Leto XXXVII Št. 33 Murska Sobota 21. avgust 1986 CENA 120 DIN
PRED IZIDOM VESTNIKOVE PRILOGE
IZZIVI MURE NA PRAGU 21. STOLETJA
NASLOV
So jezovi na rekah v resnici, kot jih je nekoč imenoval Džavaharlal Nehru, svetišče napredka, ali pa nemara sodijo med tiste projekte sodobne tehnološke civilizacije, ki s temeljitimi posegi v naravo prinašajo veliko dobrega, hkrati pa, dolgoročno gledano, povzročajo velikansko škodo in kdaj pa kdaj celo katastrofe?
Nameravana gradnja verige vodnih elektrarn na reki Muri nam je bila povod, da smo si omislili
prilogo, ki ji je pomenljiva Nehrujeva misel vodilo, iztočnica pa rek slavnega Napoleona: krona leži v jarku, le pobrati jo je treba. V Pomurju nam, kar zadeva energetske alternativne vire na pragu 21. stoletja, mnogpkaj leži pod zemljo in na njej. Bomo to znali in zmogli obračati sebi v prid?
Priloga izide prihodnji četrtek, 28. avgusta, in bo dala odgovore na številna vprašanja.
RAZGRETA UVERTURA SOBOŠKIH KOMUNISTOV
METER ZA RAZJEDAJOČO NEMOČ IN PRENOVO
Če drži, da tako rekoč v slehernem kolektivu pritajeno vre, je ponedeljkov poziv maloštevilnega štaba (predsedstva) občinskega partijskega komiteja v Murski Soboti, naj bi nekaj čez 2200 komunistov pri spreminjanju razmer po načelih demokratičnega centralizma in v procesu diferenciacije dalo vse od sebe, razumeti skoraj tako, kot bi bili plat zvona tik pred dvanajsto.
Poldrugo uro je občinski sekretar Rudi Cipot sebi in zbranim neprizanesljivo, z argumenti in primeri izpraševal (za)vest o tem, kakšen je njihov delež pri hitrejšem gospodarskem razvoju, razvoju samoupravne demokracije in prenovi, to je idejnoteo-retskem in akcijskem razvoju, ZK. Rečeno je bilo, da so minili časi, ko so se komunisti, da bi bili prodornejši in prepričljivejši pri delovanju, sklicevali na avtoriteto svoje funkcije ali položaja. Nujno je, da tudi v soboški občini razprežejo sprego partije z državnimi organi, poslovodnimi in tehnokratskimi sestavi ter za ceno nasprotovanj, zamer in svaj gredo v spopad, ki je neizbežno povezan s prehodom od eksten
zivnega k intenzivnemu gospodarstvu.
Kar še posebej zaskrbljuje — kot smo razumeli sekretarja in razpravljalce — je dejstvo, da člane, organizacije in organe ZK razjeda občutek nemoči in neučinkovitosti, posledica pa je medla mobilizacija in motivacija. Zato so v soboški občini — pri tem so ponovili misel Emila Milana Pintarja, vodja projekta Slovenija 2000 — pri razvoju kot »človek, ki stoji ob reki vedno novega tehnološkega razvoja, nima pa ne znanja ne poguma ne moči, da bi naredil korak vanjo«. V lokalnem gospodarstvu dosegajo pičle rezultate, hkrati pa se širijo komentarji, da so plače v povprečju za 12 do 15 odsto
tkov nižje od slovenskega povprečja in da navidezno prekrivajo izgubo v številnih podjetjih.
Ko so se najodgovornejši občinski partijski delavci ustavili pri svežnjih zvezne vlade, zlasti zadnjem interventnem zakonu, je izrazito kritično izzvenelo, kako je preveč navzoče mnenje, da se je pomembno ukvarjati samo z ra-čunicami na obrazcih od UDS-1 in drugimi od spodaj navzgor, da bi na vsak način zadržali razmere in zakoreninjeno mezdno miselnost ter uravnilovsko obnašanje. O tem pričajo izsiljeni sestanki po organizacijah združenega dela z zahtevami po povečanju OD mimo doseženih rezultatov dela in znanih ukrepov ter posamičnimi pritiski ali računovodij ali direktorjev na izvršni svet, naj bodo izjema. Razpravljale! so se strinjali — kot primer so vzeli Gradbeništvo Pomurje in njegovega direktorja Stanka Polaniča — da se je nuj
no pri vsakršnih razčiščevanjih ukvarjati ne zgolj s posameznimi in po svoje razlagati njihove izjave, ki v osnovni organizaciji ZK povzročajo dodaten nemir in majajo zaupanje, marveč se skupno in celovito lotiti problemov.
»Tudi pri kadrovski koordinaciji nas ni sram, da znižujemo zahtevnost po .zobrazbeni stopnji za najodgovornejša mesta, da bi zadostili zgolj privatizaciji in nedotakljivosti posameznih delovnih mest. V ta namen celo spreminjamo samoupravne akte, pa na to ne reagira ne ZK ne družbeni pravobranilec samoupravljanja,« smo slišali. Kar nekajkrat so ponovili misel o vsakovrstnih blokadah in zaporah, pri čemer so merili na možnosti uveljavljanja mlajših, strokovno podkovanih ljudi ter prodor novih znanj in idej. Padlo je vprašanje: »Kje zastaja pobudnost ljudi, kje se formalizira in doživlja blokada, kje doživlja svojo
birokratsko transformacijo, ki jo ubija s postopki in utaplja v povprečje? Ali morda v predsedstvu občinskega komiteja ZKS?«
Na brezštevilna, tudi izredno provokativno postavljena vprašanja, dvome in ugibanja, ki v vročih avgustovskih dneh dodatno dvigajo temperaturo članom predsedstva občinskega komiteja ZKS v Murski Soboti, bo treba najti odgovore, naj bodo še tako neprijetni. Poseben vprašalnik z nalogami za posamezne člane bo v tej zvezi koristen pripomoček, dobili pa se bodo ponovno v ponedeljek zvečer — po delovnem času! — da bi se kolikor mogoče kakovostno pripavili na bližnjo sejo komiteja. Namenili jo bodo vlogi in nalogam najodgovornejših partijskih delavcev pri vključevanju v delo komunistov osnovnih organizacij ZK. Tokrat seja — kot se je primerilo nazadnje — ne bi smela biti nesklepčna.
