43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Adam Lucijan Donesek k zgodovini Ortenburžanov na Dolenjskem Kratka razprava o nekaterih nerešenih oz. manj znanih vprašanjih dolenjske sred- njeveške zgodovine Dinastična rodbina, ki se imenuje po koroškem Ortenburgu, se v virih pojavi na koncu 11. sto- letja^. Za začetnika rodu velja Adalbert I?, ki je kot freisinški vicedom imel na Lumskem polju manjšo posest z gradom Ortenburg, po katerem se v nekaterih listinah tudi imenuje^^ Po TyroUerju^ je Adalbert iz vrste grofov, ki se imenujejo po Lumski pokrajini. Imel je dva sinova. Starejši sin Adalbert 11.^ je (po TyroUerju) umrl brez potom- cev, po Gewinn^ je začetnik Tirolskih, po Haupt- mannu'^ pa je začetnik Čmograjskih, od katerih je bil njegov sin Majnhard v svaštvu z Višnje- ^ Šele od konca 11. stoletja naprej lahko govorimo o kolikor toliko z viri podprti genealogiji rodbine. Nemalo zgodovinarjev se je lotevalo prav genealogije Orten- buržanov, a vsi so za čas pred 11. stoletjem izredno nezanesljivi, tako tudi t. i. temeljna literatura in viri, npr. J. F. Huschberg (Geschichte des herzoglichen und gräflichen Gesammthauses Ortenburg, Sulzbach 1828), K. Tangl (Die Grafen von Ortenburg in Kärnten, AfOG 1864, 1866), J. Gewin (Blüte und Niedergang Hoch- adeliger Geschlechter im Mittelalter, Gravenhage 1955), C. Trotter (Zur Abstammung Friedrichs, des ange- blichen Stammvaters der kärntnerischen Grafen von Ortenburg, MIÖG 31; Zur Frage der Herkunft der kärntischen Grafen von Ortenburg, MIÖG 30), F. TyroUer (Genealogie des altbayeischen Adels im Hoch- mittelalter, Göttingen 1962 /Taf. 16 - Anfänge der Grafen von Ortenburg in Kärnten), in drugi. ^ Ženitna pogodba med freisinškim vicedomom Adal- bertom in Berto Andeško (Perhta de Walda, /=Peters- wahl), gl. list. dat. c. 1070 (T. Bitterauf, Die Traditionen des Hochstifts Freising, II. Band /926-1283/, München 1909, št. 1469 /k pred 1073/; E. Oefele, Geschichte der Grafen von Andechs, Innsbruck 1877, 233-234 /k 1071/; O. von Dungern, Genealogisches Handbuch zur bairisch-österreichischen Geschichte, Das Haus der Grafen von Andechs, 20, Taf. 1 /C. Trotter), itd.. 3 Tangi 1864, 237-238 (list. 1093 /Ughelli, Italia sacra, Tom. V, 59 - Adalberti d' Othemburg'; list. 1093 /Neugart, God. diplom. Alemaniae, Tom. II, 38, št. 829 - Adal- bertus de Hortenburc). ^ TyroUer, n. d., 225 - 226. "Adalpreht et frater eius Otto, predicte Perhte filii" v list. 1091-1098 (Bitterauf, n. d., št. 1480, (Gewin, n. d.,131, 138 k C. 1098). ° Gewin, n. d., 131. L. Hauptmann, Krain, Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpenländer I, 4, Wien 1929, 400-401. gorskimi^ ter se občasno imenoval tudi po Šum- berku, gradu, ki je nekoč stal blizu Višnje gore. Če je ta veja imela na Dolenjskem kako posest (ev. ženina dota?), viri ne povedo. Sicer pa so Cmo- grajski na koncu 12. stoletja izumrli, večino nji- hove posesti pa so podedovali njihovi sorodniki grofje Goriški. Oton I., mlajši sin Adalberta L, je nadaljevalec glavne linije Ortenburžanov^. Od so- rodnikov po očetu, grofov Lumskih, je podedoval grofovsld naslov in verjetno tudi nekaj posesti^O. V prvi polovici 13. stoletja je živel njegov pravnuk grof Herman II., ki ima največ zaslug za občutno povečanje grofije in ga štejemo za tvorca t.i. ortenburške ekspanzije na Kranjskem. Med dru- gim je na Gorenjskem razširil posest, ki jo je sicer imel že njegov stric grof Henrik II. Ortenburški^^. Občutno je oškodoval