Odgovori na vprašanja z zbora volivcev 1. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Milan Majcen Pripomba: Občinska skupščina naj predloži odgo-vornim, da razdelitev bencinskega dinarja spre-menijo tako, da ostane 80 % republiki oz. občini, 20% pa federaciji. Odgovor: Glede delitve bencinskega dinarja v raz-merju 80 :20 v korist republike smatramo, da je bil podan jasen odgovor v Delu s strani tov. Janka Smoleta, na postavljeno poslaniško vprašanje. Do konca leta 1970 ni pričakovati nobenih sprememb. Vprašanje: Ljubljanska mlekarna je na Celovški cesti razširila svojo dejavnost. V mlekarni proda-jajo pijače, masla in drugih mlečnih izdelkov pa ni. Skupščina občine in Mestni svet bi morala voditi račun o tem in prepovedati prodajo drugih izdelkov. Mlekarne naj bi ostale specializirane trgovine. Predlog: Trgovina naj bo le specializirana. Skup-ščina občine naj v bodoče pri določitvi namemb-nosti poslovnih prostorov ne dovoljuje odpiranja bifejev. Odgovor: Poslovalnica ljubljanskih mlekarn na Celovški cesti je pred časom opravljala v levem lokalu prodajo mleka, mlečnih izdelkov in drugih živil, v desnem lokalu pa je bila mlečna restav-racija. Medtem ko je prodajalna mleka ostala, so v desnem Iokalu spremenili dejavnost in je iz mlečne restavracije nastal bife. Na podlagi določil temeljnega zakona o podjetjih je za spremembo dejavnosti — spremembo predmeta poslovanja pri-stojen delavski svet podjetja. Potrebno je le, da podjetje izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za gospodarsko dejavnost, s katero razširja ali me-nja svoj poslovni predmet. Razširitev ali menjava predmeta poslovanja ni podvržena nikakršnemu soglasju občinske skupščine, pač pa jo je potreb-no prijaviti (registrirati) pri Gospodarskem so-dišču in priložiti dokaze, da so izpolnjeni pogoji predpisani v zvezi s tehnično opremljenostjo in varstvom pri delu ter, da je bila obravnavana dokumentacija o ekonomski opravičenosti razši-ritve oziroma menjave poslovnega predmeta. Na eni izmed zadnjih sej občinske skupščine je bil sprejet sklep, da morata biti svet za gospo-darstvo in oddelek za gospodarstvo pri izdajanju dovoljenj za odpiranje novih bifejev zelo rigo-rozna, ker je takih lokalov dovolj, pospeševati pa je treba samo tisto gostinsko dejavnost, ki nudi gostom tudi zdravo prehrano. 2. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Hinko Smrekar Pripomba: Prav bi bilo, da bi istočasno razpravlja-li tudi o planu sklada za komunalno urejanje zem- ljišč in o prispevku za uporabo zemljišča. To velii predvsem za ureditev otroških igrišč. Odgovor: Zbori volivcev bodo še v mesecu marcu razpravljali o programu del Sklada za komunalno urejanje zemljišč in prispevku za uporabo mest-nega zemljišča od ustanovitve do 31. 12. 1968. Vprašanje: Zakaj daje občina svoj prispevek za ureditev pokopališč? Odgovor: Odgovor, ki ga je na zboru volivcev po-dal tov. štibernik, dopolnjujemo z naslednjim: na območju občine Ljubljana-Šiška imamo devet pokopališč in sicer dva na mestnem, sedem pa na izvenmestnem področju. Vzdrževanje pokopališč v mestnem področju sodi v pristojnost komunal-nega podjetja ŽALE, ostala pokopališča na izven-mestnem območju pa v pristojnost Krajevnih skupnosti. Za vzdrže\ranje vseh pokopališč na ob-močju občine so planirana minimalna sredstva v višini 35.000 din. Vprašanje: Več občanov želi vedeti, kakšen je od-stotek stroškov pri pobiranju prispevka za upo-rabo mestnega zemljišča. Vsi smatrajo, da je do-sedanji način pobiranja neprimeren, pobiralo naj bi se hkrati s stanarino, davki, vodarino in snago. Izrazili so tudi možnost četrtletnega ali polletnega plačevanja. Odgovor: Skupni stroški pri pobiranju prispevka za uporabo mestnega zemljišča preko stanovanj-skega podjetja Dom in ostalih stanovanjskih enot znašajo 5 % od pobranega prispevka. Ta strošek v letu 1969 v celoti odpade. O načinu pobiranja prispevka je razpravljal svet za stanovanjske in komunalne zadeve in je pripravil nov smotrnejši način plačevanja prispevka. Pripomba: Istočasno smatrajo, da je plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča krivično. Za vlažne kletne prostore je prispevek 0,15 din po m2 enak kot za prvovrstno luksuzno stano-vanje. Naglašajo potrebo po diferenciaciji, s čimer vsi navzoči soglašajo. Odgovor: Plačevanje prispevka za uporabo mest-nega zemljišča se plačuje za uporabo komunalnih naprav kolektivne potrošnje, katero rabimo enako, ne glede na kvaliteto stanovanja. Kvaliteta sta-novanj se odraža v stanarini. 3. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Šer-cerjevo Pripomba: So proti delitvi sredstev krajevnim skupnostim za redno dejavnost po številu obča-nov, ker je sicer bolje, da se v takem primeru razpusti krajevna skupnost. Odgovor: Glede na pripombe o redni dejavnosti KS in sicer, na eni strani, da naj se za redno dejav-nost KS upošteva število občanov v KS, so bili na zborih volivcev podani protipredlogi. O zadevi ie razpravljal svet za komunalne in stanovanjske zadeve in zavzel stališče. da dodelievanje sredstev za redno dejavnost KS ni merilo samo število občanov KS, temveč program in aktivnost KS pri izvrševanju nalog. Vprašanje: Nezadovoljstvo vzdrževanja cest, kaj ie z asfaltiraniem Česnikove? Odgovor: Po zakonu o cestah vzdržuje občina le ceste IV. reda in mestne ulice, dočim sodi vzdrže-vanie stanovanjskih cest in vmesnib poti v pri-stojnost neposrednih porabnikov. KS Šercerjevo ie v letu 1968 dobila dodatna sredstva za te na-mene. Vprašanje: Kdo je kriv neprestanemu zviševanju cen? Ali tržna inšpekcija premalo kontrolira dvi-ganje cen? * Predlog: Občani KS Šercerievo zahtevajo. naj Iz-vr.