Branko Žunec
TOREK, 26. avgust 1986
PETEK, 22. avgust 1986
DAN SOZDA GORENJE
9.00 — koncert godbe na pihala
10.00 — otvoritev 24. mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma — revija živali
18.00 — zabavnoglasbeni večer — Rendez vous in Magneti
SOBOTA, 23. avgust 1986
DAN MESTA INGOLSTADT
9.00 — odprti turnir za Toplakov memorial
11.00 — predavanje za male rejce Tehnologija prireje kunčjega mesa (v dvorani Pomurskega sejma)
15.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem
18.00 — zabavnoglasbeni večer — Ptujški inštrumentalni ansambel in ansambel Kivi
DAN ČEBELARJEV
8.00 -	....
9.00 — zbor udeležencev parade kmečkih opravil in običajev (na parkirnem prostoru Avtoradgone)
10.00 — pohod udeležencev parade kmečkih običajev in navad po Gornji Radgoni
10.00 — predavanje za čebelarje: Čebelarjenje z varozo (v dvorani Pomurskega sejma)
13.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem
15.00 — velike konjske dirke za pokal Pomurskega sejma
— finale krožne dirke Slovenije
— prvenstvo 2-letnih kasačev
18.00 — zabavnoglasbeni večer — PRO ARTE in Cobi
24. MEDNARODNI KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM GORNJA RADGONA, 22.—31. 8. 1986
DAN MESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE
DAN POLJOOPSKRBE in TMP (Posl, zajednica ind. traktora, poljopr. Strojeva in motora)
DAN IMP PANONIJA
DAN SOZDA MERX
DAN VINOGRADNIKOV
DAN POSL. SKUPNOSTI ZA SADJE
10.00 — posvetovanje za vinogradnike kakovostna predelava grozdja in mošta — pogoj za dobro kakovostno vino
— razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja vina (v dvorani Kina G. Radgona)
10.00 — posvetovanje Priprava tal in gnojenje vrtnin
11.00 — posvet Razvojna vprašanja mesne industrije Slovenije
12.00 — podelitev priznanj ocenjevanja mesnih izdelkov
13.00 — predstavitev pršilnika z uporabo majhne količine vode
15 00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem
18.00 — zabavnoglasbeni večer — Marjan Smode in Magneti
-----—-------
SREDA, 27. avgust 1986
DAN KMETIJSKE TEHNIKE
DAN PRAŠIČEREJCEV
DAN AGROTEHNIKE GRUDE
8.00 — strokovno posvetovanje
Predstavitev novih križanj v prašičereji SRS
(v dvorani KZ G. Radgona)
— strokovna ekskurzija prašičerejcev
9.00 — okrogla miza
Aktualna vprašanja kmetijske tehnike v SRS
10.00 — problematika protitočne obrambe v SRS
— ustanovni občni zbor društva za kmetijsko tehniko Slovenije
— Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja kmetijske mehanizacije in IID
(v dvorani Pomurskega sejma)
15 00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem
15.00 — ekipni šahovski hitropotezni turnir za pokal Pomurskega sejma (v OŠ Gornja Radgona)
18.00 — zabavnoglasbeni večer — Durdica in Magneti
10.00 — strokovno posvetovanje
Ekonomski rezultati v kmetijstvu Slovenije (v hotelu Radin v Radencih)
15.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem
18.00 — zabavnoglasbeni večer — Alfi Nipič in Magneti
DAN ABC POMURKE
DAN ŽIVINOREJCEV
DAN MADŽARSKIH RAZSTAVLJALCEV
DAN SOZDA AGROS
10.00 — strokovno posvetovanje Računalništvo v govedoreji (v dvorani Pomurskega sejma)
10.00 — strokovno posvetovanje
Smotrna uporaba gnojevke
(v hotelu Radin v Radencih)
10.00 — strokovno posvetovanje
Gospodarjenje z jerebico (v lovski koči)
13.00 — revija živali in podelitev priznanj za najboljše razstavljene živali	J
18.00 — zabavnoglasbeni večer — Agropop
DAN LOVCEV
DAN AVSTRIJSKIH RAZSTAVLJALCEV
DAN GOBARJEV
8.00 — odprti teniški turnir za pokal Pom. sejma (na RSC Trate)
9.00 — streljanje na glinaste golobe in zmanjšano tarčo srnjaka za pokal Pomurskega sejma
10.00 — predavanje
Ureditev okolice stanovanjske hiše na vasi
(v dvorani Pomurskega sejma)
10	.00 — odprti turnir v malem nogometu za pokal Pomurskega sejma
10.00 — mednarodni hokejski turnir za pokal Pomurskega sejma
15.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem
18.00 — zabavnoglasbeni večer — Darko Domjan in Magneti
DAN KONJEREJCEV
10.00 — posvet o sodobni reji konjev-kasačev (v dvorani KZ)
10T0 — predavanje Varstvo ozimnih žit
11.00 — slavnostna seja sisa Kmetijsko-živilskega sejma
15.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem
18.00 — zabavnoglasbeni večer — Gu-Gu
ČETRTEK, 28. avgust 1986
DAN VETERINARJEV
DAN PERUTNINARJEV
DAN SOZDA hp - SOZD TIMAV
DAN RADENSKE
10.00 — strokovno posvetovanje Vlcga veterinarske službe v kooperacijski proizvodnji
(v dvorani KZ G. Radgona)
8.00 — odprti teniški turnir za pokal Pom. sejma
(na RŠU Trate)
10.00 — odprti turnir v malem nogometu
(na RŠC Trate)
10.00 — predavanje za gobarje
~ reYija najboliših živali s strokovnim komentarjem 18.00 — zabavnoglasbeni večer — Stari znanci
aktualno doma in po svetu
Iz Karachija, glavnega mesta Pakistana, prihajajo vznemirljive vesti o večdnevnih nemirih; spopadi policije in demonstrantov nikakor ne jenjajo. Približna bilanca pravi, da je več kot 70 mrtvih in stotine ranjenih. Odkar so oblasti zaprle vodjo opozicije Benazir Bhutta, pripadniki opozicije kar naprej organizirajo protestne mitinge. Na fotografiji podoba iz ene izmed ulic Karachija.
globus
BEOGRAD — V našem glavnem mestu so se včeraj končali dvodnevni pogovori med jugo-siovansko-romunsko delegacijo, ki sta ju vodila podpredsednik ZIS Miloš Milosavljevič in podpredsednik romunske vlade Ge-orgiu Petrescu. Razpravljali so o pripravah na sprejetje sporazuma med vladami Romunije, Bolgarije in SFRJ o gradnji romun-sko-bo!garskega hidrotehničnega kompleksa Turnu Magurele— Nikopolje in v tej zvezi s pogoji izkoriščanja jugoslovanskih energetskih zmogljivosti Donave.
WASHINGTON - Sklep ameriškega predsednika Reagana da bi subvencionirali ameriški izvoz pšenice v SZ, morda ne bo prinesel pričakovanih rezultatov. Odbor za kmetijstvo Bele hiše je ocenil, da bi lahko samo nove subvencije prispevale k uresničevanju dolgoročnih sporazumov. Od štirih milijonov ton pšenice, kolikor naj bi jih po sporazumu SZ letos kupila od ZDA, je Moskva doslej odkupila samo 150.000 ton.
