Hflrtul živijo z nami Ljubljana, 31. oktobra. Kakor za vsak praznik mrtvih, je \Ljubljana tudi tokrat za Vse svete do- živela čisto svojevrstno turobno, toda vendar živahno razgibano življenje. Dasi je prezgodnji sneg zamoril doma- la vse cvetje po vrtovih, je od kdove> kod vstalo celo morje belih in pisanih krizantem, ki jih žene, vdove in siro- te, odnašajo k Sv. Križu mrtvim za spomin. Ob pokopališču samem se je letos tnorda še v večji meri kakor v zadnjih letih razvila posebna sezonska delav- nost, ki jo Vsi sveti vsakokrat prikli- čejo na plan. Pred vhodom na božjo njivo postavajo delavske žene, brez- poselniki in otroci, ki so za nekaj dni vzeli drobne motike in pa pesek v ro- ke, da popravljajo in lepšajo grobo\>e za vse one preostale, ki ne utegnejo sa- mi opraviti te zadnje počastitve svo- jih pokojnih. Misel na mrtve proži v ljudeh tudi usmiljenje do živih in pred vrati poslednjega človeškega domova- nja so se zvrstili prosjački in bedni prodajalci sveč in nagrobnega okrasja, da bi si prislužili vsaj nekaj skromnih par. Ob Vseh svetih je čas, da se vsi živi vnovič spominjajo resnice o tem, kako onstran groba ni razlike, in vsaj za nekaj dni naj bi tudi tostran večt nosti prenehali mržnja in prepadi, ki ločijo ljudi. Smrtne nesreče med naročniki Jutra" Na mariborskih pokopališčih Maribor, 31. oktobra Na praznik V®eh »vetih se bodo spet zgr- nile množice na mariborskih iobreških pokopališčih. Letno pokopljejo okoli 700 Mariborčanov, dočim so jih pred desetimi leti pokopali oko'i 5C0. Na starem mestnem pokopališču v Strossmayerjevi uli- ci je samo še okoli 1000 grobov, v«i ostali so deloma poraščeni, deloma pa izravnani s površjem. Na vojaškem grobišču je pokopa- juh okoli 900 vojakov iz 6vetovae vojne, (to- čim je bilo pred tremi leti izkopanih 119 grobov, v katerih so počivali italijanski ujet- niki, katerih zemske ostanke so prepeljali v Italijo. So pa še tri pokopališča, ki n'so tako znana. Predvsem pokopališče moške kaznil- nice za zidovi kaznilniškega komplek&a, kjer počivajo z zločinom zapečateni pokojniki. Po- tem pokopališče na koncu Tezna, kjer je v času mariborske pokopališko 'krize leta 1910 kupila ob levi strani c°«te proti Ptuju mestna in stoLna župnija primerno zemljišče. Tedaj je bilo namreč mestno pokopališče že prenapolnjeno. Staro magdaleinsko pokopa- lišče so zaprli že leta 18S0, na novem mag- dalenskem pokopališču na Pobrežju pa so pokopavali samo pokojnike 'z predmestij, predvsem Pobrežja in Tezna. Tako je mest- na in stolna župnija bila primorana leta 1911 kupiti ob Ptujski cesti na koncu Tez- na veliko zemljišče za novo pokopališče. Do !eta 1914 je b!lo na tem pokopališču poko- panih 85 mariborskih meščanov. Toda po- kazalo se je, da je novo pokopališče le pre- več oddaljeno. Razen tega pa s0 nastali s prejšnjo lastnico zemljišča Ano Gojčičevo sodni spori, tako. da 6e ie na podlagi po- ravnave šele leta 1922 lahko vknjižba last- ninska pravica v prid mariborske stolne župnije. Tako se je zgodilo, da se ni®o Ma- riborčani yeč pokopavali na tem teženjem Spomenik mučeniku Avgustu Kelnariču pokopališča. Nekatera trupla so pozneje pre- nesli na novo pob reško pokopališče, dočirn pričajo še danes grobovi ostalih, ki so tam- ikaj še