šni svet nekaj pokrene glede podietij, ki samo-voljno dvigajo cene. Tudi občina mora voditi ra-čun o tem. Odgovor: Z odredbo zveznega izvršnemi sveta ko-nec lanskega leta so bile med drugim ukiniene tudi tiste določbe, po katerih so občine določevaie naivišjo raven maloprodainih cen oziroma nai'viš-io maržo v prodaji na drobno osnovnih živilskih izdelkov. že pred tem pa ie bi(a soroščena druž-bena kontrola cen vrsti industriiskih izdelkov. Ti ukrepi so biii prav gotovo sDreieti v cilju izva-jania naše družbene in gospodarske reforme, zla-sti, ker smo vo daljšem obdobiu stagnaciie pro-izvodnje zabeležili prvi vzpon, ki ie vzbudil opti-mizem, kar nai bi pomeniio. da ie gospodarstvo tudi v novih razmerah dovoli vitalno. da lahko napreduie. Vendar ie ta sprostitev cen vzbudila v nekaterih proizvaialnih in nekaterih trgovinskih delovnih organizacijah težnje. da v teh pogojih dosežeio neupravičene dohodke. Upaimo, da so take delovne organizaciie Ie iziemne in iih bo tre-ba po organih tržne inšpekcije odkriti in zoper nie ukrepati v smislu nredpisov o soekulativnfTr> dviganiu cen in marž. V začetku refnrme ie nam-reč imeio le 20 % indnstriiskih izdelkov liberali-zirane cene in je ta odstotek do konca lanskeaa Tpta porastei na 87 % nri potro.šnem blat?u. Raz-lika v ceni brez prometneca davka ie lani v zvez-nem merilu porastla za 1.4 % in znaša v Dovprečiu 17,2%. Iz navedenega bi mogli sklenati. da ie trpovina na drobno 1e v omeienem obsean vpli-vala na povečanje ccn. Priznati pa ie treba. da nove zvezne stopnje prometneaa davka za neka-tere proizvode in dodatna stopnia republiškecra prometnega davka prav tako povzročajo pove-čanie cen. Medobčinske inšpekciiske službe — tržna inšpek-ciia — sistematično pregleduic cene v trgovskih in nroizvodnih delovnih organizacijah. odkriva spekulativna dvigania cen in ukreDa. Poročilo o dosedanjih rezultatih bo predloženo občinski skupščini v aprilu letos. Za sedai pa lahko reče-mo. da je mani nrimerov neupravičenih in srieku-lativnih zviševani cen od opravičenih (dražie su-rovine, prometni davek itd.). Vprašanie: Kako je (jlede otrok v prehodnih do-movih? Občina s starši nlačnie mesečno za vsake-ra otroka 120.000.— S-din. Ali je to prav in po-trebno? Po mneniu občanov bi marsikateri starši raorali pred sodišče takrat, ko gre otrok v dom. Odgovor: Iz obširnih prikazov Zavoda za sociaino delo ie razvidno, da se nsrneriaio v Drehodni mla-dinski dom v Jaršah mladoletniki s ciliem. da se neotovi vzroke nenrilasoienosti rnladoletnika. Tz večine dosedaniih primerov izhaia. da so mot-nie v otrokovem ponašanm raznovrstnega izvora. ki so pocroiene s konflikti v ožiem družinskem in tudi širšem okolju. Zato je težko prevaliti kriv-do izkliučno na starše. Cena oskrbe v Prehodnem mladinskem domu je visoka zato, ker gre za individualno obravnavo in kritie vseh tistih stroškov. ki jih ne pokriva Temelina izobraževalna skupnost. VDrašanie: Na tem terenu se čuti problem varstva otrok. v času ko so starši zaposleni. otroci so pre-puSčeni satnim sebi. Ti se potikaio naokroe. n?-mesto da bi bili v varstveni ustanovi, kjer bi se učili in dobili prehrano. Odgovor: Svet za kulturo in prosveto je že več-krat razpravljal o tej problematiki s poudarkom na potrebe varstva otrok na teritoriju KS H. Smrekar in KS Šercerjevo. V petletnem prngrarrm razvoja mreže VVZ v naši občini je spre.ieto, da se prav za to območje zgradi nova Vzgojnovarst-vena ustanova. Lokaciio ie svet za urbanizem že določil in sicer med Kebetovo ulico in ulico Majde Vrhovnikove. Ideini proiekt za to ustanovo ie že narejen, v izdelavi pa je tudi glavni proiekt. Sred-stva za projektiranje so letos zasotovijena v ob-činskem proračunu v višini 3,5 milijona S-din. Vprašanje: Končno naj že nehajo zidati šole brez telovadnic!? Odgovor: Na obrobnem območju občine Šiška smo v zadnjih štirih letih morali zgraditi ali prizidke (Nadaljevanje na 14. strani) (Nfadaljevanje s 13. strani) k starim šo'fim (Preska). ali pa vse nove šiie (Vodire. SmlednikV Kcr so bile šole v Sm'edri'k'i in Vodicab stare nreko str> lct, ie bilo treba n^i-nrei zsrraditi nbie.kte z nčilnicami in kabinet> fn-lovadnire tia b-^o jrradiii v nasledniem obdobm. Letos se bo nriče.l "raditi tudi nov učni traV — 7. novimi učiirvVami in telovf>rln'co rri stari šoli s"iartno norl Šmrtrno poro. ki bn stara 10? '°fi. Pve telovadnic' bosta le.tr.