PRED 10. KONGRESOM ZSS: DOPOLNITVE STATUTA
Tudi združeni kmetje člani sindikata
Osnulek slatula poudarja pomen sindikatov dejavnosti. ki že scdaj sa-mostojno uresničujejo naloge v ok-viru politike /.SS, \endar to v dose-danjem statulu ni bilo natančneje opredeljeno. Dopolnitve v zvezi / ocenit>ijo dela sindikala in drugih organov ter poenolenje izrazja v zvezi i ustre7.n0 politično i/vrsilno vlogo pa je povzelo po Nlatutarnem sklepu, sprejetem na I. konferenci
zss.
Dopolnilve slaluta zajemajo tudi boljšo opredelitet delovanja poseb-nih svelov kol slalnih ali občasnih de-lovnih teles /a ohravnavo posamc/-nih problemov, ki so pomembni za utrditet uslavnega položaja delavca in so pomoč pri oblikovanju posa-meznih stališč iz dela organov ZS.
Pomembna dopolnilev siatuui je pruvilnejšii opreilelitev, da so člani /\e/esindikal;i tudi/druzeni kmeije, ki pnttobjvajo preležni del svojega
dohodka \ temeljni /adru/ni oruani-/aciji o/iroma v temeljni orgiini/aciji kooperantov.
V določilih o volitvah v /ve/i sin-dikatov so upoštevana določila siatu-tarnega ^klepa s I. konference /SS in dopolnitve s 3. konference ZSS. Na mandatne dobe predsednikov, pod-predsednikov, sekretarjev in drugih nosilcev funkcij v organih ZS je že bilo doslej prejetih obilo predlogov in dopolnjenih rešilev.
Predlog sprememb primtša nekaj več jasnosti v opredelitvi stiiiusčt de-legata /a sku|iščine organi/acij ZSS, saj je bilo v praksi prav /amdi te ne-doreeenosti vee različnih tolmačenj. Nadaljevanje na .V slrani
(Nadaljevanje s 1. strani)
O organiziranosti OO ZS je bilo že doslej zaradi nekaterih novih rešitev danih nekaj pri-pomb; predvsem o organizirano-sti sindikalnih konferenc v tozdih 2 delovnimi enotami v različnih krajih in različnih občinah. Novo je tudi to, da voli sindikalna kon-ferenca predsedstvo, ki ima ne samo izvršilno. marveč tudi poli-tično funkcijo. Spremembe sta-tuta vključujejo tudi odlok o or-ganiziranosti civilnih oseb v JLA v zvezo sindikatov, tako da se le-ti kot člani ZS ne povezujejo v občinske svete, marveč z njimi le akcijsko sodelujejo.
Izredno pomembna novost sta-tuta je natančna opredelitev od-govornosti izvršnega odbora OO ZS za delovanje in aktivnost de-legacij v tozdih in delovnih orga-nizacijah. UO zagotavlja tudi opredelitev odgovornosti delega-cij v samoupravnih splošnih aktih iz česar izhaja stalna naloga 1O, da spremlja in sodeluje pri ure-sničevanju nalog, ki so jih sprejeli delegati z izvolitvijo.
Glcde na stalne pobude iz prakse naj bi bili člani IO tudi po-
verjeniki sindikalnih skupin, kar zagotavlja kolektivno delo in od-govornost.
Nova naloga občinske organi-zacije ZS se izkazuje v novih za-dolžitvah občinskih svetov ZS pri spodbujanju in uveljavljanju OO ZS v KS. To naj bi pogojevalo tudi večjo akcijsko sodelovanje med Op ZS v tozdih in delovnih organizacijah ter OO ZS KS na istih območjih pri skupnih nalo-gah.
Sindikati dejavnosti, njihov pomen in prisotnost so poudarjeni tudi > or-gamziranosti na republiški ravni, kjer naj bi vseh 18 odborov dejavnosti redno sodelovalo na prioritetnih po-dročjih dela, ki so spedGčna za so-rodne dejavnosli. Repuhliške konfe-rence. ki jih organizirajo odbori de-javnosti laradi aktualnih problemov in skupnih nalog, naj bi poslale stalna obUka dela.
Povezava republiških in občinskih odborov sindikatov dejavnosti pri ra* zvoju skupiiih nalug se o/ivlja prar med predkongre.snimi aktivnostmi, ko sindikati dejavnosti oblikujejo pred-loge za dopolnitev kongresnih doku-mentov, izhajajoč iz ^vujih sperifičnih razmer in nujnosti »kupnega reševanja problemov.
MARIJA FEDRAN