Listek. Učitelj - mučenik. Stari Rimljani so imeli pregovor: »Kogar bogovi sovražijo, postavijo ga za učitelja«. Vzgojevali so namreč njih deco sužnji, a suženj je bil v rimski državi brez vsake pravice ter je imel isto vrednost z nemo živino. Gospodar ga je lahko zamenil ali prodal, kakor se mu je ljubilo, da, celo umoriti ga je smel. Iz tega lahko spoznamo, kakSne ugodnosti je užival tak suženj, ko je poučeval svojemu gospodarju otroke: ako se svojevoljni otrok ni hotel učiti, kriv je bil njegovega slabega napredka učitelj in nihče drugi, a ta mali samopaSnež je smel učeniku kljubovati kolikor je hotel, učitelj se ni smel pritožiti, a svoje službe zapustiti tudi ne, ker je bil hišnega gospodarja rop. Suženjstva zdaj več nimamo, vendar pa pot učiteljev in odgojiteljev po ranogih krajih Se tudi dandanes ni ravno z rožicami posuta, čeravno ne pride tako pogosto do mučenistva, katerega je pretrpel sv. Kasijan. Ta mož se je bavil z odgojevanjem in poučevanjem mladine v italijanskem mestecu Imoli, in to za časa, ko je na rimsketn prestolu sedel krvoločni trinog in velik preganjalec kristijanov, Dioklecijan. Ni poučeval dece samo v branju in pisanju, temveč prav posebno se je trudil priučiti po mogočnosti svoje gojence krščanski veri in jih tako navaditi spodobnega ter lepega obnažanja, katerega kot razuzdani pogani niso poznali. Strog red, katerega je imel raodri in izkuSeni Kasijan pri svojem odgoievanju, se tem mladim razposajencem ni dopadel, a njih starisi so jih še hujskali proti učitelju tako dolgo, da so najhujši med njimi šli pred sodnijo ter svojega uCitelja zatožili. Druge tožbe proti njemu seveda niso imeli kot jedino to, da je kristijan, a za takratni čas je bilo to dovolj, da so vsakega takega zatoženca obsodili na smrt. Sodnik si je mnogo prizadeval, da bi Kasijana, ki je bil že postaran človek, odvrnil od krščanstva, ker so ga kristijani kot starčka visoko cenili ter bi njegov odpad od vere imel za pogane velik pomen. Toda Kasijan se ni dal odvrniti od vere vkljub velikim obljubam sodnikovim, ki ga je v imenu ceaarja pozival, da se naj odreče krSčanski veri, a poprime poganske; toda proti vsemu prigovarjanju in proti vsem obijubam ostal je kakor pečina v morju, ob katero se razbijajo morski valovi. Ko torej vse skupaj ni nič pomagalo, ubsodi ga konečno na smrt. Ker pa mu je bilo dovoljeno, obsojenca na katerikoli način usmrtiti, pride mu v glavo peklenska misel, da ga naj njegovi mladi tožniki, njegovi učenci, nedorasli otroci sami ubijejo. Reče jim: »Navalite nanj ter ga ubijte sami s svojimi peresi in kamenčki!« Tako so bili otroci poklicani, da izvrSesmrlno obsodbo na svojem k stebru privezanem učitelju. Razuzdanci pokvarjenega srca so to radi storili ter v svoji surovosti nesramno navalili na zvezanega učiteija, ki se ni mogel niti braniti. Niti njegova spoStljiva zunanjost, niti njegove prošnje, niti njegovi Ijnbeznjivi opomini niso mogli odvrniti surovih dečkov od grdega čina. Neusmiljeno so zbadali s svojimi kamenčki in drugim ostrim orodjem, ki so ga rabili tedanje čase v šoli pri pisanju, svojega učitelja dobrotnika, in drug drugega |e hotel nadkriliti v svoji surovosti. Ta mu porine tak šiljast kamenček v uho do možganov, oni istotako v oko, tretji ga zbada v prsi in trebuh. Ko vidijo ti nečloveški otroci, da so mučenikove bolečine vedno večje in večje, jih ta krvoločna igra Se bolj veseli. Kasijana je to zbadanje z ostrim orodjem bolelo, a Se več kot telo njegovo je trpela njegova duSa, ko je videl, da mu prizadevajo vse to oni, katerim je največ dobrega želel in katerim je tudi največ dobrega storil. Ko so pa ti izprijeni nehvaležni otroci priSli domov ter kazali krvave kamenčke svojim roditeljem, kateri niso bili navzoči pri tem strašnem dejanju svojih otrok, so jih gotovo pohvalili radi krvoločnega Cina, saj je bil učitelj kristijan, katerega umoriti je bila kajpada zasluga in čast. Kaj je pozneje iz te strašne dece postalo, kakšno je bilo njih življenje in kako so je končali, o tem ne 6itamo nikjer; toda gotovo so mnogi mučili tudi svoje roditelje na smrt če že ne s peresi in ostrimi kamenčki, pa s svojim obnašanjem. 13. avgust je dan, ko slavimo god svetega Kasijana, ker je ta dan prejel mučeniško krono. Učiteljem, katerim \e njihov stan mučeništvo, je zapustil najlepši vzgled: v sredini poganskega Ijudstva, in to Se za preganjanja kristijanov, ni tajil svoje vere, ampak trdno si je prizadeval dovesti pogansko mladino v naročje sv. katoliške cerkve. Res je, da je prva hvala, ki so mu jo za ta njegov trud skazali bila bolestna in žalostna, toda spoštuje ga [zato sv. cerkev in nagrada, ki jo uživa onkraj, trajala bo na veke.