«; nredani v imopVi skunai s nriVidkorn pri Gimriaziii šentvid. O^e nnvi tp'ovar!nir.i bodo nnorabliaV šoie Aloiza Kp-beta. Gir^nnziia Sentvid ip šola Franca Rozmafia Stnnpta. V zadrmh š<=stib letih sta dobiii no dve veiiki in Hve maii t.elovadn'ci šoli R. Jakoniča in TT. Smrelcaria. v vre^nosti 600 miliionnv .S-d'i. Vnra«nnfe: Kai ie z izpraznienim stanovaniem v Oesnikovi ulici? OdErovor: Sian«varne v Česnik<">vi nlir.i ie Ko''1^"-da garnz. dohod do šole v letu 1969 (Hinkn Sf^e-karl. Podražitve ureditve Gorazdove naj krije Slo-venija avto. Odgovor: Gorazdovo ulico bodo asfaltirali letos. V ta namen so sredstva za uporabo mestnega zemljišča v višini 353.134 din že zagotovljena. Vprašanje: Kai je z ureditvijo Korotanskega na-selja? Odgovor: Korotansko naselie leži v predelu: za katerega generalni urbanistični plan določa novr-šine za industrijske namene. Zato bi bila trošenja družbenih sredstev negospodarska. Pripomba: Sredstva iz leta 1968 na prispevku za uporabo mestnega zemi.jišča se naj vrnejo temu terenu! Odgovor: V nrogramu prispevka za uporabo niest-nega zemiiišča v letu 1968 so bila planirana celot-na sredstva iz tega naslova v višini 308.092 din za asfaltiranje Gorazdove. Iz istega naslova m ie bjlo uporabiieno za I. etapo ureditve šole Hinka Smrekarja 423.637,35 din. Iz tega sledi, da so bila potrošena večja sredstva kot pa so bila planirana. Vprašanie: Kaj .ie z vzdrževanjem Goriške ceste. PreDoveio naj ves promet po Goriški cesti. Če ie Liubljana transport zainteresiran, da vozi po tei cesti, nai to tudi sofinancira. vendar ne na račun podražitve prevozov potnikom na tro!c;-busih. Odgovor: Goriška cesta je zaradi pomanikania fi-nančnih sredstev 1e občasno vzdrževana. Rekon-strukcija je predvidena v perspektivnem planu sklada za ceste. Vprašanje: Iz katerih vzrokov je prišlo do odpro-daie garažne hiše? Odgovor: Garažna hiša je bila predvidena za ca. 500 garažnih mcst. Med gradnjo je investitor SGP Grosuplje zaprosil za delno spremembo načrtov tako, da so objekt nadzidali za eno nadstropje in pridobili 100 novih garažnih mest. Med gradnjo je bila klfub številnim ogiasom prodana samo ena garaža. V postopku je predlog za delno spremem-bo namembnosti garažne hiše tako, da bi del ob-jekta odstopili podietju Slovenija avto, preostali del (ca. 200 garažnih mest) pa rezervirali za po-trebe soseske. Menimo, da 200 garažnih mest za sedanje potrebe popolnoma zadostuje. 5. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Zgornja Siška Pripomba: Hiše na Celovški cesti pri stari cerkvi so v takem stanju, da kazijo izgled mesta, to pa zlasti, ker je to glavna Ijubljanska vpadnica. Nova naselja so sicer lepo urejena, dajo pa povsem videz neurejenosti. Ta neurejenost se kaže pred-vsem v malomarnosti občanov, kot npr. izobcšanje perila na nedovoljenih mestih, odlaganje raznega materiala, hoja po zelenicah in podobne malen-kosti, katere lahko odpravijo le z malo vcč dobre volje. Efikasnost inšpekcije, zlasti komunaln« "^ se jim zdi, da je zelo slaba. Občina Šiška in Mest-ni svet naj z odlokom uredita način izobešanja perila in prepoved hoje po zelenicah. Prekršitelji naj se ostro kaznujejo. Odgovor: Kompleks stara cerkev je urbanistično rešen. Priprava zemljišča za gradnjo novih ob- .iektov (odstrariitev obstoiečih obiektov. c-adnia nadomestnih hiš in stanovani ipd.) pa se bo pri- čela že v letošnjem letu. Vprašanie: Zanima iih, ka""> nre denar prispevka za uporabn mestneaa zemiiišča. Odgovor: Sredstva prisppvka za unorabo mestne- ga zemljišča so se trošiia programsko in sicer: — M.S 30 % od priliva na mestnem območi« 455.127.50 N-din — sofinanciranie sklada za komn-naino iireianie zemliišč — Vod- nikova c. odcep Na iami 400.000.— N-din — ntroška icrišča. zelenice, hodniki na KS Miian Maicen 93.522.60 N-din — TTreditev Pavšičeve 598.691,15 N-din — Ureditev otroškega igrišča in "reHitev prostora nred zsradbo «t. 59 na območiu KS Sentvid 84.157,10 N-din — T. etanR ureditve prostora pred šoio Hinka Smrekaria 423.637,35 N-din — Rekonstmkciia Sternenove in Kneza Koclja z ureditvijo JR 427.437.45 N-din Skupaj 2,482.573.15 N-din V mesecu marcu bodo zbori volivcev raznravliali o poročiiu posebnega računa prisoevka za UDora-bo mestnega zemliišča in UO Sklada za komunal-no ureian.je zemljišč. VDrašanje: Problem živalskeea vrta še do danes ni rešen, čeorav to ni problem ne občine Ši.ška in ne samo Mestnega sveta, temveč cele Sloveniie. Menim, da je skrajni čas, da se ta problem reši. Odgovor: Osnovna dejavnost in razvoj živalskega vrta ie v pristojnosti Mestnega sveta in občine Ljubljana-Vič. 6. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Dravlje Vprašanje: Ali je sklenjena pogodba s Tlakom glede izvedbe kanalizacije v Dravljah, da bi se ta, ki je že začeta, uredila še Ietos. Delavci Tlaka delajo s primitivnimi sredstvi (lopatami) namesto, da bi delali z modernimi sredstvi (bagri). Od de-cembra do danes so skopali 75 m jarka. Odgovor: Z izva.jalcem komunalnim podietjem Tlak je sklenjena pogodba na predlog KS Dravlje za izvedbo kanalizacije in to za fiksni znesek 151.394,52 din. Zaradi pogoja o kvalitetnem delu, v zimskem času ni bilo možno začetih del nada-lievati. Nadzorni organ je član komunaine komi-sije pri KS Dravlje tov. Cernila Oto. Pripomba: Na drugi strani Celovške ceste stoji 40 stanovanjskih hiš. Med te hiše, na vrtove, je Sklad dal delati načrte za servisno obrtno cono. Prav bi bilo, da se dela tako, kot to določa za-kon. S pritiskom smo dosegli, da se dela tako. Ne nekaj graditi v oddaljenosti 3 m od stanovanj-skih hiš. Odgovor: Po sklepu sveta za urbanizem gre celot-na problematika sosesk ŠP 4, ŠP 5, ŠI 3 — pro-izvodne, servisne in skladiščne površine v ponov-ni postopek. S predlogom sveta so bili volivci se-znanjeni že na zboru volivcev. Pripomba: Problem zazidave soseske ŠS 8/1 — Dravlje, odstranitev objekta. Odgovor: Problematika soseske ŠS 8/1 — Dravlje: kljub že končanemu postopku smo na razgovoru s predstavniki MSL, LUZ in Sklada za komuna'-no urejanje zemljišč dne 7/3-1969 predlagali po-novno