11/2020 letnik CXXII 312 Za primerjavo smo preverili cene medu slovenskega porekla na naših trgovskih policah. Povprečna cena medu sloven- skega porekla pri trgovcih znaša 15,67 EUR/1000 g oz. 14,10 EUR/900 g. Povpreč- ne cene so izračunane po metodologiji povprečja na vzorcu ponudbe 48 različnih medov in preračunane na 1000 g in 900 g. Upoštevan je samo med slovenskega pore- kla. Čebelarjem priporočamo, da svojega medu ne prodajajo pod ceno medu na trgovskih policah slovenskih trgovcev in s tem poskrbijo za ekonomičnost svojega čebelarst va tudi ob slabih letinah. ČZS Povprečna maloprodajna cena medu slovenskega porekla na trgovskih policah v avgustu več kot 14 evrov! Pošljite vprašanja Bralce vabimo, da nam na naslov uredništva (mar- ko.borko@czs.si) pošljete svoja vprašanja s področja čebelarstva, mi pa bomo poiskali odgovore nanje. Uredništvo Predloga za serviranje. Sliki sta simbolični. Foto: Alina Varadi V splošni kot tudi v strokovni literaturi najdemo veliko informacij o zdravilnih lastnostih cvetnega prahu in dru- gih čebeljih pridelkov, zato se nemalokrat na nas obračajo čebelarji z željo, da na deklaracijo ali spremni promocijski material te zapišejo. Opozarjamo vas, da oglaševanje zdravilnih lastnosti na kakršen koli način (letaki, brošure, katalogi, spletne strani itd.) nosilca živilske dejavnosti za svoje čebelje pridelke ni dovoljeno, če te niso dokazane in potrjene s strani Evropske agencije za varno hrano (EFSA). Splošno obveščanje o zdravilnih lastnostih, učinkih in kori- stih nekega čebeljega pridelka pa lahko poteka na ravni stro- kovnih oseb, znanstvenih in drugih strokovnih publikacij, ki ne obravnavajo pridelka točno določenega proizvajalca. Zlatopasi čmrlj je majhen črn čmrlj z rumenim pasom na oprsju in širokim rumenim pasom na zadku. Po sle- dnjem je čmrlj tudi dobil slovensko ime. Vrsta je nova med našimi čmrlji, saj smo jo v Sloveniji prvič opazili pred dobrim desetletjem. Prišla je po naravni poti, verjetno pa temu botrujejo podnebne spremembe, saj je bila vrsta prej značilna v jugovzhodni Evropi, Turčiji in Iranu, danes pa se hitro širi proti srednji Evropi. Pričakovati je, da bo naselil tudi zahodno Evropo in celo Skandinavijo. Nasprotno pa je za večino drugih vrst čmrljev vpliv podnebnih sprememb neugoden. Glede na podnebne modele višanja povprečnih temperatur priča- Zlatopasi čmrlj (Bombus haematurus) doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si kujemo, da bo lahko do leta 2100 skoraj polovica vrst čmr- ljev izgubila 50 do 80 % sedanjega območja razširjenosti. Najbolj ogrožene so gorske vrste, ki se bodo morale umi- kati vedno višje in višje. Foto: Danilo Bevk Zlatopasi čmrlj IZ ZNANOSTI IN PRAKSE