briksenško škofijo, saj ji je odvzel dobršen del ozemlja med reko Savo in Karavankami^^ q^ grofov Goriških je z zapadlo zastavo leta 1253^^ pridobil posest v širši okoUd Nakla, glede na nejasno dikdjo listine pa verjetno precej več. Herman II. je moral biti precej okruten človek, brezkompromisen in, kadar je šlo za koristi njegovega rodu, brez milosti. Njegova mati je bila iz rodu Vovbrških in v prepirih z Vovbržani za njeno dediščino, je izsilil od njih marsikatero po- sest^*. Strmškega grofa Viljema je imel dlje časa zaprtega in ga je izpustil po mnogih posredo- vanjih; toda šele potem, ko je slednji pristal na vse ^ L. Hauptmann, Grofovi Višnjegorski, Rad JAZU, zv. 250, Zagreb 1930. P. Stih, Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem, Ljubljana 1994, 3. Katalog, 2/9. Šumberk, 140-141. TyroUer, n. d.. Taf. 16 - Anfäge der Grafen von Orten- burg in Kärnten. 1' List. 1185 3/12; L. SantìfaUer, Die Urkunden der Brixner Hochstifts-Archive /845-1295/, Innsbruck 1929, 54. Gospodarska in politična kriza briksenške škofije iz prve polovice 13. stoletja je omogočila, da so se razUčni fev- dalci brez posebnega tveganja okoriščaU z briksenško posestjo, tako npr. Goriški (1241 30/4, UBKr 11/112) in celo nekateri vitezi prav nizkega ranga. V slednjem sporu je posredoval grof Herman II. Ortenburški, ki si je v listini zagotovil iz briksenških posesti poplačati vse stroške, ki bi jih imel iz takega posredovanja (1245 11/4, UBKr 11/131). 13 List. 1252 22/12 (UBKr 11/196). 14 List. 1239 28/1 (MHDC IV/2171), list. 1239 16/9 (MHDC IV/2182). 7 3 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 njegove zahteve^^. Posledica tega je bila, da so Strmški izgubili Lož oz. loško gospostvo, ki pa ga niso dobili Ortenburžani (ti so ga izsilili šele kasneje), temveč ga je prevzel fevdni gospod, oglejski patriarh^^. Ob drugih težavah je bü to glavni vzrok za gospodarski propad rodbine strmških grofov, ki si niso nikoU več opomogli. V prvi polovici 14. stoletja so Ortenburžani od zad- njih Strmških kupili tudi strmški grad in grofijo, Id pa je že imela značaj navadnega gospostva, gro- fovske pravice so Strmški prej prodali deželnemu knezu^^ Drugj poskus priti na Dolenjsko je bil za Ortenburžane uspešnejši. S pomočjo spretne (in srečne) ženitne politike je Herman II. prišel do ve- likega kosa turjaške dolenjske posesti. Herman je svojo hčer poročil s Konradom Turjaškim, ki je kmalu umrl brez potomcev^*^. Iz te zveze sta Or- tenburžanom ostali gospostvi Ribnica in Čuš- perk^^. V strokovni javnosti je že dlje časa pri- sotno vprašanje, ali so Turjaški s Konradom res- nično izumrli v moški črti? Tako, denimo, trdi Otorepec^'', ki navaja Herberta Turjaškega iz leta 1260 kot oglejskega vazala^^. Isti se dve leti kas- neje omenja kot "miles"^^. D. Kos^'^ sodi, da gre za vejo od ev. nezakonskega otroka gosposke rodbine ali za stransko vejo rodbine Turjaških, ko se je neki član rodbine poroču z nesvobodno mini- sterialko. Predvsem prevzem grba in nekaterih alodov govori za kontinuiteto rodbine, ki je more- biti le gospodarsko propadla, propad pa so precej verjetno povzročili prav Ortenburžani. Le tako si lahko predstavljamo, da so Turjaški, ki so izgubili celo rodbinski grad^^ in zašli med ministerialiteto deželnega kneza^^, v prvi polovici 14. stoletja mo- čan nasprotnik Ortenburžanov, leta 1318 pa je bratoma Otonu in Herbertu Turjaškima kralj Fri- derik podelil v fevd "ober hus ze Ursperg und daz nider und swaz si