstva, kar deloma tudi zadene ves naš kmetijski položaj. Slednje moramo reči posebno o naravnost neumni in nepotrebni odprodaji telet. Prezreti ne smemo okoliiosti, da more nastati v najhujšem slučaju za vojaško upravo ta možnost, da bi morala kmetom odvzeti tudi krave, ne da bi se mogla ozirati na to, je-li je to ali ono živinče breje. Na ta način bi se goveje črede glede zaroda hudo zmanjšale. Ker pa je zrastlo letošnje leto dosti' krmil, in bo tudi otavska košnja razmeroma zadovoljila, so kmetovalci na Štajerskem s krmili dobro preskrbljeni in toraj lahko večje število svoje živine dolgo časa preredijo. Ni toraj prav nobenega vzroka in razloga, prodajati živino za slepo ceno. Vojaštvo bo potrebovalo veliko množino živine in bo jo dobro plačalo. Ker imamo zadosti krmil za vzrejo mlade živine in se mora dobiti nadomestilo za velik odvoz klavne živine, ako hočemo zabraniti oškodovanje naše govedoreje za več prihodnjih let, potrebno je, da si ustvarimo z vzrejo mladih živinčet nadomestilo. Pred vsem je toraj neobhodno potrebno, da se ustavi v prvi vrsti neumna odprodaja telet. Te besede veljajo posebno kmetovalcem na Srednjem in Spodnjem Štajerskem, kjer je žalibože razvada odprodajati teleta in si potem nakupovati živino za pleme na sejmih, če od nekdaj udomačena. V prihodnjem času bo se to nadomestilo moglo dobiti bodisi le za visoke cene bodisi sploh ne. Kmetje in kmetice, ki se bodo držali še vnaprej te razvade, bodo trpeli hudo škodo. Zakrivili pa bodo tudi, da bo se jako zmanjšalo število živine v naši Vojvodini. Pregrešijo se na dve strani: zoper sebe same in zoper blagostanje dežele. Pač ni potrebno, da se v tako resnih časih zavživa teletina. Nujno potrebna je omejitev odprodaje telet. Ako bi kmetovalci ne hoteli slušati v svojo lastno škodo našega svarilnega glasu, izpolnila bi c. k. kmetijska družba le svojo samoobsebi umijivo dolžnost, če bi pri pristojni oblasti storila korake, da so omeji odprodaja telet. Želimo tudi, da se naznanijo kmetijski družbi vsi primeri, v katerih so bili živinorejci v zadnjem času od živinskih kupcev opeharjeni, da lahko družba potem stori nadaljne korake proti takemu nesramnemu početju in brezvestnim živinskim barantačem. Upamo, da bo zadostovala ta svaritev v pojasnilo kmetovalcev in kmetic, kateri niso bili poučeni o razmerah. Velja Vam naj pravilo: Niti ena glava živine se ne sme stržiti, za katero ni neobhodna potreba odprodaje in ni ugodna za odprodajo. Na ta način se kmetovalci sami obvarujejo škode in storijo svojo dolžnost za ohranjenje naših dragocenih čred, ki tvori precejšen del našega narodnega gospodarstva. (V imenu dobre stvari prosimo, da ljudstvo opozorijo na te nevarnosti p. n. občinska pred-stojništva, podružnična načelstva in druge kor-poracije, učitelji, duhovniki raz prižnic, oznanje-valci pri cerkvah itd. Najuljudneje prosimo tudi časnike za brezplačen ponatis tega svarila. Ured.) Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Cesarjeve odločitve. Naš presvitli cesar podelil je nemškemu cesarju Viljemu It. veliki križ vojaškega reda Marije Terezije; generalu infanterije plem. M o 11 k © pa komanduro istega reda. Bitka pri Krasniku. Dunaj, 27. avgusta. — Naša zmaga pri Krasniku je naravnost velikanska. Sovražniki so-postavili najmanje 5 zborov, to je 200.000 mož v boj. V tridnevni borbi, ki je stala ogromno žrtev, so bili Rusi popolnoma tepeni in so divje zbežali proti Lublinu. Naša vojska jih zasleduje. Pomorski boji. Berlin, 28. avgusta (ponoči ob 10. uri). Nemška mala križarka „Magdeburg" prišla je v Finskem morju na plitvo mesto. Veliki ruski. parniki so jo nato v zrak spustili. 