NEW DELHI — Indijski premier Gandhi je izjavil, da bo sov-
ADEN — Splošna pomilostitev v LDR Jemnu me velja za nekdanjega predsednika Alija Naserja Mohameda in njegove pristaše. V sporočilu, ki ga je objavil radio Aden, je rečeno, da nekdanjega jemenskega predsednika, ki so ga strmoglavili v krvavem prevratu v začetku leta, in 42 njegovih pristašev, ne bodo pomilostili zaradi sodelovanja v zločinih proti državi.
WASHINGTON - Primanj-klaj ameriškega zveznega proračuna bo do konca tega obračunskega leta morda dosegel rekordnih 227 milijard dolarjev, ki pa naj bi ga v prihodnjem obračunskem letu zmanjšal na 185 milijard dolarjev. Bela hiša pa je ocenila da bi primanjkljaj letos lahko znašal kar 230,2 milijarde dolarjev v primerjavi z 212 milijardami v letu 1985.
KUVAJT - Član egiptovske delegacije na pogajanjih z Izraelom o spornem ozemlju Tabe Abu Ziad je v sredo ponoči umrl zaradi srčne kapi, smrt ga je doletela le nekaj ur potem, ko so sporočili, da so člani ožjega izraelskega kabineta odobrili kompromis o mednarodnem razsodišču za Tabo, ki je od leta 1967 v rokah Izraela.
globus
Komunalne skrivalnice
Avgustovske vročine in suše vedno znova odkrivajo beograjske komunalne skrivalnice, vendar je sklep vedno isti — dolgoročni problemi, kijih čez noč ni mogoče rešiti. To zveni enako kot tarnanja o zgubarjih, ki da jih ni mogoče spraviti z dnevnega reda, češ da ni dovolj denarja za preusmerjanje njihove neustrezne proizvodnje.
Te dni je na dnevnem redu beograjskega obveščanja mestni vodovod, ki ima tri četrtine omrežja izbraljenega, nima pa — skupaj z mestom — dovolj denarja za nekakšno generalno popravilo. Zaradi tega prihaja na posameznih mestnih območjih do pomanjkanja vode, zlasti v primestnih naseljih s pretežno kmečkim prebivalstvom in lastniki vikendov, ki zalivajo vrtove z vodo iz vodovoda. Tako pride do izraza »načelo«: naj sosedu crkne krava, saj iznajdljivi zapirajo vodo drugim, da bi jo imeli sami, še bolj iznajdljivi pa se naskrivaj priključujejo na vodovodno omrežje. In ko so vodovodni delavci vse to odkrili, so v vodovodu skomignili z rameni, češ: to je prevelik zalogaj, da bi ga lahko pogoltnili čez noč.
pismo iz beograda
'Štipendije niso zanimive
V šolskem letu 1984—85 je ostalo v ljubljanski regiji sedem nepodeljenih štipendij Titovega sklada za mlade delavce, v Sloveniji pa jih niso podelili kar 40. V lanskem šolskem letu se je številka v Sloveniji povzpela na 63 nepodeljenih štipendij.
Stanje, ki so ga zabležili na skupščini Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev v SR Sloveniji v začetku tega meseca, kaže, da letos ne bodo podelili še več štipendij za mlade delavce kot prejšnja leta.
Za šolsko leto 1986—87 sklad razpisuje 122 štipendij za učence in študente, ki bodo redno vključeni v usmerjeno izobraževanje. Vse štipendije bodo zagotovo našle »lastnika«, saj je vlog precej več kot štipendij.
Težje pa bo najti 145 mladih delavcev, ki se bodo odločili za izobraževanje ob delu ali iz dela ter za podiplomski študij ali specializacijo.
Vzrok za to niso pogoji, ki določajo starost (do 35 let), delovno dobo (dve leti) ter družbeno in politično aktivnost. Običajno se zatakne v delovni organizaciji. Predlagatelji bi morali biti družbenopolitične organizacije znotraj delovne organizacije 'ali pa kadrovska služba. Slednja največkrat teh štipendij niti ne upošteva pri svojih kadrovskih planih. To je povsem nerazumljivo če vemo, da delovna organizacija le pridobi, kadar njen delavec nadaljuje izobraževanje s sredstvi iz Titovega sklada. Na ta način brez posebnih izdatkov dobi novega strokovnjaka in če bi planirali dobro, bi ga namestili tam, kjer bi ga najbolj potrebovali,
Vse manj mladih ljudi pa se odloča za izobraževanje tudi zato, ker imajo poleg težav s stanovanji ali družino ob študiju še zahtevne študijske pogoje in družbenopolitično aktivnost. Da bi se izognili vsaj obremenjenosti v delovni roganizaciji v času študija, podeljevalec štipendij predlaga, da delavci študirajo iž dela.
Razpis štipendij Titovega sklada za Slovenijo v šolskem letu 1986—87 je izšel v sredstvih javnega obveščanja že maja. Za Ljubljano, na primer, je predvidenih 32 štipendij, vendar dosedaj še niso prejeli nobene vloge.
čas za vloge, ki jih lahko napišejo delavci tudi sami, če izpolnjujejo pogoje, se bo iztekel avgusta. Tedaj bo dokončno znano, koliko nepodeljenih štipendij za šolsko leto je ostalo na bančnih računih.
Poznavalci beograjskih komunalnih razmer pa pravijo, da to ni tako nemogoče, kot trdijo v vodovodni organizaciji in podobnih komunalnih oranizacijah, saj je vmes mnogo nesramnosti, ki segajo tudi v mestno skupščino. Delegati so namreč večkrat opozarjali na slabo gospodarjenje v komunalnih mestnih organizacijah, ki dobijo kritje za sleherno izgubo, čeprav je res, da negativne rezultate gospodarjenja sami podpirajo. Tretjina vode namreč v slabem vodovodnem omrežju izteče na neodkritih mestih, in to potem prenašajo v višje cene, namesto da bi tako razsipanje vode odpravili. Veliko negativnih rezultatov pa je tudi zaradi neplačanih računov, in ker neizterjane dolgove pokrivajo s subvencijami, je pač to najlažja pot gospodarjenja čez tuje žepe, kajpak s preglobokim seganjem v občanov žep. Če se temu prida še samoprispevek za zagotavljanje vode za mestni vodovod, potem nam je jasno, za kaj pravzaprav gre.