da hant gebuwen oder noch buvv^en wellent"^^. Kakorkoli, od sorodstva s pokoj- nim Konradom Turjaškim sta Ortenburžanom na Dolenjskem ostala gradova in gospostvi Čušperk in Ribnica. Iz virov, ki so se nam ohranili iz 13. stoletja ni mogoče niti približno ugotoviti velikost obeh gospostev. Iz 13. stoletja se nam je ohranila zanimiva listina, točneje iz leta 1263^^, ki sicer na- vaja vso ortenburško posest, ki sta si jo razdelila grofa Friderik in Henrik, sinova tedaj že umrlega Ortenburžana Hermana II. med drugim beremo tudi " ... item castra Zobelsperch et Reiuenz cum hominibus et bonis et omnibus attinendis a flu- mine quod Zevra didtur usque ad aquam que Chulp vulgariter nuncupatur a kot je videti iz dtata, le na splošno navaja posest do Kolpe. Po tem sodeč je ortenburška posest na tem ozemlju dosegla že dosegla velikost, ki jo je imela v 14. stoletju. V prvi polovid 14. stoletja so na čelu orten- burške hiše stali trije Friderikovi sinovi, Majnhard, Albreht in Oton grofje Ortenburški. Vodilna oseb- nost rodbine je bü prav gotovo Majnhard, usta- novitelj t. i. ortenburške Majnhardinske linije. Med drugim je bü generalni kapitan v Furlaniji^^ in kranjski deželni glavar^^. Iz nekaj kasnejših listin je razvidno, da je njegova linija upravljala z do- lenjsko posestjo. Po smrti grofa Majnharda 1332/3^° sta dolenjsko posest upravljala njegova sinova Majnhard II. in Herman, ki pa sta kmalu umrla, prvi leta 1337^^, drugi leto dni kasneje^^. S tem je ta linija zaključena. Z izumrtjem Majn- hardinske linije in zamenjavo deželnega gospoda pa so nastopüi za Ortenburžane problemi, id so bui povezani z nasledstvom predvsem deželne po- sesti, ki so jo imeli v fevdu ali zakupu. Leta 1335^^ je umrl Albreht, brat že pokojnega Majnharda L, živel je le še Oton, ki je bü tedaj senior rodbine. Ta si je kmalu po smrti brata Albrehta dal od oglejskega patriarha potrditi ortenburško dolenjsko posest. Dve patriarhovi listini iz leta 1336 navajata potrditev gradov Ortneka, Poljan, Kostela in Cuš- perka s sodnijami ki drugimi pritikHnami, torej 27 List. 1263 25/4 (UBKr 11/317). 28 List. 1301 5/7 (MHDC VH/94). 29 List. 1331 19/10 (ARS). Lackner, n. d. 31 List. 1337 20/2 (Tangi 1866, 148). V listini se Majnhard II. zadnjič omenja kot živ. Poročen je bil z Belingerijo, hčerlco Zumfredina de la Turre, nečakinjo oglejskega patriarha Pagana (list. 1320 1/1, Tangi 1866, 148-149). Otrok nista imela (Tangi 1866, 148-149). 32 Zadnjo listino je grof Herman izdal 24./1 1338 (MHDC X/72), listina dat. 1338 17/2 (MHDC X/74) ga skupaj z bratom Majnhardom II. omenja že kot pokojnega. Poročen je bil z Adelajdo Schaumburško (list. 1301 8/12 - Tangi 1866, 151-152), brez potomcev (Tangi 1866, 152). 33 Tangi 1866, 176. Grof Albreht Ortenburški se zadnjič omenja v dveh listinah z datumom 1334 4/9 (MHDC IX/675, 676). Spomladi leta 1335 se v ortenburških listinah ne omenja več. 15 List. 1244 9/5 (MHDC IV/2285). 16 List. 1244 9/5 (MHDC, Ergänzungsheft V17), list. 1245 5/11 (MHDC IV/2320). 17 List. 1311 19/2 (MHDC VIIl/13), list. 1311 20/2 (MHDC VIIl/14), list. 1320 28/9 (HHStAW - Lackner (n. d., 183) navaja, da je tedaj imel grof Oton Ortenburški v pečatu na grbu prvič strmško zvezdo nad klasičnim orten- burškim grbom), 1329 (Tangi 1866, 160). 18 List. 1248 9/5 (UBKr 11/156). 1^ List. 1263 25/4 (UBKr H/317). B. Otorepec, Iz zgodovine Turjaškega gradu. Kronika 21/1973, 147-152. 21 List. 1260 1/9 (UBKr 11/270). 22 List. 1262 (UBKr 11/311). 