Devetdeset let prof. dr. Matjaža Jeršiča 131 Geografski vestnik 96-2, 2024, 131–132 Kronika KRONIKA Prva dela s področja geografije turizma in rekreacije so se v Sloveniji pojavila razmeroma pozno, saj to področje dolgo ni vzbudilo večjega zanimanja slovenskih geografov. Da so te vsebine postale dele- žne redne obravnave tudi s strani slovenske geografije, je v veliki meri zasluga prof. dr. Matjaža Jeršiča, ki je letos, tj. v letu 2024, praznoval svojo devetdesetletnico. Bil je prvi slovenski geograf, ki se je začel s tem področjem ukvarjati intenzivno in kontinuirano ter mu s tem postavil trdne temelje. Ne glede na to njegovo raziskovalno in pedagoško delo nikoli ni bilo omejeno zgolj na to področje. Dr. Matjaž Jeršič je diplomiral leta 1960, leta 1962 pa se je zaposlil na tedanjem Inštitutu za geo- grafijo univerze. V okviru doktorskega študija se je posvetil območju Bleda in leta 1965 uspešno zago- varjal doktorsko disertacijo z naslovom Družbena geografija Blejskega kota. Bled je že v 19. stoletju postal upoštevanja vreden turistični kraj in verjetno je preučevanje te pokrajine predstavljalo doda- ten impulz, da se je dr. Jeršič kasneje posvetil raziskovanju turizma in rekreacije. To področje je že v šestdesetih letih obravnaval tudi v okviru več raziskovalnih nalog, katerih nosilec je bil. Njegovo stro- kovno delovanje je bilo v veliki meri povezano tudi s področjem prostorskega načrtovanja in leta 1970 se je vključil v pripravo strokovnih podlag za prostorski plan tedanje Socialistične republike Slovenije. Kasneje se je tudi zaposlil na Zavodu Socialistične republike Slovenije za regionalno prostorsko pla- niranje. Omeniti kaže tudi njegovo delovanje, povezano s prizadevanji za vzpostavitev novega, več- jega Triglavskega narodnega parka, ki je bil potem ustanovljen leta 1981. Zelo pomembno področje njegovega udejstvovanja, ki je imelo dolgoročne posledice, je bilo njegovo pedagoško delo. Že leta 1974 je začel s tovrstnim delovanjem kot vabljeni predavatelj na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1982 pa se je zaposlil na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze, na kateri je deloval vse do svoje upokojitve. Predaval je tudi na več drugih fakultetah. V okviru tega je bil mentor števil- nim študentom. Tako je pod njegovim mentorstvom nastalo kar 76 diplomskih del, pa tudi 8 magi- strskih nalog in 3 doktorske disertacije. Njihova vsebina je bila povezana predvsem s področjem geografije turizma in rekreacije, tako da je tudi na ta način pomembno prispeval k okrepitvi tega vsebinskega področja v okviru geografije. Dr. Matjaž Jeršič se je kljub svoji strokovni širini še posebej temeljito posvečal nekaterim razisko- valnim področjem, pri čemer se je več tematik lotil kot prvi v slovenskem prostoru. Med njimi je bilo obravnavanje izletniške oziroma bližnje rekreacije, s katerim se je začel ukvarjati že konec šestdesetih let in ga je preučeval vse do konca devetdesetih let. Tako so med drugim nastali znanstveni prispevki Izletniška rekreacija mestnega prebivalstva in njeni prostorski učinki (1971), Izletniška rekreacija in njeni regionalni učinki v severovzhodni Sloveniji (1973), Prostorski učinki rekreacije prebivalstva Novomeške regije (1984), Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane (1995) ter Prostočasna funkcija Ljubljane in njene okolice (2002). V okviru tega je leta 1998 izdal tudi monografsko publikacijo Bližnja rekreaci- ja prebivalcev Slovenije, ki je predstavljala do tedaj najbolj temeljito in poglobljeno obravnavo tega pojava v slovenskem prostoru. vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:55 Page 131 Čeprav se je ukvarjal s turizmom v različnih slovenskih pokrajinah, se je najbolj kontinuirano pos- večal turizmu v alpskem svetu. Začetki njegovega zanimanja za to vsebinsko področje so povezani že z njegovim diplomskim delom Pomen trajanja snežne odeje in reliefa za zimski turizem v Sloveniji. K obrav- navanju različnih relevantnih vprašanj, povezanih s turizmom v tem delu