Da se na ta način ne negujejo dobri medčloveški odnosi med občani, je kajpak jasno. Tako takih odnosov ne podpirajo samo zadolženi za vodovod, temveč tudi vsi drugi dejavniki na vseh drugih komunalnih področjih. Nezakonito jemanje splošnih dobrin je namreč na neki nači že tudi uzakonjeno, ne samo tolerirano.
Poročali smo že o legalizaciji nezakonitega priključevanja na električno omrežje, češ da je na ta način mogoče pobrati kako milijardo dinarjev več za elektrodistribucijo, a zdaj se bo verjetno takšna rešitev ponudila tudi pri reševanju težav vodovodne organizacije Beograda. Končno ni neznano tudi dejstvo, da beograjske ustanove zapirajo oči pred nedovoljenim zidanjem hiš na raznih območjih mesta, da bi potem tako naselja vpeljali v uradno evidenco in jih priznali za zakonita, čeprav prispevki mnogih nikdar ne bodo pobrani, ali pa jih bodo pobirali z velikim popustom, kakor se je zgodilo v Kaludjeri-ci,kjer je nastalo naselje kakih 20.000 prebivalcev, preden so ga tudi uradno evidentirali kot del Beograda.
Zgleda torej, da se nezakonitost, tista po pravilu: naj sosedu crkne krava, ali v prevodu: bolje je živeti na račun drugih, izplača vsem, ki imajo dovolj kosmato vest — nikakršnih moralnih ovir. Tako smo potem pri vprašanju: zakaj se v Beogradu zadnje čase naglo-ma veča kriminal? Vsakdo vam bo odgovoril: ker se bolj splača biti nepošten kot pa pošten. Taka so pač pravila igre, ki jih priznavajo tudi vsi mestni in drugi forumi, samo da bi se rešili socialnih problemov, ki so posledica prenaglega razvoja glavnega mesta, ne samo nekakšnih subjektivnih slabosti, kot prerodi ugotavljamo pri vsem, kar je kjerkoli že postalo narobe.
Viktor Širec
telegrami
Majhna in še manjša produktivnost 
ČESTITKA OB DNEVU GRANIČARJEV
BEOGRAD — Načelnik generalštaba jugoslovanske ljudske armade generalpolkovnik Zorko Čanadi je čestital vojakom in starešinam grani-čarskih enot ob 15. avgusta, dnevu graničarjev. V čestitki je Čanadi poudaril, da so graničarji dosegli pomembne rezultate pri varovanju meja in da se dobro pripravljajo na izvrševanje zapletenih in odgovornih nalog v vojni in miru.
»Zahvaljujoč vašemu delu in vsestransko razvitemu sodelovanju s prebivalci obmejnih krajev in drugimi subjekti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na mejnih področjih je naša meja — ena najbolj odprtih na svetu — močan branik za vse sovražnike socialistične federativne republike Jugoslavije,« je še dejal Čanadi.
OBRODILA PŠENICA IN TURIZEM NA HRVAŠKEM
ZAGREB — Žetvi, za kateri vsako leto pričakujemo, da bosta boljši letos sicer ne bosta rekordni, kljub vsemu pa boljši kot so nekateri ob setvi napovedovali. Gre za žetev pšenice in turistično žetev — in po najnovejših podatkih sta na Hrvaškem obe zelo dobri.
Na včerajšnjem informativnem delovnem pogovoru članov predsedstva republiške konference SZDL so povedali, da so od družbenega sektorja odkupili vse tržne presežke pšenice, od zasebnih pridelovalcev pa 92 odstotkov. Povedali so tudi, da se bo odkup nadaljeval do konca leta. 1.100.000 ton pšenice pa bo dovolj za zadovoljitev potreb porabnikov v republiki.
Avgustovski turistični rezultati so obetavni, saj je zdaj obisk največji, zmogljivosti za september so razprodane, ocenjujejo pa tudi, da bo letošnja sezona daljša, zato bo po rezultatih taka kot lanska.
(Večernji list) Jugoslovani, zaposleni v družbenem sektorju, delajo dnevno v povprečju tri do štiri ure. Okrog 600 tisoč zaposlenih dnevno ne prihaja na delo in okrog 800 tisoč jih polovico svojega delovnega časa preživi na sestankih.
(Ne)produktivnost dela v Jugoslaviji kljub vsem pozivom v zadnjih letih vse bolj zbuja skrb. Med letoma 1957 in 1970 je produktivnost rasla za 4,5 do
sta tudi do petkrat nižja kot v zahodnih deželah. K temu dodajmo, da je pri nas izjemno visoka poraba energije na enoto proizvoda, celo za 50 odstotkov večja kot v drugih državah. Večji za dva do tri odstotke so tudi stroški prevoza. Če bi imeli enako produktivnost kot razvite dežele, bi bila ob teh stroških naša proizvodnja manjša za 20 do 30 odstotkov.
Tudi nerazumno trošenje de-
mora krepiti motiviranost za I delo, menjati sistem delitve in | spodbujati inovacije. Osebni dohodki so najboljša spodbu- « da za produktivnost, a mi tega, B razen načelno, sploh ne upošte- I varno. Družbena priznanja in * razna odličja v današnjem času nimajo veljave. Srečati je mo- B goče tudi mnenja, da so največ- I ji problem podvojenost zmo- B gljivosti in premalo izkoriščene možnosti malega gospodarstva, m turizma in kmetijstva. Optimi- B stično zvenijo napovedi, da bi I se v prihodnjem obdobju dalo v malem gospodarstvu zaposli-  ti okrog milijon ljudi, v kmetij- B stvu pa okrog 600 tisoč tistih, " ki zdaj iščejo zaposlitev. Na seji omenjenega odbora je bilo B slišati tudi, da je neopredelje- I nost družbene lastnine prav ta-  ko eden izmed razlogov za niz-  ko produktivnost.
Mnogo je zaščite za slabega B delavca — tudi sindikat in sodišče združenega dela, največ  pa pri slabih delavcih iz okolja, I pravijo v zvezni konferenci So- B cialistične zveze. Med tem ko so drugi zaposleni, zavzeti s svojim delom, ima slab delavec I čas prelistavati zakone in ščititi I svoje nedelo. Sicer pa, naši de-  lavci na tujem so med najboljšimi !	
Ugotoviti moramo, da o ne- B produktivnosti že dvajset let B govorimo z istimi besedami. Če ne bomo ničesar menjali, ne  moremo pričakovati zboljšanja B življenjske ravni, ustalitve go- g spodarstva in odplačevanje dolgov tujini. To nam je vsem znano, vendar ...