23 D. Kos, Med gradom in mestom, Ljubljana 1994, 42. 24 List. 1261 24/11 (UBKr 11/290), list. 1261 30/11 (UBKr 11/291), A. Dopsch, Ein Verzeichnis des Besitzes der Herzoge von Kärnten in Krain und der Mark /von 1311/ (MIÖG 1901, 461-465), Otorepec, n. d., 148. 25 List. 1270 24/11; F. Schumi, Archiv für Heimatkunde, I. Bd., Laibach 1882/3, 235-236. 26 Otorepec, n. d., 148. 8 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino cela gospostva^^. Tedaj sta bili listini za Habs- buržane, novopečene deželne gospode, pač inter- nega značaja. Sele po smrti grofa Hermana Orten- burškega leta 1338 so se zganili. Z današnje časov- ne distance se dobro vidi, zakaj se je grofu Otonu tako mudilo, da se mu potrdi posest v fevd, če- prav za to tedaj ni bilo nobene potrebe. Glede hierarhičnih odnosov v sami rodbini so itak veljale interne pogodbe, na katere ne fevdni in ne deželni gospod nista imela vpliva. Že jeseni leta 1338^^ je bila izstavljena listina, s katero sta habsburški voj- vodi, nova deželna gospoda, potrdila Ortenbur- žanom za ceno odpovedi odvetništvu nad stiškim samostanom dolenjske (in še nekatere druge) fev- de. Od dolenjskih posesti so imenoma so našteti gradovi in gospostva: Ortnek, Kostel, Poljane in Cušperk. Iz te listine se zrcali tudi narava te po- sesti. Mnogim se postopek vidi kot "pravno nečist akt", kot npr. Lacknerju''^, z njim se strinja tudi D. Kos. A je zadeva dokaj jasna, saj gre za deželne fevde. Omenil sem že, da so Ortenburžani stoletje prej od Turjaških dobiu gospostvi in gradova Rib- nico in Čušperk. Oba sta navedena skupaj z ohlapno lokaUzadjo v ortenburški listini iz leta 1263^^, iz katere je videti, da gre za večji kos ozemlja. Druge take posesti na Dolenjskem Orten- buržani še dolgo niso imeli. Lož npr. so pridobili šele v 14. stoletju^^. Ob natančnejšem pregledu ohranjenih listin lahko postavimo trditev, da je bilo ribniško gospostvo z gradom vred prej tur- jaški alod, Čušperk pa deželni fevd. Le tako si lah- ko razlagamo kasnejše dogodke. Čušperško (pra)- gospostvo so v času politično-gospodarske reor- ganizadje grofije na začetku 14 stoletja Orten- buržani razdelili na gospostva Čušperk, Ortnek, Poljane in Kostel. Habsburžani so ob svojem pr- vem nastopu na Kranjskem dobro vedeli, kakšne narave je razmeroma velika ortenburška dolenjska posest. Ta je bua v času prizadevanj, da dosežejo Jadransko morje, za Habsburžane velikega pome- na. Zato so tudi razmeroma drago oddali svoje (deželne) fevde'^^. Slednje stvari so bile jasne tudi močnim Ortenburžanom, ki so se zavedali pravic deželnega kneza in so pristali na novo podelitev fevdov leta 1338. Oglejski patriarhi, ki so bili dolga leta vsaj naslovno deželni gospodje, so lahko po- deljevali v fevd tako deželne kot svoje lastne fev- de (alode). Ko so postali deželni gospodje Habs- buržani so pač oni imeli pravico podeljevati de- želno posest, patriarhu pa je ta pravica ugasnila. Oglejski je bil npr. strateško še pomembnejši grad Lož s prostranim gospostvom, ki pa se ga Habs- buržani niso dotaknili, saj niso imeli do njega ni- kakršnih pravic. Enako lahko sklepamo tudi za rib- niško gospostvo. Ker je bilo gospostvo z gradom vred nekdaj turjaški alod in so ga kot takega pre- vzeli tudi Ortenburžani, se ga Habsburžani, novi deželni gospodje, pustili pri miru. Glede na popolno ortenburško avtonomnost pri formiranju in organizadji kočevske krajine lah- ko mimo trdimo, da gre tudi pri Kočevski vsaj ge- neralno za nekdanji turjaški