Slovenije, se je kasneje še velikokrat vračal, pri tem pa obravnaval različne tematike. Na vsebinsko raznovrstnost opozorijo že naslovi nekaterih del, na primer Snežna odeja in reliefne značilnosti, glavna dejavnika razvoja zimske- ga turizma (1966), Zimsko-športni turistični kraji – razvojne možnosti in dileme (1989) ali pa Slovenske Alpe – kulturna pokrajina – naravni park – športna arena? (1999). Bil je med prvimi, ki so opozarjali na različne dileme in probleme, s katerimi se sooča alpski turizem, na primer nezaželeni učinki turi- stične dejavnosti ali težave z zanesljivostjo snežne odeje. V več svojih delih (tudi takšnih, objavljenih v tujini), se je posvečal problematiki prostorskega načr- tovanja, predvsem v povezavi z rekreacijo in turizmom. Njegovo obravnavanje turizma in rekreacije je redno vključevalo tudi tovrstne vsebine, v več delih pa so bile te v ospredju. V ta okvir sodita na pri- mer prispevka Razvoj sodobne metodologije za prostorsko planiranje rekreacije (1977) ter Turistična rekreacija in urejanje prostora (1997), najbolj celovito pa je to tematiko obravnaval v monografski publi- kaciji Prostorsko planiranje rekreacije na prostem (1999). V soavtorstvu z Milanom Naprudnikom je leta 1980 v Hannovru v Zvezni republiki Nemčiji objavil tudi monografsko publikacijo Raumplanung in der Sozialistischen Republik Slowenien (Prostorsko načrtovanje v Socialistični republiki Sloveniji). Še eno pomembno področje, s katerim se je ukvarjal, je bila problematika počitniških bivališč. Tako je konec šestdesetih let (leta 1968) v Geografskem vestniku izšlo njegovo delo Sekundarna počitniška bivališča v Sloveniji in zahodni Istri, ki je predstavljalo prvo temeljito obravnavo tega pojava v sloven- skem prostoru. S tem pojavom se je ukvarjalo tudi njegovo delo Učinki počitniških stanovanj na okolje (1987). Tudi drugače je bil ta vsebinski vidik redno prisoten v njegovih raziskavah, med drugim tudi v raziskavah bližnje rekreacije. Njegovo široko strokovno zanimanje je vplivalo na to, da je v delih obravnaval še več drugih aktual- nih tematik, med katerimi lahko omenimo vpliv turizma na zaposlitveno strukturo turističnih krajev, vpliv turizma na razvoj naselij, primerjavo splošne in turistične razvitosti slovenskih občin ter turizem na kmetiji. Rezultate svojega strokovnega dela je objavil v vrsti člankov in monografskih publikacij. Tako je objavil kar 63 znanstvenih člankov. Čeprav kvantitativni podatki nikakor niso ključno merilo, ta šte- vilka vendarle priča o njegovi veliki strokovni aktivnosti. Številne prispevke je objavil tudi na tujem, zlasti na nemškem govornem območju, na primer v  revijah Münchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie, Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung. Pomemben segment njegovega dela je bila priprava učbenikov. Tako je bil avtor srednješolskih učbe- nikov Osnove turizma (1987) in Turistična geografija (1990) ter univerzitetnega učbenika Turistična geografija (1985), ki se je na inovativen in temeljit način lotil predstavitve tega področja. Po njegovi zaslugi je bila na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani tudi oblikovana študijska usme- ritev Geografija turizma. Omeniti je treba še njegovo sodelovanje pri pripravi turističnega vodnika Slovenija, ki je prvič izšel leta 1995, kasneje pa je doživel številne ponatise, ter različnih geografskih monografskih publikacij (na primer Geografski atlas Slovenije, Geografija Slovenije). Dr. Matjaž Jeršič je s svojim več kot štiridesetletnim znanstvenim, strokovnim in pedagoškim delom pomembno sooblikoval slovensko geografijo in v njej pustil neizbrisno sled. To še zlasti velja za področ- je geografije turizma in rekreacije, saj jo je v slovenskem prostoru utemeljil prav on. Njegovo delo ostaja še kako relevantno tudi danes ter predstavlja pomemben in dragocen sestavni del dosežkov slovenske geografije. Dejan Cigale 132 Kronika Geografski vestnik 96-2, 2024 vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:55 Page 132