13
Kmetijstvo.
Vrejenje valute.
Že mnogo se je govorilo in pisalo o vvedenji zlate veljave. Že marsikdo se je veselil svetlih cekinov, ki jih dobimo v promet, ali sedaj se pa kaže, da so vse bile le lepe sanje. Zlata ni, zlata ni, to je tožba, ki jo sedaj slišimo, dokler pa ni zlata, pa tudi zlate veljave ne bode. Sedanji finančni minister, ko je sedel mej poslanci, je vedno priganjal na hitro vvedenje zlate veljave, ali sedaj se pa kaže, da se možu v tem oziru posebno ne mudi. Menda je spoznal, da stvar ne gre. Tisti, ki so od njega pričakovali urejenje valute, se sedaj vidijo prevarane.
Mej obema finančnima ministroma so se vršila neka pogajanja, ali ta pogajanja se ne tičejo tega, da bi se uvela faktična plačevanja v zlatu, temveč le nekaj državnih bankovcev, to je bankovcev po goldinarji in po pet goldinarjev bodo spravili iz prometa. Sporazumela sta se, da se za 160 milijonov zlata, ki ga ima država, izroči narodni banki, katera zato spravi v promet za 80 milijonov svojih bankovcev, za 40 milijonov državnih bankovcev se bode pa s tem zamenjalo, da se spravi v promet za 80 milijonov srebrnih kron. To je vse In dobiček od vsega tega ima le avstro-ogerska banka, ali Rotšild in drugovi, ki dobe za 160 milijonov zlata na razpolago, ne da bi morali od njega plačevati kake obresti. Zlato, ki se izroči banki, se je pridobilo z novim državnim posojilom, od katerega bode država le obresti plačevati morala, dobiček bodo imeli židje.
Dobrot od vsega tega prebivalstvo ne bode nobenih imelo. Dokler zlato faktično ne pride v promet, se naš kredit nič ne povzdigne, kar baš dokazuje ažijo, ki jo ima zlato mimo srebrnih kron. Našim trgovcem s takim urejevanjem valute ni nič pomagano, ker se vrednost našega denarja še vedno menja, kakor se je poprej, le nekaj novega dolga smo si nakopali.
S tem pa ne rečemo, da bi vrejenje valute ne bilo potrebno, ali izvajati bi se drugače moralo. Nikakor ni v blagor države, ako se kar tako hitro z odpravo državnih bankovcev. Državni bankovci so nekako državno posojilo, od katerega pa država ne plačuje nobenih obrestij. To posojilo se pa sedaj zamenjava z drugim posojilom, od ka-
14
terega bode država morala plačevati obresti. Vsako leto skoro torej nekoliko milijonov na zgubi. Vse drugo bi bilo, ko bi država bankovce polagoma spravljala iz prometa, kakor bi ravno sredstev imela na razpolago, in bi polagoma spravljala zlato v promet, ne pa le srebrnega denarja. Za tako vreditev valute je bil prejšnji minister Steinbach, zato pa ni bil po volji židovskim kapitalistom, ki na vsak način hočejo pri vrejanji valute kaj zaslužiti in niso mirovali, da so ga odstranili in pomagali so jim celo konservativni poslanci, ki so tako postali zavezniki židovskega kapitala.
Po sklepu obeh finančnih ministrov se v letih 1894. in 1895. vzamejo iz prometa vsi goldinarski bankovci in mnogo petakov.
Ker zlato ne pride v promet, bode to precej neprilično, kajti srebro je težko za prevažanje. Kmalu se bode pokazala velika potreba bankovcev. Kako se bode tem odpomoglo, ne vemo. Morda banka izda bankovce po 10 kron in tako dobimo papir za papir. Gotovega se še nič ne ve, le toliko je gotovo, da zlata tako hitro še ne bo, in da bodo židje bogateli, če bode Plener izvajal valutno reformo, prebivalstvo pa božalo.