proučitev primera Jama Vinka. Ugotovljeno je bilo, da se odstranitvi objekta ni mogoče izog-niti, ker je v nasprotnem primeru potrebno po-dreti oba sosednja objekta. Vprašanje: Zakaj je razlika med realizacijo in predlogom? Nesmiselno je, da se zopet postavlja Dražgoška v plan. Odgovor: Asfaltiranje Dražgoške uiice ni bilo v programu za leto 1968 (niti na skladu za ceste, niti na prispevku za uporabo mestnega zemljišča), res pa je bil podan samo pvedlog. Pripomba: Zahteva.jo zakonitost v prispevku za uporabo mestnega zemljišča in da se srcdstva pri-spevka uporabljajo tam, kjer je nujno potrebno, ne pa tam, kjer je pobran. Odgovor: Prispevek za uporabo mestnega zemlji-šča je glede na komunalne potrebe z ozirom na tako razvito biokovno in individualno stanovanj-sko gradn.jo na območju občine Ljubljana-Šiška premajhen. Smeio lahko trdimo, da na območju nimamo kompleksa, ki bi bil v celoti komunalno urejen. Zato ni moč ob taki situaciji administra-tivno prelivati sredstva iz enega področja na dru-go brez predhodnega sporazuma prizadetih. Pripomba: Dražgoško cesto je urediti tako, da bo samo cesta in hodniki, ne pa tako, kot je Pavši-čcva, kjer imajo tudi zelenico. Odgovor: Ureditev Dražgoške ceste sodi v pri-stojnost strokovne službe (glede na zakon o gra-ditvi investicijskih objektov, prometne komisiie itd.) že dosedanja praksa pa je, da se pred izde-lavo investicijsko tehnične dokumentacije posve-tujemo s predstavniki KS in proučimo želje ob-čanov. 7. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Šentvid Vprašanje: Odvoz snega v šentvidu ni bil izvršen. Kdo ie odsovoren za to? Podietie Tlak pa ima nrecej sredstev za te namene v svojeii proračunu. Odgovor: Zimska služba sodi v nristoinost MS za mestno območie vseh petih liublianskib občin. Vprašanie: Cesto skozi Poliane so leta 1966 zaorli. še sedai ni ureiene peš poti ob nro^i, da občani snioh nc morejo priti na cesto. Zakaj ni podietie Tlak izplužilo tisto bore malo »kozje stezice«. Predlaga, da tisti denar. ki ie bil porabljen za asfaltiranie ceste proti Toplovodu vrnejo kraievni skupnosti, ki nai s tem denariem deino uredi peš pot ob orogi. V proračunu ima krajevna skupnost 80.000 din prispevka za mestno zemljišče in za-hteva.io, da se ta denar porabi'za Poljansko cesto. Odgovor: Zapora prehoda čez gorenisko pros?o se ie izvršila na podlagi zahtevka republiške pro-metne komisije. r>ri razpravi pa je bil prisoten tudi predstavnik KS. Obvezna pot je urejena. gle-de čiščenia snega na moramo ponovno ooudariti, da ie zimska služba v pristoinosti MS. Asfalti-ranje ceste proti Toplovodu je biio izvršeno po proeramu sklada z.a ceste leta 1968, katerega je pntrdila občinska skupščina na seii obeh zborov. Glede nreditve peš poti ob progi pa nai zadevo uredi KS bodisi s prostovoljnim deiom ali samo-prispevkom. Vzdrževanje cest se izvaja po pro-gramu. Pripomba: Zahtevajo rešitev ceste Poljane—Šent-vid. Odcovor: Nujna dela za ureditev ccstišča ceste Poljane—Šentvid so bila v letu 1968 izvršena. Gle-de na ustrezno širino ceste pa žal nimamo razpo-ložljivih sredstev, ker bi morali rušiti ca. šest stanovanjskih hiš (problem nadomestnih stano-vanj in nerealnih odškodnin za stare stanovanjske objekte). Pripomba: Grobi asfait na Nemški cesti že pušča, čeprav je bila popravljena šele v jeseni, predlaga. da se ob vsaki primopredaji da garanciia tako, da ne bomo spet ob letu pričeli popravljati cesto. Odgovor: Zaradi vremenskih neprilik je bil po-ložen samo grobi asfall, ki ni odporen proti zmr-zo-vaniu, spomladi pa bo položen fini asfalt, kar bo odpravilo navedene pomanjkljivosti. Glede ga-rancije bi pripomnili, da so vsa dela pod garan-ciio v skiadu z zakonom o gradnji investicijskih objektov. Pripomba: Snaga naj bi čistila cesto od Žiberta do Jelena. Odgovor: Dejavnost komunalnega podjetia Snaga, ki skrbi za javno higieno se je v letu 1969 razši-rila do motela Medno — to jc do meje mestnega območja občine Šiška. Pripomba: Glede robnikov je bilo postavljeno vprašanie, da mora biti po zakonu vsaka cesta. ^: je vpadnica na glavno cesto vsaj 10 m asfalti-rana (npr.: Pržanjska). Odgovor: Ob rekonstmkciji Celovške ceste se bo-do upoštevala pri odcepih z zakonom predpisane-ga dela (asfaltiranje in polaganje robnikov). Pripomba: Asfaltirala nai bi se ulica mimo pošte in sosednia ulica proti Podgori. Uredijo naj se tako. da bi bila enosmerna. Pot mimo kasarne naj bi bila asfaltirana. Odgovor: Asfaltiranje omenjenih ulic v letošniem letu ni predvideno zaradi razpoložljivih sredstev, glede prometne ureditve pa bo podala sklep pro-metna komisija. Vprašanje: Kje so vzroki, da je bil lanskoletni izvoz v občini manjši od predlanskega in kaj ob-čina predvideva za razvoj turizma? Odgovor: če pogledamo regionalno strukturo iz-voza v letu 1968 in jo primerjamo s strukturo v letu 1967 ugotovimo. da je izvoz v zaoadne države in drža\'e s konvertibilno valuto naraščal, občutno pa ie padel izvoz v države vzhodnega bloka (SEVV Če bi zman.išanje izvoza na vzhod pripisali le poli-tičnim dogodkom na Čehoslovaškem oziroma po-s'abšanju naših odnosov z državami članicami Varšavskega pakta, bi bilo na.jbrže preveč eno-stavno. Prcdvsem se moramo zavedati, da visoki aktivni klirinški saldi z vzhodnimi državami za-htevajo določen režim trgovanja z vzhodom fuvoz-na dovoljenja — soglasja o izvozu). Nadalje je bilo pogosto