KOMENTAR Z MALO ŽOLČA
Goli v sedlu
Inflacija, ta nezaželjeni, a ne-razdvojni tovariš ubogih, ki jim poje večino tistega, kar prigarajo, je začela popuščati v večini dežel sveta, celo v tistih najbolj revnih. Bolivija se je z 20 tisoč odstotno inflacijo nevarno približala predvojni Nemčiji, kjer si moral dati za škatlo vžigalic milijardni bankovec, vendar je inflacija v Boliviji v zadnjih petih mesecih padla na nič. V Argentini so cene rasle za okrog tisoč odstotkov letno, pred koncem letošnjega leta pričakujejo, da bo inflacija le 30-od-stotna. Podobno je v Braziliji. Te tri države, in še nekatere, so uspele s strogimi programi zaustaviti padanje v inflatorno brezno. Potem ko so objavile neke vrste obsedne gospodarske razmere s strogo nadzorovanimi cenami in plačami, počasi okrevajo. Za zdaj si nihče ne upa napovedati, kako dolgo bodo v takem vzdržali, ali pa se bodo nekega dne pod pritiskom ljudstva (kateremu za zdaj še ni nič bolje) vrnile tja, kjer so bile. Ampak poskušajo, na majavih nogah so, vendar iščejo poti. Niso pristale na običajne recepte Mednarodnega denarnega sklada (MMF) za takšne priložnosti, kajti — kakor pravi neki brazilski ekonomist — z njimi zaustaviti galopirajočo inflacijo je tako, kot če bi drveči avtomobil poskušali zaustaviti z anteno avtoradia.
Po poročilu MMF, s katerim jih je toliko nesrečno »poročenih« (obenem se zelo bojijo »ločitve«), inflacija v svetu popušča in le še nekatere premočno stiska za vrat (med njimi tudi nas). V dvajsetih industrijskih državah (najbogatejših) se je inflacija zmanjšala od 4,2, kolikor je bila lani, na dva odstotka letos; na Japonskem celo na 0,9 odstotka. Ampak tudi v Turčiji je padla od lanskih 45 na 33,6 odstotka, na Portugalskem pa od 19,6 na 11,7 letošnjih odstotkov. In vemo, da sta ti dve državi po razvitosti v drugi evropski ligi.
Neodvisna in samostojna Jugoslavija ne beleži tega splošnega gibanja. Pri nas je inflacija od lanskih 74,4 pririnila do 88,9 odstotka. V sosednji Madžarski so se cene letos povišale le za 5,2 odstotka (lani 7). Madžari, a tudi Zahodnjaki razmišljajo, da bi forint postal konvertibilen. Kot kaže, imajo za kaj takega tudi razloge. Neugodno se sliši in neprijetno nas bode v naše rodo-Ijubje spoznanje, da vzhodni — tako imenovani »paradajz-turi-sti« — ko na našem Jadranu pod roko prodajajo, za vrednejše blago zahtevajo marke. Do nedavna so bili zadovoljni tudi z dinarji. Kako hitro vsi deli tržišča reagirajo na inflacijo! Pesimisti bi za naše razmere rekli, da bomo, če bomo tako nadaljevali, nekega dne goli v sedlu še vedno hoteli zaustaviti galopirajočo inflacijo.
Še bolj kot inflacija denarja bi nas moralo skrbeti pomanjkanje idej o tem, kako razjahati podivjanega konja. Že omenjeni Madžari organizirajo prvo dirko »formule« izza železne zavese, na Grobniškem polju pa ... plevel! Avstrijci So Si za pristanišče svojih želja in prometa izbrali Trst ne pa katero naših pristanišč. Cestna magistrala iz Srednje Evrope na Orient teče p-ek Madžarske in le manjši krak je na »naši zemlji«. Med tem kc so drugi že davno na oceanih, mi še vedno namakamo trnke v Jadran. Zadnji vlak za Eureko nam je pred nosom ušel... itn.
In na koncu malo tolažbe: v promet je dano 25,7 kilometra železniške proge do albanske meje, kar je za nas v glavnem politična, za Albance pa gospodarska pridobitev. Okrog 300 gostov in 50 novinarjev je bilo povabljenih na albansko obmejno postajo, kjer so jim nazdravili z osrednjim albanskim izvoznim izdelkom. Albanija se je prek nas pripela na Evropo. Tudi najbolj zaprta aržava sveta lovi priključke. Na dnu lestvice postaja tesno.
Zoran Vodopija
NAJBOLJŠI ČURINOV RENSKI RIZLING
Pogovor z Ivanom Kovačem, direktorjem Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, o 24. Kmetijsko-živilskem sejmu
V sredo, 13. avgusta, je sedemčlanska komisija ocenjevala 74 vzorcev vin zasebnih slovenskih vinogradnikov. Ocenjevalno komisijo so sestavljali Alojz Filipič (KK Gornja Radgona), Jože Protner (Vinag Maribor), Jani Gone (KK Ptuj), Miran Vodopivec (KZ Sežana), Anton Vodovnik (Kmetijski zavod Maribor), Darko Marjetič
Vinski letnik 85 ni razočaral, o tem so prepričani ocenjevalci vin zasebnih vinogradnikov na 24. Kmetijsko-živilskem sejmu. Ocenjevali so v sredo, 13. avgusta, bp
Sezonske izgube odpravili
Splošna ocena rezultatov radgonskega gospodarstva v polletju 1986 leta je dobra, kar le potrjuje večkrat izrečeno trditev, da rezultati treh ali štirih mesecev niso realen pokazatelj uspešnosti neke delovne organizacije ali skupnosti.
Če ne bi bilo tozda Elektro, ki je kronični zgubar v celi Sloveniji, in njegovih skoraj 300 milijonov izgube, v radgonski občini sploh ne bi bili preveč pozorni na ostalo izgubo. Vendar pa nam številke ne povedo veliko! Tako je na primer v analizi poslovanja zapisana izguba Elementa (okrog 50 milijonov), čeprav le-ta ne
POMURSKE CESTE
NAS BO NASLEDNJO POMLAD
MANJ PREMETAVALO?
Veliko besedi je že bilo izrečenih na račun poraznih cest na našem območju, zima jih je namreč dodobra načela in soboški tozd mariborskega cestnega podjetja ima zato še vedno polne roke dela. Ob obisku pri direktorju Ivanu Ipši smo izvedeli, kako daleč so z obnovo in novimi asfaltnimi prevlekami v Pomurju.
»Letošnji načrt je asfaltirati oziroma obnoviti 31 kilometrov regionalnih in lokalnih in 3 kilometre magistralnih cest. V soboški občini smo ali bomo uredili 18 km cest, končane pa so Martjanci—Moravske Toplice, Skakovci—Puževci in Andrejci—Ivanovci, pripravljalna dela pa potekajo na cesti Gerlinci—Fikšinci. V radgonski občini smo ali še bomo uredili pet cest, v lendavski je ko.nčan odsek Gomilica—Lipa in Petišovci—Lendava, cesta Renkovci—Dobrovnik pa bo urejena do 15. oktobra. Ostane še Ljutomer, kjer delamo na Ormoški cesti, če pa bo dovolj denarja, bomo naredili še asfaltno prevleko na dveh cestah.
