Pojdimo po svetu
Rudolf Pečjak
Veliki dan čevljarskega ceha
V majhnem mestu pod mogočnimi Karavankami vihrajo zastave. Že rano v jutru je obkodila cehovska godba vse ulice in z veselimi koračni-cami klicala ljudi k oknom. Cehovski muzikanti v pisanih oblekah so samo-zavestno stopali po ulicah, obdani od gruče razposajenih otrok. Glasovi godbe so se odbijali ob tesnih ulicah in napolnili vse mestece, ki se je v objemu bajno razsvetljenih gorskih velikanov budilo iz sna.
Okna in okenca so se sunkovito odpirala in radovedni obrazi so po-zdravljali pisane muzi-kante, ki so oznanjali s svojimi blestečimi trom-bami po vseh ulicab. ve-selo vest.
Danes j e cehovski praznik, praznik skup-nega dela in življenja. Dolgo pričakovana želja se je spolnila. Cehovski očetje so kupili najlepšo hišo na Glavnem trgu in jo preuredili v skupni rokodelski dom. Tu bo sedaj žarišče trdega dela in omike, stanovskega ponosa in časti.
Mestece se prebuja v soncu kakor mravlji-šče. Danes ni nikjer vi-deti žalostnega obraza, •vsa srca so polna veselih koračnic. Mestece valovi v enotnem utripu, ki mu je srce novi zadružni dom. Okrasili so ga z zastavami, venci in gir-landami, s pozdravi, na-pisi in mlaji. Ob vhodu ¦od glavnih. vrat tja daleč na cesto so položili ro-iasto preprogo, da bo prišla po rožah sreča in blagoslov v novi dom.
1 Ceh je bil srednjeveška organizacija mojstrov, ki je urejala vse njihovo iivljenje: kupovala je surovine, nadzirala delo, določala cene, postavljala mojstre jn skrbela tudi za njih versko in družabno življenje.
285
Vrvenje po mestu ponehava, vsa množica se zliva pred hišo zadružnega načelnika, od koder bodo prenesli v novi dom zadružne svetinje: cehovsko zastavo, skrinjico in grb. Veselo se zbirajo pražnje oblečeni mojstri in mojstrice, pomočniki in vajenci. Godba igra, zastave vihrajo, skupine »e urejajo, zadružne in mestne relikvije prinašajo.
Že se pomika pisani sprevod po okrašenih ulicah proti novemu domu. Na čelu sprevoda nosijo mladci mestno zelenordečo zastavo, za njo pa trije najstarejši meščani mestni grb: orla, ki drži kladiva v krempljih.
Za grbom korakajo usnjarji v težkih škornjih. To je najmlajši mestni ceh. Ponosno stopajo za svojo zlatorumeno zastavo, na kateri se blesti podoba njihovega patrona, mučenika svetega Jerneja. Pred zastavo nosijo cehovski grb: režečega se zmaja, ki drži v krempljih ustrojeno kožo. Sprevod tega ceha zaključuje skupina najmočnejših. usnjarjev v delovnih oblekah: v svetlih škornjih, usnjenih predpasnikib. in usnjenih čepicah. Na ramah nosijo na palicab. ustrojene kože, delo svojih rok.
Za usnjarji korakajo malce upognjeni črni kovači s svojimi jekle-nimi pogledi. Z njihove ognjenordeče zastave jih gleda patron vseh kovačev sveti Gal. Pred zastavo gredo trije kovači s cehovskim grbom: dve mišičasti roki s kladivom in sekiro, obdani z vencem >rož. Ob koncu svojega spre-voda vozijo kovači s seboj na velikem vozu kar pravo kovačnico z res-ničnim ognjem in mehom, z okrašenimi sekirami, kladivi, srpi in kosami.
Za kovači so se uvrstili v sprevod rokodelci, ki nimajo svojega celia v mestu: mestna peka, dimnikar, ščeiar, trije mizarski mojstri, lončar, krojači, mesarji in trgovci. Za mojstri in pomočniki nosijo vajenci dela njihovih rok: s klasjem okrašen hlebec in potico, z rožami ovenčano skledo in lonec, omelo in ščetko, meter in tehtnico, velikanske škarje in likalnik.
Najponosneje pa stopajo v sprevodu današnji slavljenci čevljarski mojstri s svojimi pomočniki in vajenci. S šopki cvetja na prsih sprem-ljajo svoje cehovske svetinje. Veselo plapola v sprevodu njihova modra zastava z zlatimi čopki in podobo svetega Krispina, patrona čevljarjev. Za zastavo gresta najstarejša mojstra: prvi drži v rokah grb — škorenjček pod steklenim klobukom, ovit v cvetje, drugi blazino z zlatimi svetinjami, s katerimi je bil odlikovan njihov ceh. Najmlajša mojstra pa nosita na okrašenih nosilnicah cehovsko skrinjico, s katere plapolajo svileni trakovi. Ob skrinjici stopajo najuglednejše mojstrice v žametastili oblekah. Mo-gočno korakajo cehovski očetje z mesinim županom in cehovskim načel-nikom. Danes praznujejo dan zmage po težkem delu. V drugi vrsti za skrinjico se mogoči očemešter, ki skrbi za potujoče pomočnike, z obema ključarjema, ki hranita ključe cehovske skrinjice, za njimi pa se vrstijo ostali mojstri, pomočniki, vajenci in vajenčki. Tndi čevljarji vozijo v sprevodn čevljarsko delavnico z velikanskim kopitom, ki ga jezdi va-jenček v svetlih čevljih. Sprevod zaključujejo mojstrice v rožastih oblekah.
Pred zadružnim domom se tare množica Ijudi. Goclba igra, venci po-zdravljajo, govorniki proslavljajo pošteno rokodelsko delo. Nato prenesejo ob zvokih godbe zastavo, grb in skrinjico v novi dom. Velika zadružna soba čaka vsa okrašena na zadružne svetinje. Slovesno izročijo mojstri svojemu načelniku grb, ki ga obesi sredi stropa. Skrinjico postavijo na ovenčano stojalo v sprednji desni kot sobe, v levega pa  obesijo  zastavo.
Doli pod domom igra godba v sončno jutro. Zdaj zazvonijo še zvonovi. M&stni župnik z obema kaplanoma in ministranti prihaja, da bo blago-slovil dom.
Tiho in slovesno pričakujejo mojstri svojemu delu božjega blagoslova.
286