kritizirano površno sestavljanje bla-govnih list v klirinških sporazumih s temi drža-vami, ko nismo vnesli tistih blagqvnih. kontingen-tov, ki bi nam bili interesantni za uvoz iz vzhoda ali tistih, ki bi bili interesantni vzhodnim drža-vam. da jih izvozimo. Nasploh ie prevcč admini-strativno ureianje mednarodne menjave z vzho-dom tudi določena ovira živahnejšim medsebo.j-nim stikom. To pa je osnovni razlog, da naša podjetja niso izvozila na vzhod v takib koiičinah, kot bi sicer bilo možno. Če pa ta problem osvet-limo z druge strani, pa je zopet vprašanie ali je prav, da smo v naši občini izvažali na vzhod sko-(Nadaljevanje na 15. strani) (Nadaljevanje s 14. strani) raj 2/3 celotnega izvoza, medtem ko v republiškem in zveznem merilu izvažamo na vzhod Komaj 1/3 celotnega izvoza. Zato je verjetno kar pozitivno, da so se naša podjetja intenzivnejše usmerila z izvozom svojiii lzdelkov na konverciDiina področ-ja, čeprav osvojitev teh tržišč zahteva, da bomo proizvajaii bolj kvalitetno in čim cenejše in Dodo uspeiii vidni šele v prihodnjih ietih. Glede razvoja turizma v občini pa opozarjamo na članek v 72. števiiki Javne tnbune — novembra Iy68, ki obravnava to problematijso, kakor je bila obravnavana na občmski skupščim. 8. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Gunclje Pripomba: Obrazloži naj se, kaj so s sredstvi po-branimi v Guncijaii, tudi vložili v Gunclje. Odgovor: Pobrana sredstva na področju Guncelj so minimalna, porabljena pa so bila za pripravo zazidalnib. načrtov in ureditve vodovoda tistim investitorjem, ki so v celoti plačali komunalni prispevek. 9. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Stanežiče — Medno Pripomba: V letu 1968 je KS Stanežiče Medno do- bila za svojo dejavnost 14.000 din, letos je zahte- vaia iyO.OUU din, predvidoma pa bo prejeia samo 8.UU0 din. Odgovor: KS je bilo dodeljeno za redno dejavnost v oKviru razpoložljivih lmančntfi sredstev. Vprašanje: Občani sprašujejo, kako so zajeti v proračunu njiiiovi komunaim problemi, K.daj oodo urejene nekatere ceste, kaj Do letos narejenega na njihovem področju. Odgovor: Srecistva za vzdrževanje spomenikov so predvjdena na postavki 06 komunaina uejavnost v višini 50.0UU dm. Omenjena sredstva bo razdeije- vai KS občmski odbor ZZB NOV občine Ljublja- na-šiška. Giede popravila gasilskega doma v Mednem naj omenimo le to, ua je na postavki 12 dejavnosti KS predviuemh 2OU.iiO dm kot uaeležba pri kra- jevnem samoprispevKu. lsto velja tudi za razre- sitev ceste za l,b m pri Cirmanu. V letošnjem letu niso predvidena sredstva za nadaljevanje aslaltiranja kolesarske steze. uiecle ureditve ceste pri iVIravlju naj premoženjskoprav- no uredi Jsrajevna skupnost, zaiitevek po gramozu pa bo proučna strokovna siužba. z.a ureditev ceste preKo iinba mso predvidena ni- kakršna sredslva, strokovna siužDa meni, ua ta cesta prometno m gospodarsko ai najDoij smotr- na. Cesta mimo »Tlaka« (makadam) je redno vzdrže- vana. Sredstva za čišcenje Kanaiov so preclviaena za celotno območje obCme m so zasigurana na postavki gospodarsK.1 posegi, uela se bouo lzvajaia preko komunalne stroKovne sluzoe ln voane skup- nosti Ljubljamca-Sava. Ciščenje snega na avtobusnih postajah v Mednem je v pristojnosti MS. 10. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Vižmarje Pripomba: Na naslednjem zboru volivcev naj se utemelji, kam so šla sredstva v republiki name-njena cestam 3. reda? Odgovor: Zaiitevek smo posredovali UO Cestnega sklada SRS ter pričakujemo v kratkem poročilo o tinančni realizaciji. Pripomba: Uredi naj se železniški prehod, ki je sedaj zaprt. Odgovor: Nezavarovani prehod preko proge Ljub-ljana—Jesenice je ukinilo železniško-lransportno podjetje Ljubljana na zahtevo republiškega pro-metnega inšpektorata. Naše posredovanje je oilo neuspešno — rešitev je v izvedbi podvoza na cesti Šentvid—facen. Pripomba: Pregleda naj se naselje pri kmetijski zadrugi glede ceste, vodovoda, ki ga nimajo in javne razsvetljave. Udgovor: KS naj skliče komisijo za ogled stano-vanjskih hiš pri kmetijski zadrugi, na Katero naj povabi strokovno službo oddeika za graddene m Komunalne zadeve skupščine občme Ljubijana-ši-ška zaradi ureditve vodovoda in cest. Pripomba: Opravi naj se redni pregled svetlobnih teles javne razsvetljave. Odgovor: Javna razsvetijava na mestnem področju je v pristojnosti MS. vzdrževanje in menjavo žar-nic pa vrši JR po svoji dežurni službi. V primeru, da ta dela ne potekajo zadovoljivo, naj KS obve-sti, da bomo opozorili JR. Pripomba: Medanska cesta naj se uredi v dokončni asfaltni izvedbi skladno z urbanističnim in zazi-dalnim načrtom. Odgovor: Medanska cesta letos ni v prograrnu, sredstev za njeno asfaltiranje ni možno zagotoviti, razen za vzdrževalna dela. Vprašanje: Ni pravilno, da se izšolan kader vzame • in premesti drugam, kot je to primer v ZD Šent- vid. Sedaj se bomo morali boriti za kader. V zdravstvu je treba zdraviti, ne pa gasiti. Odgovor: Zdravstvena enota Šentvid opravlja svo-je delo v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana. JSvet za zdravstvo, socialno varstvo in delo je že opozoril Zdravstveni dom Ljubljana, da bo treba tako za zdravstveno enoto v šentvidu kot za zdrav-stveno enoto v Šiški poskrbeti dovolj kadra za nemoteno delo glede na prirastek preoivalstva. S strani Zdravstvenega doma Ljubljana smo doDili ustrezna zagotovila, da bosta zdravstveni enoti oobm aovoij zdravstvenih deiavcev za nemoteno aeio. Zciravstvena enota Šiška je dobila tudi novo vozilo, ki ga nujno potrebuje, posebno za nočno dežurno službo. 11. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Smartno-Tacen Vprašanje: Zakaj delujeta ločeno KS Tacen-šmart-no in Gameljne in druge organizacije, saj sta na istem interesnem območju, imata isto šolo, itd. Odgovor: Združitev KS Šmartno in Gameljne je stvar občanov, ki naj o združitvi na enem lzmed prihodnjih zborov občanov sami odločijo. 12. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Gameljne Pripomba: Nujno je treba pristopiti k asfaltiranju Gameljske ceste giede na važnost te ceste. Protesiirajo zoper program sklada za ceste, pred- vsem zaradi cestnega priključka Šentvid—Tacen. Frioriteta naj bo Gameljska cesta. Oagovor: iJroblem rekonstrukcije ceste v Gamelj- nan je strokovni službi dobro znan. Zato je stro- kovna služba naročila že v letu 1968 vso mvesti- cijsko-tehnično dokumentacijo. Glede potrebnih sredstev za rekonstrukcijo ceste pa bo potrebno s pomočjo družbenega dogovora zainteresirati vse uporabmke ceste za linanciranje teh del. Zaradi nevzdržnega stanja sedanjega dela ceste Tacen—Šentvid, tako samega priključka na Ce- lovško cesto kot smrtno nevarnih ovinkov in po- gosto zaprtega prehoda preko železniške proge, ler vse vecjega prometa prav na tem delu ceste, smatra strokovna služba, da je predlog sklada za ceste popolnoma upravičen. Fripomba: Dodatno zasiguraii sredstva za vzdrže- vanje m dograditev Doma. Odgovor: Dodatna sredstva za dograditev doma v Gameijnah so predvidena v postavki 12 pod KS Gameljne — osiala komunalna dela v višini 40.000 din. Pripomba: Naj se hitro uredi vprašanje gradnje šoie v Šmartnem. Odgovor: Gradnja šole v Šmartnem je predvidena letos. 13. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Vodice Vprašanje? Kako je z dotacijami za vzdrževanje spomenikov NOB? Odgovor: Sredstva za vzdrževanje spomenikov NOB so predvidena na postavki vzdrževanja spomeni-kov v višini 30.000 dm, katere razporeja občinski odbor ZZB občine Ljubljana-šiška. 14. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Bukovica — Šinkov turn Pripomba: že pred samim začetkom zbora volivcev so bili opozorjeni na postavko v predlogu plana za krajevne sKupnosti. Tu stoji odobrena vsota KS Vocucam za asfaltiranje ceste Vodice — mimo obrata penastega betona. Volivci se upravičeno sprašujejo zakaj mimo obrata. Saj obrat vendar kot sotinancer ne bo vzdrževal ceste še naprej. Za-to pa vsekakor ni umestno in upravičeno, da bi se samo posameznikom cesta asfaltirala. Volivci za-htevajo, da se cesta napravi do vhoda v obrat, ni-kakor pa ne naprej, saj sta od obrata naprej še samo dva kmeta, to pa ni cesta IV. reda skozi na-selje. V koiikor pa bi se ta cesta napravila še na-prej od obrata, pa naj se pristojni zavedajo, da bodo napravili politični problem. Ljudje bodo upravičeno kritizirali to delo, če pa se na dragi strani ne more popraviti važna cesta, ki je cesta IV. reda ali še celo III. reda, ki veže več naselij, ali celo občin. Odgovor: Asfaltiranje ceste v Vodicah do obrata penastega betona je izpadlo iz postavke 12 zaradi pomanjkanja sredstev. Načrti in prvotni program je bil lzdelan le do obrata penastega betona. 15. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Smlednik Pripomba: Asfaltirati je odsek ceste Smlednik— Moše, predstavlja družbeno-politični problem. Odgovor: Cestni odsek Smlednik—Moše in Smled-nik—Zapoge—Vodice sta cesti III. reda v pristoj-nosti republike. Zahtevek po asfaltiranju omenje-nih cest smo poslali na UO Sklada za ceste SRS dne 10. 10. 1968. Pripomba: Na terenu Smlednik je 13 km ceste Vl. reda, zato naj se da vsaj toliko sredstev kot lani za vzdrževanje teh cest. odgovor: Sredstva za vzdrževanje cest IV. reda so zagotovijena v lsti višini K.ot v letu 1968. tripomoa: Urediti gozdne poti Hraše—Tršanca v Kaa m Smledmk—Verje ob jezeru po Brezovcu. Odgovor: Ureditev gozanih poti Hraše—fršanca in bmieamk—Verje od jezeru sodi v pristojnost ne- posredmh uporabnikov. Vprašanje: Za potreoe mladinskega kluba in knjiž- mce v prostorin stare šole v Smiedmku prosimo, aa se nam pomaga iz siciada za ureditev miadin- skih klubov m iz sredstev za mladinske orgam- zacije. Odgovor: V letošnjem proračunu je namenjeno za uejavnost miadinsJon kmbov 2 milijona S-ctm; raz- • ueiilmk sredstev pa bo napravil oDčinsid komite ZMS. 16. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Firniče PripomDa: Ob reki Savi v naselju Vei"je je sanitar-na mspekcija prepoveuaia oaiaganje odpadkov, zaradi tega je treDa naja urug prosior. ougovor: Giede ouiaganja oapauKOV naj KS s po-mocjo oočanov ureui pnmerno oaiagaiisce v so-giasju s sannarno mspeKcijo. jL-npumDa: Ubcani lzrazajo zeljo, da bi se čimprej liapravil zaziaami nacr: za naseije bpoanjin Pir-iiic, kajti ijuaje di raai gradiu pa ne morejo, ker se odgovorm lzgovarjajo, aa še m lzvršenega zazi-uamega nacrta za to oomocje. utigovor: /,azidavo na oomočju Sp. Pirnič ureja uroamsnčm nacrt Medvoa (.UiasniK št. 2o/o8). Za-ziaijivi sia sosesKi MS 2o — lzpopoimtev naseija L>p. nrmce m M6 m — iveeKena naseije i-irruce. usiaia oomocja so nezaziaijiva oz. rezervirana za uruge namene. 17. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Medvode Zlebe i^ripomba: Prosijo, da se krožna cesta v 21ebeh iaz.siri. rreavsem je treoa razsiriti neKalere osue ovaiKe ni zgracua vec piopustov. rromui je ceua-ije vecji, cesta pa je Laivsna, aa je srecanje po njej bKoro nemogoce. »jugovor: z.a Kompleksno ureditev krožne ceste zieuc za ieiosnje iei;o m razpoiozijivin sreastev. v oKviru vzarzevanja oomo SKUsau uredili neKaj Kriucmli tocK. mpomua: rrosijo za pomoč za lzgradnjo peš poti oa Dizanca v Zieoen ao js.osenme v rresxi. fot, je uoiga ca. iduuiii lii poicKa skozi goza, siuzna pa di izjvijucno soiooDvezmiii otroKoin kol Diiziijica 111 oucaiioin za uosiop K irgovuu v riesjs.i. uucadi so pripravijeni prispevau piecejsen uuiez s piosio-voijiiim ueiom iii v ueiiarju ua 3U yu. z,a izveuoo pa preuiagajo le preseK z iiianjsmi uuiaozerje-ni uiez KaKrbiieKon uicuiLve, Kcr ui izi^ijucnu siuznaj * pesceni lii lvoiesarjeiii. ouguvun z.a izgraunjo peš poti od Bizaina do Ko-sciuiie v JtTesK-i je oocma piijjiavijeiia iz posuavKe h.rajevm samoprispeveK. soiinanciiau M >o. vpiasauje: rrosijo za pojasnuo, jtaKu je z gradnjo na oomocju ZleD.-' uugovor: uraoiija noviii stanovanjsKih oojeKtov je niogoea preuvsem v stinjenui iiaseijiii na pouiagi priuoDiive lzjemnega uovoijenja repuoiisKuga ur-uamsticnega inspejviorata. oraunja iiovm wt;cKend msic je mugoca samo na za ta iianien rezerviranin oomocjili na iopoiu, Goiem Jaiuu, losKem ceiu, K.aKovniKU, Zleoali. z,a ooiiovo lii auapiacijo stanovanjske hiše in go-spouaisKega posiopja m zaorzkov. Sp. Senica Jrnpomba: Volivci zahtevajo naj bodo predvidena sreustva za graanjo orvi na gospoaarsK.in posegm v visim i^U.uUU am na prvem mestu (gre za urv cez reKo aoro na bp. csemci, ki je ouuesia vo-ua^. istočasno prosijo, naj oi biia Drv mocna m siroJta, aa oi laiiKO preKo nje vozin oočam s praz-mmi rnaiimi vozovi. uagovor: /.a graanjo brvi čez Soro v Sp. Senici so preaviaena sreastva na postavKi gospoaars*ci posegi v višmi 33U.0OU am. ustrezna aoK.umenia-cija je ze narocena, Vodna skupnost pa Do v Jtrat-Jiem pricela z deli utrdilve naorežin. Center Medvod Pripomba: Podvoz pri Colorju. Odgovor: Za gradnjo podvoza pri Colorju je svet za komunalne in stanovanjske zadeve imenoval komisijo, ki bi naj poskrbela za hitrejšo rešitev tega vprašanja. Komisija je imela do sedaj tri se- je, na katerih so se načelno sporazumeli o kon- (Nadaljevanje na 16. strani) (Nadaljevanje s 15. strani) struktivni obliki podvoza ter načinu financiranja. Izdelani so tudi že idejni projekti. Po približni oce-ni naj bi podvoz stal 1,000.000 din in kot vedno je tudi tokrat problem sredstev. Podvoz bi moral biti zgrajen že ob rekonstrukciji proge s sredstvi že-leznice. Železnica pa se prav sedaj izgovarja, da so v Medvodah zgradili dva nadvoza. Uomenjeno je bilo, da del sredstev zagotovi občina (zagotov-Ijeno na skladu za ceste 373.500 din) del ŽTP Ljub-ljana (300.000 din), ostanek pa naj bi sofinancirale gospodarske organizacije Medvod. Pripomba: Viseča brv čez Soro pri glavnem mostu. Odgovor: Za visečo brv čez Soro pri glavnem mo-stu so sredstva zagotovljena na postavki gospo-darski posegi v višini 200.000 din. Sora Pripomba: Popraviti mostova na cesti v Trnovec. Odgovor: Sreastva za gradnjo dveh mostov Trno- vec—Topol so zasigurana na postavki gospodarski posegi v višini 80.000 din. Pripomba: (Ureditev dohoda v Zg. Rakovnik), do- govor z občino škofja Loka — asfaltiranje ceste Sora—Škoija Loka. Odgovor: ODčini Skoija Loka smo posredovali va- šo zahtevo po nadaljevanju asfaltiranja ceste So- ra—Škofja Loka. Zbilje Pripomba: Cesta od križišča Zbilje—Jeprca, če se ne da asfaltirati, je nujno poskrbeti, da se bo v sezoni vzdrževala tako kot se to spodobi. Odgovor: Del ceste Zbilje—Jeprca vzdržuje cest-no podjetje Ljubljana. Cestno podjetje smo pis-meno obvestili o problemu celotnega vzdrževanja cest III. reda. Pripomba: Odstrani se naj prometni znak pn Ba-niču ali zamenja tj. na cesti, ki pelje preko polja do lipe. Sedaj stoji tu znak prepovedan promet za vsa vozila. Prav bi bilo, aa se tu postavi samo. znak za prepoved za tovorne avtomobile, kar je potrebno zaradi samega vzdrževanja cest. Odgovor: Prometni znak pri Baniču (prepovedan promet za vsa vozila) je bii postavljen na zahte-vo KS Medvode. Vprašanje: Vaščani Zbilj se ne strinjajo z novo kategorizacijo zemljišč. Namreč tu se je v ietu 1968 napraviia napaKa, ker so zemljišča ocenjevali ljudje, ki niso upoštevali okoliščin, katere dejan-sko so in talco je sedaj zemljišče v prvi skupmi. To pa m sprejemljivo, ker nikoli dosedaj naselji Zbilje in Dravlje nista bili enaki. Odgovor: Komisija za kmetijstvo je pripraviia osnutek kriterfjev za razdelitev katastrskih občin na proizvodne skupme. V tem osnutku upošteva 5 kriterijev, vsak kritenj pa ima 4—5 stopenj. Kri-teriji so naslednji: I. relief — 1 stopnja — ravna zemljišča 2 stopnja — terase, blago nagnjena zemljišča 3 stopnja — blago valovita zemljišča 4 stopnja — hiioovita zemljišča 5 stopnja — gorati predeli. II. Kakovost tal — 1 stopnja — srednje težka zemlja, dobri pridelovalni pogoji 2 stopnja — lahka,-srednje globoka zemlja 3 stopnja — težka tla, močvirnat svet 4 stopnja — plitva, peščena tla 5 stopnja — liriboviti, gorati predeli. Navedena dva kriterija sta v celotni oceni za raz-vrstitev v proizvodno skupino udeležena s 50 % točk. Tako ugotovljene točke pa se primerjajo s III. kriterijem, ki upošteva klasifikacijo