alod, izločen iz rib- niškega gospostva. Kočevske Habsburžani Orten- buržanom niso nikoli oporekali. Ta je nedvomno bila že od prej, seveda bolj na redko, poseljena s Slovend, a kolonizadja v prvi polovid 14. stoletja je bila tako močna, da se je ohranil prvotni značaj novih kolonistov. Ti so se zavedali svojega nem- škega porekla in ohranjali svoj, za okolico tuj jezik, ki se je vsled izoliranosti od nemštva in nemškega jezika kasneje obogatil s slovenskim izrazoslovjem in se na koncu popačil do absurda oziroma je kot zanimiv in poučen jezikovni okoliš obstal do naj- novejše dobe. Ostanek prednemške naselitve v 14. stoletju je najbolj viden na ledinskih imenih, ki ka- kor osameld štrlijo iz v pretežni meri ponemčene pokrajine. Rekel sem že, da gre za močne kolo- nizadjske tokove, saj iz gorenjskih primerov, kjer so v nekaterih primerih zemljiški gospodje prav- tako kolonizirali Nemce (freisinško Sorsko polje. Selška dolina, ortenburška Kropa itd.), lahko skle- pamo na večinsko nemško sestavo prebivalstva na Kočevskem. Na Gorenjskem sicer ni detaljnejših raziskav starejših nemških naselitvenih otokov, a je jasno, da je močno poseljena slovenska okolica, ki tudi kulturno ni bila inferioma, vsrkala nove nase- ljence. Le v posebno odročnih delih (Sorica, Danje) se je še dolgo obdržal jezik, ki so ga kolonisti pri- nesli s seboj'^'^. Na tem mestu sicer ne želim na- čenjati vprašanj zgodnje poselitve Dolenjske, ven- dar naj vseeno povem, da je iz dosedanjih raz- iskav videti, da je drugi kolonizadjski val (če kot Koblar v IMK 1901). F. Planina, Poljanska in Selška dolina, Ljubljana 1962, 136 ss. V danes že poslovenjenih krajih se je nekdanje nemštvo ohranilo v nekaterih običajih (romanje v Innichen) in predvsem v še danes pretežno nemških ledinskih imenih. Dve listini z istim datumom. V prvi patriarh Bertrand potrjuje Ortenburžanu gradove Ortnek, Poljane in Kostel s sodnijami in drugimi pritiklinami (Ust. 1336 24/6, MHSt 1854, 231-232, št. 76), v drugi pa grad Čuš- perk s sodnijo in drugimi pritiklinami (list. 1336 24/6, MHSt 1854, 232, št. 77). 3^ List. 1338 7/8 (Tangi 1866, 150). 3^ Lackner, n. d., 184. D. Kos, n. d., 16, 48. 3'' List. 1263 25/4 (UBKr 11/317). ... item castra Zobelsperch et Reiuenz cun hominibus et bonis et omnibus attienciis a flumine quod Zevra dicitur usque ad aquam que Chulp vulgariter nuncupatur. ... 38 D. Kos, n. d., 29. Ortenburžani so se moraU odpovedati odvetništvu v Stični (list. 1338 7/8, Tangi 1866, 150), kjer so se že dodobra zasidrali. Prim, ortenburška prizadevanja glede župnije v Šentvidu pri Stični (list. c. 1334 - c. 1337 5/12, 9 3 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 prvega štejemo ev. prvotno naselitev) po vsej ver- jetnosti prišel s koroških ozemelj fevdalcev, ki so v svoji lasti imeli tudi dolenjske pokrajine. Ob po- manjkanju pisanih virov bi si v tem primeru uteg- nili pomagati z angažiranjem drugih znanstvenih disciplin, pomembno vlogo bi utegnilo odigrati primerjalno jezikoslovje in etnologija, kajti zgodo- vinski spomin potomcev nekdanjih kolonistov se je v veliki večini primerov (razen jezika na Kočev- skem) popolnoma izgubu oziroma je podlegel političnim tokovom in po- trebam. Na tem mestu naj omenim sicer šibak a zanimiv dokaz o koroški kolonizaciji na Dolenjskem. Že Simonič^i je ugotavljal glede na podobnost imen verjetno orten- burško kolonizacijo na Kočevskem iz osrednje Koroške. Na približno enak način se v zrcalu starejše