534                     MIRKO PRETNAR: LE2EC V TRAVI.  __________
• ^ nikdar ne vzame, dokler bode občeval s Smoletom, ki je sprijen
C J ,prostomislec'.»262
Pri vseh teh ozkih vezeh, obstojajočih v sorodnih literarnih zanimanjih in enakem suverensko-malomarnem pogledu na prak-tično življenje, pa se mora reči, da je bilTSmole le bolj prijatelj Prešerna kot človeka, drug njegovega življenja, kompanjon ne-filistrskega kljubovanja malomeščansko-ozkosrčni okolici, soude-ležnik hipnoveselega gostilniškega «klubovanja>^p/i časi, iz katere «vseh bolečin se pozabljivost pije», potem ko se jima je obema v to svrho zaželjeni idealistični napoj v obliki vzvišene ženske ljubezni bil odrekel. Drug Prešernovega duha, tihi sobesednik skrivnostnih snovanj njegove dušežveliki mentor njegovih idejnih
iskanj in umetnostno-izraznih prizadevanj pa je bil in ostal do prezgodne smrti —^Matija Cop.             (Dalje prihodnjič.)
282 Ernestina Jelovšek, Spomini na Prešerna, str. 35. — Prim. tudi istotam str. 70: «Moja mati je dejala, da ga nikdar ni videla iti s kom drugim kakor s Smoletom; če ni bil v večji družbi gospodov, je bil sam. Zdi se mi, kakor bi se bili ljudje bali jezikov, ,če bi bili prevežrpbčevali ž njim.» -"
I                   It       /V    t           f ¦          /________
MIRKO PRETNAR:                                                        ^
LEŽEČ V TRAVI.
Koliko solne je, naj jih preštejem, kar mi jih sveti s čarno močjo? Kača na pesku — samotno se grejem, — bel dijamant krasi ji glavo.
Komu naj dam vse skrite dragulje, komu poklonim naj krono zlato?
Kot cvetje iz češenj se name vsul je spomin tvoj z novo omamno močjo.