17 mrtvih, 21 ranjenih se je takoj dobilo; 85 mornarjev pa še manjka. Cesarski telegrami. Cesar Franc Jožef I. brzojavil je nemškemu cesarju: „Zmaga nad zmago! Bog je z Vami, on bode tudi z nami. Najiskreneje Ti čestitam, dragi prijatelj, mlade junake, tvojega ljubega sina ter bavarskega prestolonaslednika, kakor tudi nedoseženo hrabro nemško armado. Besed manjka, da bi izrazil svoje veselje. Srčno Ti stisne močno roko Franc Jožef I. Avstro-Ogrska je napovedala Belgiji vojno. Razstreljen je bil veliki most med Negotinom in Zajecarjem. S tem je glavni dovoz hrane za srbsko armado uničen. Srbi so od vsega sveta zaprti. Na Ogrskem je 4000 vjetih Srbov. ze Gospodarske. Zimska solata se začne sejati sredi avgusta in seje se jo lahko ves čas do polovice septembra. Dobro je, če se seje zimska solata v dveh raznih obrokih, kajti,. če postane na prvo posejana prevelika, ali pa če jo polži požro, ostane vsaj še od one v drugič posejane nekaj za presajenje. Ko nastopi zima, morajo biti saje-nice že dovolj krepke, kajti če so preSibke, ne bo^ zlepa solate, Če so preveč razvite, pa sajenice ne pre-zimijo dobro. Najprimernejši čas je, če se presadi zimska solata proti koncu septembra ali početkom oktobra, da se sajenice še pred zimo dobro sprimejo. Vsade naj se sajenice zimske solate nekoliko globokeje nego one poletne solate, ker že tako jih zmrzal nekoliko privzdigne od tal. Vsadi naj se sajenice v 6 do 8 cm globoke jarčke, kajti v teh sajenicam mraz tako močno' ne škoduje a tudi solnce preveč ne smodi. Tudi gosteje naj se posadi zimska solata, nego poletna, ker pozimi vselej nekatere sajenice usahnejo. Kdor ima o velikem mrazu, ko ni snega, steljo, sirkovno ali smrekovo vejevje pri rokah, naj sadike nekoliko pokrije, ali pa vsaj zavaruje-od severne strani pred mrzlimi vetrovi. Kakor hitro nastopi ugodno vreme, se mora stelja, vejevje s katerim-je solata pokrita, odstraniti. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice so letni in kramarski aejmi; sejmi, zaznamo - rani z zvezdico (*) so Živinski Bejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme). Dne 26. avgusta na Bregu pri Ptuju*; v Ljubnem**, okr. Gornjigrad; Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Mariboru*; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 27. avgusta na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino). Dne 28. avgusta v Stainzu**; pri Sv. Ani am Aigen, okr, Fehring; v Furstenfeldu*'; pri Št. Janžu pri. Herbersteinu, okr. Pollau; v Vorau; v Sričini, okr. Maribor; v Fernitzu*, okr. Graška okolica; pri Sv. Trojici* okr. Sv. Lenart v Slov. Gor.; v Rogatcu (sejem s ščeti-narji); v Gradcu (sejem s kavno živino). Dne 29. avgusta na Muti", okr. Marenberg; pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; v Orešju**, okr. Brežice; v Pusterwaldu, okr. Oberzeiring; pri Sv. Petru na Otters-bachu**, okr. Cmurek; pri Sv. Tomažu", okr. Ormož; v