zgodovine vidi ev. kolonizacija, ki je potekala v 11. oziroma na začetku 12. stoletja na Dolenjskem. Ta je v mnogočem povezana s t. i. Hemi-nim rodom, rodbino, ki je nekoč obvladovala velik del slovenskega ozemlja^^. Imena nekdaj slovenskih krajev blizu Osojskega in Vrbskega jezera in na Dolenjskem so si iz-redno podobna. Severno oz. severovzhodno od Beljaka so zaporedoma kraji Sentrupert, Trebnje in Ainödt, ki so vsaj glede omemb v virih znatno starejšega datuma kot istoimenski kraji na Dolenjskemu^. Enako Ribnica ob Vrbskem jezeru^^. Ali lahko res zgoraj izrečeno mnenje odpravimo z mislijo, da gre za pogoste splošnoslovenske toponime? Ali celo predslo- vanske? Pri tem mislim na etimologijo toponima Ribnica, ki ima morda za osnovo predrimski (venetski?) Rieven, ki pomeni pobočje, breg^^. S tem se nam razodene marsikateri podobni topo- nim, ki v bližini nima, denimo, rib. Ker dolenjska Ribnica nima ne rib, niti ne leži na kakem markantnejšem bregu, je povsem mogoče, da so ime prinesli ev. kolonisti (s Koroškega?) s seboj. Po Hauptmannu ribniški okoliš ne spada v obseg nekdanje Hemine posesti^^. Pri tem se odpira vprašanje izvora Turjaških'^'', ki bi zaradi velike alodialne posesti, ki so jo imeli na Dolenjskem, utegnili pripadati nekemu dinastičnemu rodu, ki je bil starejši od oglejske oblasti na Kranjskem, ali pa so od takega rodu pridobili dolenjsko posest, kar je manj verjetno. Vse se zdi, da gre za Hemin rod, čeprav direktnih dokazov za to nimamo. 41 I. Simonie, Zgodovina kočevskega ozemlja. Kočevski zbornik, 1939, 50 ss. 42 L. Hauptmann: Grofovi Višnjegorski, Rad JAZU, knjiga 250, Razreda historičko-fUologičkoga i filozofičko-juri- dičkoga 112, Zagreb 1935. Za posamezne kraje oz. cerkve gl. E. Klebel, Zur Geschichte der Pfarren und Kirchenkärntens, Sonder- abdruck aus Carinthia I. 44 List. 977 8/9 (MHDC III/146) - ... curtem quae dicitur Ribniza ... . 45 G. Darms etc, Langenscheidts Wörterbuch Rätoro- manisch, 1989, 206. 46 L. Hauptmann, Grofovi Višnjegorski, zemljevid na str. 216, legenda na str. 217, zemljevid med stranema 232 in 233. 47 Glede imena Turjak gl. B. Otorepec, Iz zgodovine tur- jaškega gradu. Kronika 21/1973, 147. Starejša zgodovina Turjaških je zaradi akutnega pomanjkanja virov popol- noma neznana. Kdaj je bil grad zgrajen, ni znano. D. Kos (n. d., 42) postavlja kot zadnjo mejo prvo polovico 12. stoletja. Zgradil naj bi ga rod svobodnih gospodov, ki se je priselil verj. iz Bavarske. Najstarejši znani - 1 Turjačan Engelbert se prvič omenja leta 1162 (list. 1162 3/5, UBKr 1/125). Ena od možnosti je tudi, da se je priženil v rod Višnjegorskih, kjer se generacijo kasneje pojavi ime Engelbert. Ker se neki Engelbert Turjaški omenja še daljnega leta 1220 (Ust. 1220 7/4, UBKr 11/34) oz. 1224 (list. 1224 26/4 - 8/5, F. Kos, M. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, V. del, Ljubljana 1928, št.310), se zdi, da gre za dva Engelberta, očeta in sina. Brat ali sin slednjega je bil Konrad Turjaški (list. 1234, UBKr 11/85), zadnji svojega rodu in ima ime verjetno po Konradu Žovneškem (svaku?), ki je bil tiste čase rodu Turjaških zelo blizu. Žovneški imenuje v Ustini iz leta 1241 (list. 1241 8/5, UBKr 11/113) Herberta Turjaškega fevdnik (fideli nostro) in ne sorodnik. Tako lahko razmeroma enostavno ločimo gosposki in mini- sterialski rod na Turjaku. Glede na velike alodialne posesti, neodvisne od oglejskega patriarha, lahko skle- pamo, da gre za še starejšo posest, mogoče prav He- minega rodu, katerega katastrofa je še za nekaj deset- letij starejša od nominacije oglejskega patriarha kot go- spoda Kranjske. 