zemljišč in sicer: pri blagi klasifikaciji se točke pomnožijo s koefi- cientom 1,2 pri normalni klasifikaciji se točke pomnožijo s koeficientom 1,0 pri ostri klasihkaciji se točke pomnožijo s koefi- cientom 0,8 pri zelo ostri klasiiikaciji se točke pomnožijo s koeficientom 0,6 Ostali trije kriteriji, ki so prav tako udeleženi s 50 % točk pa so: • oddaljenost od tržišča • kupna moč tržišča • prometne zveze. Torej tržni pogoji bistveno vplivajo na razvrstitev v proizvodne skupine in bodo na tej podlagi ugo-tovljene točke osnove v katere proizvodne skupine pziroma podskupine se razvrstijo posamezne ka-tastrske občine. Celotno gradivo in predlog razvrstitve, ko ga bo pripravila komisija, bo dostavljen krajevnim skup-nostim, tako, da bo dostopen vsakemu kmetijske-mu proizvajalcu. Le-ti bodo lahko dali na predlog Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki iih je leta 1961 začel izdajati občinsiki odbor SZDL Ljubliana-Siška — Naslov: »JAVNA TRIBUNA«, Ljubljana, Trg prc-iomorskih brigad 1, soba 405 — Tiska: GJ> »Celjski tisk« Celje svoje pripombe in šele nato bo o tem razpravljal svet za gospodarstvo in občinska skupščina. S tem bo dana možnost prav vsakemu zainteresiranemu občanu, da sodeluje v razvrstitvi katastrskih občin v proizvodne skupine in upamo, da bomo končno le prišli do utemeljene in pravične kategorizacije. Občinska skupščina bo prejela iz naslova prispev-ka od kmetijskih dejavnosti v letu 1969 okoli 783 tisoč dinarjev. To predstavlja le 2,95 % vseh nje-nih dohodkov. Poleg tega pa dotira skladu za po-speševanje kmetijstva 212 tisoč dinarjev. Torej so proračunski dohodki iz kmetijstva res minimalni in so kritike preobremenitve kmetijstva s strani občinskega prispevka neopravičene. 18. Zbor volivcev v krajevni skupnosti Trnovec—Topol Vprašanje: Severno od ceste Trnovec—Topol se prepove vsaka gradnja stanovanjskih objektov ln avtomobilskih cest in se ozemlje zaščiti kot park. Odgovor: Predlog KS Topol bo posredovan Rcpub-liškemu sekretariatu za urbanizem in Republiške-mu zavodu za spomeniško varstvo s predlogom, da se predlog KS Trnovec — Topol v celoti reali-zira s tem, da se območje, ki leži severozahodno od ceste Topol—Sora, zaščiti kot nacionalni park z ozirom na to, da predstavlja navedeno območje rekreacijsko področje za celotno mesto Ljubljana. 1. Zbor delovnih ljudi v Tekstilni tovarni Medvode Vprašanje: Kdaj se bo pričelo z deli na podvozu Medvode—Sora pri Colorju? Odgovor: Z deli se bo pričelo letos. Na Skladu za ceste so zagotovljena sredstva v višini 37.500 din ob upoštevanju sotinanciranja železnic in gospodar-skih organizacij v Modvodah. 2. Zbor delovnih ljudi v Iskri Vprašanje: Kdaj se bo pristopilo k rekonstrukciji ceste III. reda Celovška (odcep) — Pržanj? Odgovor: K rekonstrukciji ceste III. reda Celov-ška (odcep)—Pržanj se bo pristopilo letos. V ta namen je na skladu za cestc zagotovljenih 830.000 din, kar pa ne zadošča niti za rekonstrukcijo ce-lotne prve etape (do odcepa proti tovarni Iskra). Predračunska vrednost rekonstrukcije celotne I. etape znaša ca. 1,580.000 din. 3. Zbor delovnih ljudi v Kasarni Borisa Kidriča v Šentvidu Vprašanje: Volivcem ni jasna visoka postavka, ki je določena za druge komunalne izdatke in so po-stavili vprašanje, kam in zakaj se ta denar troši. Odgovor: Pripombo, zakaj so namenjena sredstva v višini 500.000 din v postavki drugi komunalni izdatki pojasnjujemo s sledečim: 0 za izdelavo medobčinskega urbanistič- nega programa (1967, 1968 in 1969) 80.000 # stroški za varstvo pitnih voda Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana 8.400 9 za osnovno državno karto 87.168 # za izvršitev novih izmer po dogovoru GU SRS, financira 50 % del občina, osta-lo republika (Medvode ali Šmartno, Ga-meljne, Tacen) 240.000 # vključitev že izvršenih novoizmerjenih elaboratov v zemljiški kataster in zem-ljiško knjigo 35.000 # za osnove katastra komunalnih naprav 39.432 4. Zbor delovnih ljudi v TDT Pripomba: Podan je predlog, da se uredi kolesar-ska steza od Remize do šentvida. Odgovor: Vsaka začasna rešitev bi bila negospo-darska, ker je kolesarska steza vključena v rekon-strukcijo Celovške ceste. Vprašanje: Zakaj plačujejo vsi stanovalci stano-vanjski zemljiški prispevek v enaki višini glede na kvadraturo (primer stolpnic)? Odgovor: Prispevek za uporabo mestnega zemlji-šča se plačuje na podlagi temeljnega zakona o pri-spevku za uporabo mestnega zemljišča in odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ob-močju mesta Ljubljane in se plačuje za stanovanj-ske prostore, garaže in objekte družbenega stan-darda, za poslovne in druge zgrajene prostore, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavno-sti, od m2 tlorisne površine mesečno in za neza-zidana stavbna zemljišča. Iz sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča se financirajo obnove, rekonstrukcije in novozgrajeni komunalni objekti, naprave in napeljave kolektivne komunalne po-trošnje, ki so mestnega in medobčinskega pomena. Vprašanje: Kdaj bo urejena vodovodna napeljava na Zapuški ulici? Odgovor: Zadeva vodovodne napeljave je stvar mestnega vodovoda in njihovega programa. Vprašanje: Kako je s komunalno takso za osebna prevozna sredstva glede na neupoštevanje zakona? Odgovor: Komunalno takso se zaenkrat ne bo vra-čalo glede na sklep mestnega sveta Ljubljana in tolmačenje Izvršnega sveta SRS.