Voirsbergu**; v Predlitzu**, okr. Murau; v Žalcu**, kraj Celje; na Vranskem**; pri Št. Ilju pod Turjakom**, okr. Slovenji Gradec; na Planini**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Policanih", okr. Slovenska Bistrica. Dne 30. avgusta v Hieflau, okr. Eisenerz; v Liezenu; pri Št. Ilju v Slov. Gor., okr. Maribor. Dne 31. avgusta v Wettmannstettenu*, okr. Deutsch-landsberg; v Kirchbergu ob Rabi**, okr. Feldbach; na Hajdini**, okr. Ptuj; v Konjicah*; v Ribnici*, okr. Ma-ifcor; v Ilzu (sejem s hmeljem), okr. FUrstenfeld; v Ga-rsdorfu", okr. Lipnica; y Kainachu**, okr. Voitsberg; v Marija Tinskem**, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 1. septembra v Arnočah, okr. Šoštanj; v Fischbachu", okr. Birkfeld; v Z'gartovem vrhu, okr. Sevnica; v Obdachu**; v Semriachu, okr. Frohnleiten ; v Murau*; v Radgoni*; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (letni konjski sejem in sejem z uporabno živino); v Ptuju (konjski in govejski sejem z žrebeti). Dne 2. septembra v Trnovcih*, okr. Ptuj; v Luča-nah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozjef v Ptuju (svinjski sejem). Dne 3. septembra v Račjem*, okr. Maribor; v Fernitzu, okr. Graška okolica; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (konjski sejem in sejem z klavno živino). Dne 4. septembra v Vuhredu, okr. Marenberg; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (sejem s klavno živino). Dne 5. septembra v Brežicah (svinjski sejem); pr: Št. Ilju**, okr. Maribor. Dne 7. septembra pri Št. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje; na Sv. Gorah**, okr. Kozje; v Slovnic.*, okr. Maribor; pri Sv. Vidu**, okr. Ptuj; na Črni gori*, okraj Ptuj; v Vojniku*, okr. Celje; pri Št. Jederti*, okr. Laško; pri Št. Rupertu**, ckr. Weiz; v Ormožu*; v Zrečah** okr. Konjice; v Celju*; v Gradcu (z porabno živino). Dne 8. septembra v Gomilici, okr. Lipnica; v Oppenbergu, okr. Rottenmann; na Gori, okr. Ptuj ; v Fraucnbergu, okr. Liezen. Prvorazredna kolesa! Najnovejši modeli 1914/15. Ma! Trajna! lahko lekilaI 5{ler pismene reelne garancije! Krasna priznani* iz vseh krogov. Št. 13,2. Leitner-kclo znamka „B. L." z najboljSim lorpedo-freilaufom, doppelglockenlager, gorskim manteljnom, delavskim orožjem, zvoncem, ace-tvien-evelilko, nožno pumpo, varstvom proti blatu, skupaj K 120-—. Posamezni deli po najnižjih cenah. Ceniki gratis in rranko! Največja fabrifiua zaloga koles Brttder Leilner. 8t. Te« a./d. fllan St. 23. 389 Išče 1 se zastopnike proti visoki pro-viiiji za obisk kmetovalcev, obrtnikov, uradnikov itd. za razpošiljamo trgovino moSkega in ženskega blaga. Vpeljani ima;o prednost. Nevpeljani, ki pa imajo dobro znanje, se vdchjo. Pi nudile pod „Tucli-fabrik 4313" na Haasensteia 4 Vogler, Prag, II. Češko. Ameriko o« 8*6 z 12.000 do 19.000 toni velikimi parniki s dvojnimi Iravbami Red Star Line Prvorazredni paniki. Z«arn« cene. Izbirna oskrba. Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih U dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Llnle, Antwergen, Dnnaj IV.. WiedeuergUrtel 20, Julius Peppi.'