10 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Nasploh je za ta del Kranjske žal značilno akutno pomanjkanje virov predvsem za čas pred 13. stoletjem. Historična pokrajina, ki jo za starejša obdobja na tem prostoru le slutimo, se nam jas- neje odpre šele na začetku 13. stoletja, ko se v virih pojavi ribniški okraj (... in dominio nostro in Rewenicz48) in Ribnica kot naselje (in Reiuencz^^) in grad (castra ... Reiuenz^O). Podatki za cerkveno zgodovino teh krajev so bolj siromašni, saj se ribniški ikar (vikari ze Reyuncz^l) in Štefanova cerkev (Reyfnicz ... Sand Stephan ... chirchen^^) omenjata šele sredi 14. stoletja. Po Höfflerju segajo začetki župnijske organizacije v teh krajih k prafari v Starem trgu pri Ložu, v čas nekaj pred letom 1200^3. Ko nekaj pred sredino 13. stoletja pridejo na Dolenjsko Ortenburžani, že obstaja župnija v Poljanah (... ecclesia parrochialis in Poelan)^^. Ne glede na vrzel v virih nimamo razloga, da ne bi pomislili istočasno na obstoj župnije v Ribnici. Ali bi v urejenem okolju, ki ga je obvladoval grad kot upravni sedež, lahko spregledali cerkev oziroma župnijo, saj le-ta leži med Starim trgom in Polja- nami in se iz kasnejših listin vidi, da pravzaprav nikoli ni bila odvisna od npr. Poljan? Konrad Turjaški, ki je živel v prvi polovici 13. stoletja, je bival na Turjaku kot zadnji svojega rodu. Težko je verjeti, da bi vsaj strjeno naseljena območja svojih posestev ne skušal tudi cerkveno povezati. Če se vrnemo k zgornji trditvi o cerkveni neodvisnosti Ribnice od Poljan, potem je na dlani, da je že tedaj v Ribnici bila ne le cerkev, temveč tudi žu- pnija (vikariat?). Ribniška župnija v naslednjih dobrih sto letih postane cerkveno središče tega dela Dolenjske^^. To je sicer bila že prej, relativno skromno poseljena Kočevska, ki je tvorila velik del ribniške župnije, pa je cerkveno organizacijsko zrasla šele v drugi polovid 14. stoletja. S tem ne trdim, da na tem področju pred ortenburško (do)kolonizadjo ozenilja ni bilo cerkva, so pa morale biti glede na število prebivalstva redke in se v virih skrivajo pod plaščem ribniškega vika- riata. S povečanim ortenburškim zanimanjem za ta okoliš se počasi intenzivirajo tudi kolonizadjski tokovi oz. bolje rečeno dokolonizadja, ki sega še v čase Majnhardinske linije Ortenburžanov, a ne preneha z izumrtjem linije. Albertìnd, predvsem grof Oton Ortenburški, nadaljuje z naselitveno po- litiko svojih umrlih bratrancev in v svojstvu dežel- nega glavarja Kranjske doseže tudi od patriarha potrjeno cerkveno organizadjo na že povečini nemško naseljeni Kočevski^^. Tudi sicer so si Or- tenburžani skoraj popolnoma prisvojili tudi Cer- kev. V Ogleju so bili dovolj močni, da so v Fur- laniji vsaj naslovno, na Kranjskem pa tudi de- jansko prevzeli oglejske posvetne funkdje^^, od patriarha so izsilili tudi Lož^^ s pomembno veliko okolico, ki je ob ortenburškem snežniškem gos- postvu^^ pomenila velikansko kontrolirano ozemlje na Dolenjskem. Dolenjska in gorenjska posest Ortenburžanov je daleč prekašala njihovo koroško premoženje, zato bi jih lahko poimenovali tudi (in predvsem) po Kranjski. Zadnji Ortenburžan Fri- derik je leta 1395^'' prejel pravico krvnega sodstva in postal tudi državni namestnik^l. Ortenburška posest se je, več ali manj zaokrožena, počasi spreminjala v nekakšno državno enoto, ki je bila