pokopani, o pozabljenju, ki je leglo na to pokopališče. Napisi na še ohranjenih nagrobnikih »o komaj čitljivi, tam okoli se pase živina, grobnice so razdejane, gro- bovi pa preraščeni. Mariborčani, ki imajo tamkaj «voje pokojnike, bi pač morali po- skrbeti za primerno zaščito in ureditev te- ga zapuščenega pokopališča, ob katerega neposredni bližini 6e nahaja pokopališče evamgelske občine, ki p aje tako lepo oskr- bovano in urejeno, da je menda navzlic skromnosti najlepše mariborsko pokopaH- fcče. Naposled pa se med Mariborčani poživlja spomin na ti»ti del pokopališča pri Sv. Mar- ku nižje Ptuju, kjer so našli svoje posled- nje domovanje vsi oni številni nesrečniki iz ^Vo'$T^dčetedofgo'ča$d~oKrofi piti perilo tedaj ne-zadostujo' do ga peretejcot .navadno!- Perilo Je treba pravilno nego- Vati % Schichtovim Rodionom. > v 3 tem si boste prihranili ;tudi; imnogo težkega dela. jRadion |e popoln proizvoJ za nego perila. Uporaba je zelo, preprosta: jL Raztopite Radion v mrzD vodi, 7. Ko : raztopina zavre, Icuhajte najmanj 15 minut Splalcujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodij Perilo bo ostalo dolgo časa Icot novo in bo vedno snež- i nobelo. Schichtov RADIOM Maribora in okolice, M ao bodi»l prostovolj- no, bodi«! neprostovoljno naSl svojo smrt • valov ju široke Drave, Narodne šege in vraže ob Vseh Kult pokojnih je najstarejSe čJovešbo ndejstvovanje. Ob kuku mrtvih se pojav- ljajo prvi začetki razglabljanja o smislu in vrednosti življenja, prve kali verovanja in prvi nagibi do nadnaravnega pojmova- nja- Krščanstvo je med bolj aili manj smi- selnimi svojimi šegami in navadami pre- vzelo in posnelo ta kult ter mu dotločilo praznik Vseh svetnikov, ko ima vsakdo svojega patrom, in dan Vernih duš. V ; Beli krajini nazivajo ta praznik z lepim ! imenom »mrtvi godi«. Med vsemi obredi, šegami in navadami krščanskih ve- roizpovedi je današnja oblika tega kulta, najbolj splošna in razširjena, našemu srcu najbližja in skupina čustvovanju vseh de- žela in narodov. 2e stari Rimljani ao se spominjali svojih mrtvih prednikov. Po njihovi veri se je začetkom novembra odpdrai podzemski svet, kjer »o prebivale dobre auše (divi no mlefco. Z njim to z n)im hladili duše. todl krop®, da bi Naši predniki ao bili pt spu Kad, B. da bi Vo prijela, pade doiL V Bela krajini je tam narodna vera, da star- ši za pofcojnnmi nedolžnimi otroci ne smejo preveč jokati, ker bi bili potem otroci motri in bi v večnosti trpeli. Tudd morajo otrolco, ki umrje, ostriči lase, sicer bi mu na ornem sveta droga deca lase skubiilav Tam je tudi vraža, da se ženske ta dan ne smejo česati, ker bi jim ne segnCli lasje v grobu. — Ti prazniki so tudi odločilni za vreme. V Beli krajini pravijo: Ce na Vse svete voda izvene, bo prihodnje leto do- bra letina. Ce je in, ki jih izplača lavarovalna družba, čim ji predložijo iz- pričevalo o smrtni nezgodi in potrdilo o plačani naročnini Vsota 10.000 je bila dtv ločiena po vsestranskem računanju in upo- števanju najrazličnejših okolnosti in potreb ob nenadni smrti rodbinskega rednika. Ta- ka nenadna smrt ne uniči samo nenadome- stljivega in neprecenljivega življenja, ten>- toč pretrese v večini primerov tudi gmotni položaj družine. In tak udarec usode naj «7daj3a