. Innsbruck Sadbahnstruse S, Frane Doleno, Ljubljana, kolodvorska ulica 41. Leopold Franki, Gradec, JoanneunariiiaT V* Franz ScUolieb, tovarna orožja in izdeloval-aica tiaih pušk, Borovje na Kii reškem. Fino odpadlo milo pri Slancanju lahko poškodovano, v raznih dišavah k. rože, vijolice itd., primerno tudi za nadaljno prodajo, v 5 kilsfeem postnem zavoju. Čitto fina kakovost ca. 60 do 70 kosov K 750 po povzetju. Seifen-Verssntlhans ,,Nerknr", Wien - Xeoler-chenfeld 4S. 608 Direktni nakupni vir za mod. lovske puške Reparature, pre-naredbe, atrokovnjaSko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. — Ilustrovani cenik brez troSkov. 657 Lepa hiša v dobrem stanu za trgovino ali obrtnijo z vrtom, v Središča, blizu cerkve, se poceni proda ali v najem odda. Vprašanja na Willi. BlfiD, Lederb., (iraz. Annenstr. 25. 697 ummuuxn Zaradi vojske prodam svojo trgovino z mešanim blagom, žganjem, vinom. pivom, mostom, prodajo lesa, tobak - traiiko. Odkup 4000 K skupaj s krajem po dogovoru. Jako dober kraj, kar se da dokazati. Vprašanj« na »prav« lidta. 64S Lepa vila v neposredni bližini Ptuja se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove Josef Wesiak, Pnitigamer Bierdepot, Mar-bnrg, Milhlgasse. 601 ooooooooo Čevljarski učenec zmožen nekaj nemščine (kateri se je že u5il ima prednost) se čevljarstva dobro izučiti pri Jos. (Jregl. čevljar, Brežice ob Savi. 662 Pridna delavna 661 viničarska družina se sprejme v Stadtbergu pri Ptuju. Vprašanja na trgovino z mešanim blagom Schwab v Ptuju. Hanptplati 13. ooooooooo Ne zamudite dalje in pišite Se danes po moj bogato ilustrirani, 4000 podob vsebujoči glavni katalog, ki nudi veliko izbiro v raznih predmetih in ki se posije na zahtevo vsakomur zastonj in fran ko. C. in kr< dvorni liferant Hans Konrad raziošiljalna hiša Brlix štev. 6466 (Češko). 630 Nikl. žepna ura K 3'90, 6-—; srebrna ura K 8-40, niklasta budilnica K 2 90, ura-kukavica K 8-60, ura napendcli K 9—, harmonika K 6*— , goste K 5,80, revolver K 680. Razpošiljatev po povzetju. — Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Priden in delaven mlinarski učenec se takoj sprejme po pobrih pogojih v učenje. Alojz Kukowetz, posestnik umetnega mlina, Ptuj. 6&6 Viničar priden in reden, z uajmanje 3 delavskimi močmi se pod ugodnimi pogoji novembra sprejme pri R. Flick, Fram (Frau- heim) 668 Zenitbena ponudba. Miroljuben, dober mož, vdovec z otrokom, premožen posestnik ter mojster v lepem mestu na Spodnjem Štajerskem, želi se seznaniti z dekletom, katera je lične postave, dobra gospodarica, ter ima nekaj premoženja. — Prijazna pisma s sliko blagovolijo naj se poslati na upravništvo tega lista. Molčanje samoumevno. 666 664 dostojen in zanesljiv in ki ima 5 do 6 delavskih moči. sprejme se pri Josip Goriupp, Ptuj. se išče za Neuberg, pol ure od mesta Slov. Bistrica. Dobi 60 K deputata na leto in vsaka delavna oseba za vsak delavnik 60 h, pri težkem dela 1 K. Pri viničariji je tudi ena krava, vrt za zelenjavo in njiva za krompir. Obdelovati je_3 orale amerikanskih -goric. Dela je vso leto. Vprašanja na upravo tega lista. 