o LJUDSKIH IZPOSOJENKAH
Članku A. Bajca v JiS (II 28ss) bi rad dodal nekaj opomb in pojasnil:
mežnar (29, 30) ni iz lat. mansionarius, temveč iz starovisokonem. obrušene in preglašene oblike mesinari, mesinare, mesinar, mesnere, kar dokazuje tudi sloven. substitucija ž za stvn. s < ide. s, ki se je intervokalno in v vzglasju pred samoglasnikom ali zvenečim soglasnikom izgovarjal kot zveneči z. Omeniti je, da beseda v Savinjski dolini (Braslovče) nima pejorativnega pomena. V moji mladosti je bil poklic mežnar j a zelo upoštevan, braslovški mežnar je bil hkrati tudi še organist. (Ad mesinari gl. Steinmeyer-Sievers, Die althochdt. Glossen III, 133).
škof ni iz grš. episkopos > csl. jepiskupb, č. biskup in ne iz stvnem. (JiS I 175), marveč iz staroroman. *piskopu, kar da stvn. biscof (sc t, šk), obrušeno po sloven. škof (Kluge-Gotze, Etymol. Wb. s. v.).
šent verjetno ni iz lat. sanct-, temveč iz poznostvn. preglašene oblike sen ti, sente (Steinmeyer-Sievers 1. c. [kratica AHGJ, III, 559, 38).
želar ni iz nem. Siedler, ker se ta s ne izgovarja več palatalno. Pleteršnik prevaja želar z »Inwohner, Häusler, Keischler« in dostavlja avstr.-nem. söller, sölner. Gre za stvn., verjetneje pa za srednjevnem. seldenari, seidener (kakuminalni š se je izgovarjal do 14. stoletja) »Bewohner, Besitzer einer selde, Häusler, Mietsmann, Tag-löhner« (Lexer, Mittel hdt. Wb. s. v.). Glasovno gre za enako sinkopo zloga kakor v srvn. soldenier > slov. žolnir. Izpad soglasnika n mi ni jasen. Morda pa gre za slov. izpeljanko iz selde »Wohnung, Haus, Bauernhaus, Hütte sowie der dazugehörige Grund und Boden« (Lexer).
säpelj je prevzeto iz stare franc. posredno preko srvn. schäpel »Kranz von Laub, Blumen (natürlichen oder künstlichen) als Kopfschmuck« (Lexer).
facanetelj je verjetneje iz bav.-alemanske disimilirane oblike fazzenettle (Be-hagel, Deutsche Sprache 368), ne pa iz ital. fazzoletto.
antla je zares popolnoma nepotrebna, vendar je izposojenka stara 800 do 900 let, prim. stvn. handtwehela > häntilla, häntela ipd. (AHG III, 149). Namesto »brisača« sem slišal tudi »ročnik«.
Bajčev članek, poln spodbud, nima namena, da bi navajal izposojenke izčrpno. Moje opombe pa hočejo samo znova opozoriti na važnost študija izposojenk in na to, kako potreben nam je slovar ljudskih izposojenk. Dušan Ludvik