naše tavarovan je, ki naj rmdi hodo prizadetim svojcem sredstva vaaj sa prve fci najnujnejše potrebe. »Jutrova« savarovalmna ae nalaga za- varovancu prav nobenih skrbi in opravkov. Kdor redno plačuje »vojo zavarovalnino, ima tolažljivo lavest, da je pripravljen to- idi na najhujše. Zavarovanje, ki ga je uved- la uprava »Jutra«, se v nobenem oiiru ne ra/tliknje od zavarovanj, ki jih sklepamo pri zavarovalnih družbah. Prednosti in koriBti ta zavarovanca so pa v tem, da »o mu prihranjeni stroSld, pota in skrbi Tudi raz- nri druga časopisna podjetja uvajajo ne- iVova grobnica ljubljanske duhovščine Jtaktea »varovanja svojih naročnikov, a 9c> ta zavarovanja v bistvu le nekakšna darila, ker podjetja saima presojajo položaj IjiodL, ki pridejo v poštev ta izplačilo za- varovalnin«. »Jntrova < zavarovalnina pa )e enaka za vae in jo zavarovalna družba izplačuje po svojih predpisih. V prvem leta poslovanja »Jutrove« sa- •arovalnine je bflo izplačanih 13 zavaroval- nin po 10.000 Din. Prva smrtna žrtev ne- sreče iz kroga Jutrovih naročnikov je bil p-ometni uradnik Janko Smerkolj v Logat- cu. V noči 13. januarja 1929 je odpravljal tovorni vlak proti Rakeku. Stal je, kakor je predpisano, pred tovornim vlakom in pa- zil na odpravo. Ker je vladala gosta me- gla in silovit mraz, ni takoj zagledal na po- stajo prihajajočega stroja. Po naključju je Krist z duhovniške grobnice, umetnina kiparja Pengova stal tako nesrečno na tiru, da ga je loko- motiva x vso silo sunila v stran in jo pri- letel pod kolesje tovornega vlaka, ki je zdrobilo njegovo mlado življenje. V istih dneh pa se je smrtno ponesrečil v tovarni na Količevem pri Domžalah Dragotin Se- liškar. Se pred potekoma prvih petih meso- cev »Jutrovega« zavarovanja je sledila 5e tretja smrtna žrtev. To je bil upokojeni komisar finančne kontrole Karel Kos na Jesenicah. Povozil ga je motociklist. V letu 1930 je bHo izplačani šest zavarovalnin, 1031 sedem, 1932 oeean, 1933 Sest, 1934 tudi iest, 1935 devet, leto« pa že pet. Vsako leto pa so bile tudi odklonjene mnoge zavarovalnine. V prvi vrsti zaradi tega, ker ni bil izpolnjen glavni pogoj — redno plačevanje naročnine, v nekaterih primerih pa tndi zaradi tega. ker ni bilo zadoščeno pogojem nezgodnega zavarova- nja, ki veljajo za vse zavarovalne družbe. Nekajkrat se je zgodilo, da je zavarovalna družba prostovoljno nekaj izplačala svoj- cem ponesrečenca, čeprav ni bilo zadoščeno vsem pogojem nezgodnega zavarovanja. Na vt>e take ukrepe pa nima uprava »Jutra« nobenega vpliva. Čitatelji in naročniki »Jutra« se dobro zavedajo koristi zavarovanja, a že dosti- krat se je zgodilo, da BO se nato spomnili prepozno. Zabeleženi so prav zanimivi pri- meri. Danes se zgodi tragična nesreča, rod- bina ugotovi, da naročnina ni poravnana, in jo takoj nakaže. Zamujeno pa se ne da več popraviti. Ce se kdo hudo ponesreči, svojci seveda takoj na njegovo ime naro- čijo »Jutro«. Da 6« vidi, kako se površnost kruto maščuje, naj sledi iz statistike upra- ve »Jutra« še pregled odklonjenih zava- rovanj. Le-ta 1929 so bile tri. 1930 tudi tri, 1931 tudi tri, 1932 trinajst, 1933 pet, 1934 Sest. v dveh primerih pa je zavarovalnica prostovoljno izplačala 5.500 in 2.500 Din, 1935 pa pet odklonjenih zavarovalnin.