648 Prevara ali sugestija ? Ponuja se občinstvu že leta sem ustne vode, ki so jako lepo parfumirane. Občinstvo jih rabi in jih označi kot jako dobre, ker so dobro-okusne, brez da bi o tem premišljevalo, je-li imajo tudi katerokoli medicinsko vrednost. Ako bi o tem premišljevalo, ne polagalo bi glavno vrednost le na okus, marveč bi vprašalo tudi po desinfikujočih snoveh. — Tudi ni vse eno, ali ustna voda neprijetni duh zakrije, ali pa ako ga resnično odpravi. Dobra in vplivajoča ustna voda naj ne parfumira samo, temveč naj tudi vse snovi vretja ter nalezljivouti uniči, neprijetni duh odpravi ter vkljub temu osvežujoče vpliva. Po teh temeljnih stavkih napravljen je Pfeffer-minz-Lysoform. Pfefferminz-Lygoform presega po znanstvenih preiskavah tudi doslej kot najboljše priznane ustne vode šestkratno na vplivu. Obledi zobe! Ker se rabi za en kozarec ustne vode samo 10 kapljic Pfefferminz-Lfsoforma, izda ena brizgalna steklenica skozi cele tri mesece I Kolosalno ceno in izdatno. • 1 originalna brizgalna steklenica Pfefferminz-Lyso-forma stane K 1*60 v vseh apotekah in drožerijah. Zanimivo knjigo „Kaj je higijena?" pošljem Vam zastonj in franko. A. C. Hubmann, referent >Lysoform-tvornic«, Dunaj, XX, Petraschgasse 4. Z» ■• | Zahtevajte v vseh trgs-1 fldllPni vinah,gostilnah,kavarnah, Ml I vpeljajte v vsaki hiši iz- I K J vrstno „Š ta jerč eve« igUlItjU • h ž i g al i c e. V velikem te jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. za železno trgovino (Eisenhandlung) se sprejme, priden in zvest v trgovini List & Brodnjak Strigova (Stridau), Ogrsko. m KARL RENGO „AiimiihIe" (preje mlin g. F. C. Schwab) v Ptuju kupuje vsako množino pšenice in rži; plačam za jako lepo pšenico 28 do 29 K za 100 kg, za rž K 20— do 22-—. 6sa # m Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zayod. # # priporoča se glede vsakega med hranilnidne zadere spadajofeega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla t avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka nadeva pojasni in po vsem vstreže. ,■■• * $ Občenje j$ $t z avst. ogersko $ # banko. $ w Ravnateljstvo, o» • * Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. 00 — 8 — _^ i I « I" 11 za Plante m obleKo se dob' T trgovini Pravo domače platno (echte Hausleinwand) Brata siawitsch, Ptuj. nil P IT Asbestskn I •.lir U f\ I I popravaprčstvarp.n pred ognjem, ulrjtn proh vsakemu vreraenu;mrzlineshnovitcn.lahek.ni?ka cenakrasen DURIT DELAVNICA.CELOVEC. 695 Glavni zastopnik za Štajersko: E. L. Hammerschmidt, Gosting pri Or adcu. Budilnica s stolpovim zvoncem I a kakovost, 30 urni slagwerk in budilnica z glasno donečim zvoncem, gladko poliranim okroglim okvirjem, 80 cm srednje mere, cifernica z vloženim steklom, kompletno s 3 zlato-bronciranimi oteži s 3 letno pismeno garancijo samo K 7'80 samo s cifernico, ki sveti ponoči K 8*40, Najcenejša kuhinjska okrogla nra brez bndilnice, 39 urno kolesje na fedcrcug, 16 cm srednjo mere K 3'20. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj ! Rapošiljatev po povzetju skozi Prvo fabriko ar HANNS KONRAD c. in k. dvorni liferant, Brux Štev. 6329 (Češko). 630 ilustrirani glavni cenik z nad 4000 podobami na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. iz najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani čaj, se kot domače sredstvo zoper obolenje živcev z uspehom rabi. 128 Ta čaj pomiri živce, odpravi bolečine, sestavlja kri, prepreči krče, prinaša spanje, poveča telesno moč in splošno dobročutje, pospešuje prebavo. Ta čaj Ganglional ne vsebuje nobenih omamljajočih ingredcncij. Edino pristen se dobi ta čaj pri c. in kr. dvom. in nadvojvodo, komornemu dobavatitlju