Zelo uničena je že tudi magistralna cesta Lenart—Lendava in doslej smo obnovili odsek v Murski Soboti, ostane pa nam še Hotiza—Črenšovci in Loma-noše—Ščavnica, kjer pa še čakamo na izdelavo projekta.«
Po besedah Ivana Ipše je upati, da bo naslednjo pomlad v Pomurju s cestami manj težav kot letos, dodal pa je, da imamo v tem trenutku še vedno 455 makadamskih cest — z letošnjimi deli bodo na novo asfaltirali 11 kilometrov in to je resnično zelo malo. Če želimo govoriti o Pomurju brez makadama, bomo morali — ob takšni intenzivnosti del kot doslej — na to čakati še nekaj desetletij!
Bojan Peček
MOTORNE ŽAGE, MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE, MOTORNE KOSE stihi: RAZSTAVLJA na mednarodnem Kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni od 22. do 31. avgusta 1986.
PRODAJA po konsignacijskih cenah.
RAZSTAVNI PROSTOR št. 511 pred HALO C
UNIKOMERC, ZAGREB, Amruševa 10, telefon: 041/435 444
Zastopnik STIHL za SFR JUGOSLAVIJO.
Lastniki deviznega računa ali devizne hranilne knjižice lahko po predračunu Unikomerca vplačajo pri Ljubljanski banki na sejmu določeni znesek in potem vplačani stroj tudi dvignejo.
(Agrokombinat Krško) in Slavko Žalar (Slovin-Ljutomerčan Ljutomer).
Ocenjenih je bilo 74 vzorcev vin, ki so bila v glavnem izenačena in dobre kakovosti. Zaradi napak v vonju in okusu so izločili dva vzorca. Bilo je 52 vzorcev belega vina, 7 pozne trgatve, 2 izbora in 13 vzorcev rdečega vina. Vina so bila pri-
obstaja več, saj so bili s prvim julijem njegovi delavci preseljeni v Avtorad-gono — torej izguba na papirju. Tudi izguba Marlesovega tozda Žaga ni velika (476 tisoč), bolj kot izguba pa je zbujar skrb negotova prihodnost tega tozda v Beračevi. V Boračevi je še en zgubar, ki je v nekaj mesecih zmanjšal izgubo 72 na 32 milijonov dinarjev — kar pa glede na vrsto proizvodnje ni nikakršno zagotovilo, da je ne bo več. Tudi nekaj čez 26 milijonov izgube Avtoradgoninega tozda Bivalne enote ne bi smelo biti kritično. Vendar moramo k tej številki prišteti še 86 milijonov neobračunanih obvez
delana v naslednjih slovenskih okoliših: dolenjskem, bizeljskem, mariborskem, radgon-sko-kapelskem, Ijutomersko-ormoškem, v lendavskih, štri-govskih, prekmurskih in stre-hovskih goricah, gornjih in srednjih Slovenskih goricah, goriških Brdih, v bizeljsko-sremskem, virštanjskem, koprskem in kraškem okolišu.
Glede na vrsto vin je bilo največ laškega rizlinga (17), belega pinota (9), sauvignona (8), belega mešanega (8), renskega rizlinga (7),refoška (5) in nekoliko manj modre frankinje, šipona (vzrok je slaba rodnost te sorte zaradi pozebe), traminca, kraškega terana, rumenega muškata, muškat otonela, rizvan-ca, rulandca, kaberneta in zelenega silvanca.
Rekorder glede visoko ocenjenih vzorcev vin je Stanko Čurin, saj je bilo 8 vzorcev ocenjenih z. oceno na 18, renski rizling — pozna trgatev, pa z najvišjo dodeljeno oceno 19,1. Drugi najboljši vinogradnik je Franc Protner, ki je prejel oceno nad 18 za beli pinot in renski rizling. Albina in Avgust Bobnja sta prejela za sauvi-gnon oceno 18, Koloman Varga za beli pinot 18, Martin Žnidar za rumeni muškat 18 in Ernest Novak za sauvignon letnik 1984 oceno 17,7. Od rdečih vin je bil najvišje ocenjen kraški teran z oceno 18 proizvajalca Borisa Lisjaka.
Komisija je za vsa vina, ki so dobila oceno od 14 do 17 podelila priznanja, za vina od 17,1 naprej diplome in za vina z ocenami nad 18 diplome z zlatim odličjem za kakovost.
Bernarda Peček
nosti iz dohodka v prvem polletju, pozneje ugotovljeno izgubo za leto 1985 ter izgubo Elementa iz prvega polletja. Izgube se torej manjšajo, medtem ko čaka Elektro na zvišanje cen elektrike, bodo poskušali druge izgube pokriti s sredstvi celotnega združenega dela v radgonski občini. Za realno sliko o uspešnosti ali neuspešnosti gospodarstva pa te številke niso dovolj. Največ sredstev za akumulacijo so namenili v Gorenju Elrad (340 milijonov), v Radenski (166 milijonov), Kmetijskem kombinatu (106 milijonov, čeprav seje ob četrtletju še otepal z izgubo), v Marcator-Slogi (27 milijonov), Murinem tozdu Moda (26 milijonov) in Kmetijski zadrugi (22 milijonov). Stopnja reproduktivne sposobnosti se v primerjavi z lanskim letom izboljšuje od 4,5 na 5,8 odstotka, prav tako pa se povečuje delež izvoza v celotnem prihodku od 6,4 na 7.3 odstotka v letu 1986.
Nekoliko slabšo sliko nam da primerjava usklajenosti delitve dohodka in osebnih dohodkov z usmeritvami resolucije. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri skupščini občine je organizacije združenega dela razvrstil v tri skupine. V skupino absolutno usklajenih jih spada osem, v skupino pogojno usklajenih Avtoradgona, Gorenje Elrad, Lina Apače in 14. oktober in med neusklajene Elektro, Marles in Element. »Kazen« na pogojno usklajene je, da do nadaljnjega (dokler ne dokažejo svoje usklajenosti z resolu-cijskimi določili) ne bodo smeli povečevati osebnih dohodkov.
Med kazalci gospodarjenja, ki so pozitivni, najbolj izstopa delež izvoza, saj seje povečal za 16,3 odstotka, kar je več od republiškega povprečja.
Bernarda Peček.
Da bodo zadovoljni razstavljale! in obiskovalci!