tudi gospodarsko urejena, kar nam pokažeta ohranjena rudniški (na Gorenjskem) in gozdni red za Kočevsko^^. Z izumrtjem dinastije se je ortenburška posest vključila v sosednjo celjsko ter se po celjskem nenadnem koncu leta 1456 stopila z ostalo slovensko zemljo. V spomin na Ortenburžane je ostal le t. i. kočevski jezikovni otok, ki ga je v spletu nesrečnih okoHščin zbrisal vihar svetovne vojne. Nekatere kratice: AfÓG Archiv für Österreichiche Geschichte ARS Arhiv republike Slovenije v Ljubljani, kronološka vrsta listin Bd. Band HHStAW Haus-, Hof- und Staatsarchiv Wien, Allgemeine Urkundereihe IMK Izvestja muzejskega društva za Kranjsko JAZU Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb list. listina MHDC Monumenta historica ducatus Carinthiae MHSt Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark 48 List. 1220 7/4 (UBKr IV34). 49 List. 1241 8/5 (UBKr 11/113). 50 List. 1263 25/4 (MHDC IV/595). 51 List. 1340 6/8 (HHStAW). 52 List. 1353 3/4 (ARS). 53 J. Höffler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Sloven- skem, Ljubljana 1986, 20. 54 List. 1348 9/5 (UBKr 11/120). 55 Höffler, n. d., 39 ss. 56 List. 1363 1/5 (HHStAW, obj. F. Schumi, Archiv für Heimatkunde, I. Band, Laibach 1882/3, 30). 5^ S. Adam, Cerkvene razmere na področju nekdanje ra- dovljiške pražupnije do nastanka ljubljanske škofije leta 1461, 19 ss. 58 Lackner, n. d., 184 s (list. 1342 31/10, HHStAW). 5^ V drugi polovici 14. stoletja je snežniški grad in gos- postvo vsaj delno obvladovala veja gorjanskih Lam- bergov, ki so bili povečini ortenburški fevdniki (list. 1392 13/3 v ARS,list. 1392 10/8 v ARS, list. 1393 20/5 v ARS, list 1393 29/3 v ARS, ...). Osrednja osebnost rodbine je bil Viljem II. Lamberger, ortenburški kastelan na Waldenbergu pri Radovljici. Leta 1403 so Lam- bergerji postali edini lastniki gradu in gospostva (Ust. 1403 24/4 v ARS). 60 List. 1395 21/5 (MHDC X/1014). 61 Lackner, n. d., 188ss. 62 Adam, n. d., 21. 11 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 MIÖG Mitteilungen des Instituts für Öster- reichische Geschichtforschung n. d. navedeno delo UBKr Urkundenbuch des Herzogtums Krain Taf. Tafel Tom. Tomus Koroški Ortenburžani * Linija ])Aajnharda Čmograjskega po Hauptmannu (Istrski Ortenburžani). 12 43 3 KRONIKA 1995 i časopis za slovensko krajevno zgodovino ZUSAMMENFASSUNG Ein Beitrag zur Geschichte der Orten- burger in Dolenjska Kurze Abhandlung über einige ungelöste bzw. weniger bekannte Fragen der mittel- alterlichen Geschichte von Dolenjska Dolenjska (Unterkrain) war im Mittelalter ziemlich dünn besiedelt. Darum begannen die dynastischen Familien, die über größere Be- sitzungen in Dolenjska verfügten, schon früh das Land zu kolonisieren, so etwa das Geschlecht der Weichselburg bzw. der Nachkommen von Hemma vor allem das Gebiet um Trebnje (Treffen), als letzte aber die von Ortenburg und zwar die Gottschee. Letztere gehörte aller Wahrschein- lichkeit nach zunächst dem Geschlecht von Hemma, später hatten sie die Auersperger als Allodium inne. Nach dem Tode Konrads von Auersperg fielen die Herrschaften Čušperk (Zobelsberg) und Ribnica (Reifnitz) - zu letzterer gehörte auch die Gottschee - den Ortenburgem zu. Im 14. Jahrhundert siedelten die Ortenburger deutsche Bauern aus ihren Kärntner Besitzungen in der Gottschee an und bauten eine Verwaltungs- und Kirchenorganisation auf. Die interessante, überwiegend deutschsprachige Insel blieb bis in die jüngste Vergangenheit weiterbestehen. 13