JULIUS BITTNER ---------- lekarnar 128 Relchenau, Nižje-Avstrljsko. Cena enaškatli e z natančnim navodilom 3 krone. Se dobi v lekarnah; kjer ne, pa proti vpošiljatvi K 3— franko po pošti. • V za 12,14,16,18,20 K in tudi flnejše sorte y velikem izbira se dobiva v veliki trgovini Jobann Eoss CELJE na koledverakem prostora. (Zahtevajte cenik), tu Wasserdichte Wagenplachen VododrŽne vozne plahte K 20-— K 25-- K 30- 3 m 3'/, * m dolge 243 Wasserdichte Pterdedecken - rujave 1-90 m dolge po 10, 12, 15 kron, priporočata Siawitsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. Warletz & Pečnik trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezanega lesa po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. 288 Meščanska parna žaga. Na novem lentntm trga (Ltndplatz) v Ptuju arare* klatnio* ia phnanka kile postavljaš* j« parna iaga nakonar ■*■'■ ' ' T porabo. —— Taakonuxr m laa afodi ttd., tor po sairtvri takaj raaiaga. Vsakdo pa na« tadi mm oblati, Trt&d, apabati i. 1 i Kari Kasper trgovina m m a Janini blagom In zaloga imodnika M? PTUJ priporoča tvojo bogato zalogo špecerijskega blaga. zukovih polen za kurjavo, nadalje smodnika ha lov in razstrelbe, cindžnore, dinamit ter predmete municije za lov kakor patrone, kap-teljne, irot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tsmažovo moke, kajnit, kalijevo sol itd. po najnižjih oenah. Mlltli JIHK.IIllli.1 (lohnnng- and Dienstveraittag) ia službe, učence, stanovanja in posestva y Ptuju izvršuje ne vrste issredevanja najhitreje. "■* Vprašanja in pojasnila V mastni Otražniei (retevš).. zmožni nemščine in slovenščine, ki iščejo učne prostore, tako pri rokodelskih mojstrih (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo naj se pri sledečih načelnikih podružnic „Deutscher Lehr-herrenbund": 1H6 za Ptuj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylert; za Celje pri g. KarlMortl; za Ormož pri g. Stefan Brodar. na giavnam trgu zmv.au aaatatw priporoča svoj* zalogo: Otročjih igrač, ranih ™t uenatega blaga kakor kafra, talke za We, aa nakupovanje in za denar, toaletna redi, pisalne in kadilno predmete. Bazne stvari Iz Iekls npr. beetek, žlic, nežo za top m prava Sollnger britve itd. Blago be oslulsMa hi roga, kako tadi plotaroko blago npr. korito za potovanje ™«fc mt. Razno blago Iz otekla hi porcelana, tolarje, plskre, skledo, flaie, plažo In druge t to itrokc, ■padaioco reči. Bazirnl oddelek io U 30 vin, naprej. PoaobM lope raSi pa m 10 da K l'2t, veUko trgovino Johann Koss, Celje »dioMisteipn zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblak za moške, tonske in otroke,, kmet klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikans —===^====E==EE=E=E grobne vence sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, trakove, z eno besedo vse. na« RAZ GLAS. 541 Sparkasa mestne občine Celje naznanja, da je določena obrestna mera za hranilne vloge i zanaprej s 41 0 o Obrestovanje vlog se zgodi od prvega delavnika in neha z delavnikom pre< dnevom dviganja. Rentni davek plača, kakor doslej, zavod samo iz lastnih sredstev. Zunanjim vložnikom se daje na želj oseke poštne hranilnice brezplačno na razpolago. Hranilne vložne knjižice lastnega zavoda se brezplačno shrani. Sparkasa mestne občine Celje. rj-t.1. tir Di-.u .- Di..i«