Trgovsko-obrtno m kmetijsko šolstvo. —t Knietijsko - nadaljevalni tečaji in mladinski klubi po deželi. Kmetska mladina je pri nas za svoj stanovski napredek zaradi tega tako malo zavzeta, ker jo k temu nihče ne navaja in ne vnema. Ali ni škoda, da je toliko naše mladine v starosti od 14. leta naprej prepuščene sama sebi? Ako bi se jo vsSj tako daleč privedlo, da bi se začela zanimati za strokovno berilo, da bi spoznavala našega »Kmetovalca« in ga začela z zanimanjem čitati! Že to bi bilo veliko vredno! Danes se pa naša mladina ne zmeni ne za strokovno čtivo, ne za kmetijski pouk, ki se prireja po deželi. To so žalostni pojavi, ki jih opazujemo povsod in katerim bi se lahko odpoinoglo. Koliko koristne pobude bi v tem pogledu lah.ko izšlo od ljudskega učitelja, četudi ni mojster-strokovnjak! Koliko hvaležnega udejstvovanja ga tukaj čaka! Saj se da za stanovsko vzgojo kmetskega naraščaja mnogo storiti tudi brez posebne kmetijsko-strokovne izobrazbe učitelja. Saj ni res, da bi rnoral biti učitelj na tem polju popolen veščak. Kaj takega je sploh težko zahtevati! In navsezadnje gre v tem slučaju predvsem in bolj za s t an o v s k o v z gojo kakor pa za strokovni p o u k , ki ga ljudski učitelj sploh težko podaja. Če manjka učitelju kmetijskostrokovnih sposobnosti, naj si pomaga s splošno izobraževalnim in prirodoznanskim delom in poukom, ki je danes kmetovalcu ravno tako potreben. N a j d e 1 a, kar ra o r e in kar se od njega laiiko pričakuje!Za vpeljavo kmetijsko-nadaljevalnih tečajev zadostuje izobrazba, ki jo dobi učitelj na tistih kmetijskih tečajih, ki se prirejajo za učitelje na kmetijskih šolah. Seveda je treba, da se je učitelj že prej zanimal in prej bavil s kmetijstvom oziroma s šolskitn vrtnarstvom, in da je prišel tudi s pravim namenom v tečaj. Do danes je absolviralo kmetijske tečaje že do 150 učiteljev. Pri tolikem številu bi bilo lahko tudi pri nas nekoliko več dela in uspeba! Manjka pa drugih pogojev. Žal, da so ti uspehi tako redki (n. pr. tečaja v Orlavasi in Št. Gotardu). Kjer ni mogoče prodreti s kmetijsko-nadaljevalnimi tečaji, tam naj se skušajo snovati saj m 1 a d i n s k i k m e tijski klubi, s katerimi se da v vzgojnem oziru veliko dobrega doseči. Treba le nekoliko več idealizma in zanimanja na strani poklicanih činiteljev. V krajih, kjer delujejo okrajni ekonomi. bi ti lahko pomagali pri kmetijsko-nadaljevalnih tečajih kakor tudi pri kmetijskostrokovnih organizacijah. Treba le, da se lotinio dela! Vizor. —t Prograra in uredba državne kmetijske šole na Grmu v Novem mestu. Samozaložba. Ravnatelj B. Skalicky. kn.et. svetnik. Ob priliki proslave 501etnice državne kmetijske šole na Grmu je l/.šla navedena brošura, ki je prav informativna in zanimiva za vsakega inteligenta. V Ijočetku je opisan zgodovinski razvoj šofe. v naslednjih poglavjih pa daje pojasniia v sledečih točkah: Namen in .i.edba šole; teoretičrii pouk v letni šoli; zimski šoli; gospodje praktikanti in vajenci; kinet. tečaji; poučni izleti; šolsko leto in sprejemni pogoji. Gotovo bo knjižica zanimala tudi učiteljstvo. —t Sadna razstava v Novem raestu. Podružnica Novo mesto sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo priredi v prostorih državne kmetijske šole na Grmu dne 29. in 30. t. m. ter 1. oktobra razstavo sadja. Vabijo se 1. vsi sadjarji, da pošljejo do 25. t. m. vzorce sadja z navedbo množine, ki jo imajo na prodaj in 2. vsi sadni trgovci in drugi interesenti, da si razstavo ogledajo in se prepričajo, kje in kako sadje se na Dolenjskem goji in kje se zamore kupiti. Razstava se otvori v soboto, dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne. Razstava je združena s predavanji za praktične sadjarje, in sicer predavajo: V n e d e 1 j o , dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne strokovni suplent A. Lap: Katere vrste sadja nam je na Dolenjskem gojiti. Ob 2. popoldne: Okrajni ekonom Franjo Kafol: Kako izboljšamo naše sadjarstvo. V p o n d e ljek, dne 1. oktobra ob 11. uri dopoldne: Ravnatelj Skalickv: Kako naj organiziramo sadno kupčijo. Vsi interesenti se vabijo k obilni udeležbi.