Na letošnjem 24. Kmetijsko-živilskem sejmu, ki je največja sejemska prireditev v severovzhodni Sloveniji, je že vse nared za jutrišnjo otvoritev. Tokratni sejem bo prekašal vse prejšnje glede števila razstavljalcev, saj jih bo 1100, mnogim pa so morali zaradi pomanjkanja razstavnih prostorov odpovedati sodelovanje. Torej je na sejmu za številne delovne organizacije s področja kmetijstva in agroživilstva vse zanimivejše, kajti tu ne razstavljajo le svojih izdelkov, temveč sklenejo veliko-poslovnih zvez. Direktor radgonskega sejmišča Ivan Kovač je odgovoril na nekaj vprašanj.
Sejemska prireditev vGornji Radgoni je že štiriindvajseta po vrsti. Kateri so bili pomembnejši mejniki v zgodovini tega sejma, da se lahko danes pohvalite s 70 tisoč kvadratnimi metri razstavnih prostorov in 1100 razstavljale!?
Ena prvih pomembnejših odločitev je ta, da smo se pred desetimi leti združili z Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani. Čeprav so se nekateri tovariši močno trudili in obdržali sejem v skoraj nemogočih razmerah, je bilo prejšnje organiziranje sejmov amatersko. Profesionalni pristop k organizaciji sejma, kakršnega imamo sedaj, je popolnoma drugačen. Druga prelomnica je bi dogovor z združenim delom, predvsem ABC Pomurko in Zadružno zvezo Slovenije, da bo v Gornji Radgoni osrednji kmetijski sejem in da mu damo osrednjo moralno, mogoče malo manj materialno, podporo. Prav tako je bila pomembna odločitev skupaj s skupščino občine Gornja Radgona, da naredimo zazidalni načrt in tako določimo primeren prostor za sejem, ki ga bomo opremili z objekti in infrastrukturo.
Kmetijsko-živilski sejem si je pridobil sloves doma in na tujem. Od kod so in kateri pomembnejši razstavljale!?
Ko smo začeli s to vrsto sejma, smo si prizadevali, da zanj najprej pridobimo »ogrodje«, tiste, ki so najbolj pomembni v kmetijstvu, agroživilstvu, agrokemiji.. . Mislim, da nam je to v glavnem uspelo. Tukaj so vse velike firme, kot so Agros, Poljoop-
Z več znanja — več cenejše hrane
Na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni se bo odvijal tudi dokaj bogat strokovni program za kmetijce, in sicer pod geslom: Z več znanja — več cenejše hrane.
»Gre predvsem za to, da bi skušali prenesti v proizvodnjo nekatera tehnološka spoznanja in tehnološke novosti, ki se v našem kmetijstvu vse prepočasi uveljavljajo. V 15 letih sodelovanja na sejemski prireditvi smo letos uspeli pritegniti k sodelovanju tudi nekatere izredne strokovnjake iz sosednje Avstrije in ZR Nemčije,« nam je v pogovoru o strokovnem delu radgonskega sejma dejal predsednik odbora dr. Lojze Slavič.
Tako bo vsak dan v okviru sejma vsaj eno posvetovanje ali predavanje o tej ali oni temi iz kmetijstva. Program so poizkušali sestaviti tako, da bo lahko prisostvovalo čim več obiskovalcev in kmetijskih strokovnjakov.
Za govedorejce bo namenjena razstava plemenskih živali (za tržišče) — lisastih in sivo-rjavih. K sodelovanju so pritegnili tudi znani selekcijski center iz Križevec na Hrvaškem. Kot strokovno posebnost pa kaže omeniti posvetovanje z naslovom Računalništvo v govedoreji (29. avg. ob 10.00); ob istem času bo v hotelu Radin v Radencih strokovno posvetovanje o smotrni uporabi gnojevke.
skrba, TBM IMT, Zmaj, Agrotehnika, itn. Prav tako jih je veliko iz živilske industrije, za kar gre zahvala ABC Pomurki in njenim razstavljalcem. Žal je še vedno premalo razstavljavcev iz Makedonije in Bosne. Iz tujine bo letos 80 razstavljalcev. Ta številka nas je nekoli presenetila, ker smo v začetku govorili, da bo letos manj tujih firm. To so predvsem tiste, ki imajo pri nas kon-
signacijska skladišča, predstavništva. Letos pa bo prvič organizirana skupna razstava 14 dežel v razvoju.
Kljub novim prostorom ste morali odpovedati gostoljubje precejšnjemu številu razstavljalcev?
Od domačih razstavljalcev je precej novih, vendar vseh zainteresiranih nismo mogli sprejeti, čeprav smo razstavni prostor letos spet nekoliko razširili, ker smo preselili obrambni nasip. To pa daje možnost nadaljnje širitve sejma v naslednjih letih, ko bo dobil podobo, kakršno smo si zamislili pred desetimi leti.
Žal nam je, da smo morali odpovedati sodelovanje Carnexu, Servu Mihajlu, Josipu Krašu, Agru Subotica itn. — to so velike firme, ki nekaj pomenijo. Tod vsi so hoteli imeti po 150 ali 200 kvadratnih metrov pokritega razstavnega prostora, tega jim pa letos nismo mogli ponuditi. Dogovarjamo se, da bi iz Ljubljane preselili večjo dvorano in tako pridobili dva tisoč kvadratnih metrov zaprtega prostora. Ven-
»Moto prašičerejcev pa bo Selekcija prašičev in nova križanja. Na to temo bo tudi posvetovanje (27. avg. ob 10.00), na katerem bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz sosednje Avstrije, kamor bomo izvedli tudi strokovno-ekskurzijo. Naj povem, da smo medtem spostavili tudi stike s prašičerejci na avstrijskem Koroškem.«
»Na svoj račun bodo lahko prišli tudi konjerejci in sploh ljubitelji konj. Pripravili bomo namreč razstavo kasačev in posvetovanje o sodobni reji konjev kasačev (25. avg. ob 10.00). Na
dar pa je naš cilj, da bomo imeli kakovostne in resne razstavljal-ce, tako da bomo v prihodnje bolj izbirali, čeprav so izločili že precej takega, kar ne spada na naš sejem.
V čem se letošnji sejem razlikuje od prejšnjih, kakšne so novosti?
Zaradi krize v gospodarstvu se večina razstavljalcev pripravlja na sejem intenzivneje kot prej. To je opaziti pri urejanju razstavnih prostorov, pošiljanju vabil, organiziranju številnih predstavitev. Letošnja novost bo nova dvorana z 900 kvadratnimi metri zaprtega prostora, ki stoji na mestu prejšnje hale Gorenja. Prav tako je pomembno 500 kvadratnih metrov zunanjega prostora, ki ga bomo še širili. Z izvršnim svetom v Gornji Radgoni pa smo se dogovorili, da bomo usposobili nekatere dodatne parkirne prostore, kajti majhno obmejno mesto bo moralo sprejeti okrog 200 tisoč obiskovalcev. Kot parkirni prostor bomo, tako kot vsako leto, izkoristili stezo v neposredni bližini sejmišča, predvideno je parkiranje za kinodvorano, okrog stanovanjskih blokov, razširili pa smo tudi parkirni prostor v neposredni bližini razstavnih prostorov. Avtobuse bodo lahko parkirali na železniški postaji.
V nedeljo, ko bosta parada kmečkih del in običajev — prijavljenih je okrog 1600 udeležencev — ter velika konjska dirka, bo promet od Maribora do Murske Sobote preusmerjen, tako da se bo izognil Gornji Radgoni.
Se je pomen sejma v 24 letih kaj spremenil?
Mislim, da je glavni namen in cilj vsakega sejma, da pokaže iz svojega osnovnega programa tisto, kar je trenutno v panogi najbolj aktualno. Tako lahko strokovnjaki, tehnologi in delavci, ki delajo v tej panogi, spoznajo dosežke drugih. Razumljivo, da si sejme večkrat predstavljamo tudi kot prodajno mesto. Vendar je to drugotnega pomena. Pomembno je, da se na enem mestu spozna vse, kar je novega, sodobnega. Vsi proizvajalci pa želijo čim več svojega blaga prodati — zato vse pogostejše javne predstavitve izdelkov.
Bernarda Peček
njem bo sodeloval tudi velik strokovnjak iz Zvezne republike Nemčije, to je dr. Katona, ki naj bi podal osnovne smernice za rejo športnega konja v zahodnoevropskih deželah. Za ljubitelje konjskega športa pa bo seveda spet tradicionalna konjska dirka za pokal kmetijsko-živilskega sejma ter istočasno še finale krožne dirke Slovenije in prvenstvo 2-letnih kasačev (24. avg. ob 15.00). V zadnjih letih smo bili vajeni, da so v Gornji Radgoni padali rekordi in tudi letos jih pričakujemo. Prijavljen je tudi rekorder Lahor.
No, nadalje naj omenim razstavo ovac, ki bo najbrž zanimala širši krog obiskovalcev, strokovnjaki pa bodo lahko zvedeli izkušnje Biotehniške fakultete iz Ljubljane o selekcijskem delu v ovčereji in križanju domačih ovac z nekaterimi mesnatimi pasmami iz zahodne Evrope.
Širšemu krogu obiskovalcev bo namenjeno tudi predavanje o čebelarjenju z varozo (24. avg. ob 10.00), posvetovanje o kvalitetni predelavi grozdja in moštva (26. avg. ob 10.00) in ob istem času posvetovanje o pripravi tal in gnojenju vrtnin, predavanje za rejce kuncev (23. avg. ob 11.00) in še kaj. Skratka menim, da se bodo lahko mnogi obiskovalci sejma poučili v stroki, ki jih posebej zanima.«
Jože Graj
DNEVE KITAJSKE KUHINJE v restavracijo Vikend v Radence.
Radenska vabi od 22. do 30. avgusta na
Poleg odličnih kitajskih jedi vas čaka letos še presenečenje.
Vabljeni!
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
STRAN 3
RAZPRODAJE...
Po cenejša oblačila
Kot vse trgovske hiše po Sloveniji nam tudi štiri pomurske ponujajo najrazličnejše tekstilne izdelke za poletje po posezonskih cenah.
V Potrošnikovih trgovinah ponujajo po nižjih cenah spomladansko in poletno otroško, žensko in moško konfekcijo. Cene so ’ v dogovoru z izdelovalci znižali od 20 do 40 odstotkov, vrednost znižanega blaga pa je 30 milijonov dinarjev. Pri Potrošniku tudi razmišljajo, da — če pocenjenega blaga ne bodo prodali v predvidenem času — v dogovoru s prodajalci nekatere izdelke še pocenijo. V Mercator-Univerzalu v Lendavi dodatne pocenitve ne predvidevajo, saj upajo, da bodo kupci odnesli vse, kar jim ponujajo po nižjih cenah. Tudi pri njih vrednost pocenjenega ni majhna, saj znaša 10 milijonov in dvesto tisoč dinarjev.
Trgovci ljutomerske Vesne pa z obiskom še niso povsem zadovoljni, saj menijo, da so tudi ob dvajset- do štiridesetodstotnem znižanju cen izdelki še vedno precej visoki. Vrednost znižanega pa ocenjujejo na približno 2 milijona dinarjev.
Za Radgončane pa pocenjeno blago ponuja Mercator-Slo-ga, vrednost blaga pa je milijon in tristo tisoč dinarjev.
Vrednost pocenjenega ni majhna, o kakovosti in uporabnosti, pa tudi primernosti za vašo denarnico in drugo poletje pa se prepričajte sami. Prodajalci trdijo, da je ponujeno tudi kakovo-s1”0-	M. H.
Za ravnovesje med sposobnostmi in zahtevami delovnega mesta
En zdravnik soboškega dispanzerja za medicino dela, športa in prometa mora skrbeti za zdravljenje, torej za kurativo 2600 delavcev in edini specialist za preventivo 14 tisoč delavcev, od tega za 10 tisoč iz gospodarstva.
Nekoliko drugače, pa vendar z dovolj zgovornimi podatki, lahko začnemo s predstavitvijo dejavnosti dispanzerja za medicino dela, športa in prometa v soboškem zdravstvenem domu.
Najbolj prav bo, da na začetku povemo, zakaj to dejavnost sploh potrebujemo. Medicina dela je relativno mlada stroka v medicini in se je uveljavila kot rezultat in potreba industrializacije, saj druge niso bile usposobljene za oceno škodljivosti vplivov delovnega okolja in za oceno delavčeve telesne in duševne sposobnosti za predvideno delovno mesto.
Za to, da bo delavec uspešen na delovnem mestu, pa je po-
trebno določiti ravnovesje med telesnimi in duševnimi sposobnostmi delavca, kajti podrto ravnovesje med zahtevami in zmožnostmi rodi utrujenost in nezadovoljnost z delom, fluktuacijo, odsotnost z dela, obolevnost, pa tudi invalidnost in smrt.
Tako pomembno delo pa v soboškem dispanzerju opravljajo le štirje zdravniki, vendar le eden specialist in 11 medicinskih sester, ter v obratni ambulanti v Muri, ki tudi spada k dispanzerju, 2 zdravnika — en specialist in 6 medicinskih sester za 5 tisoč delavcev.
Zdravstveni delavci, ki opravljajo to dejavnost, torej bolj zdravijo, kot pa preprečujejo, saj preventive, kot jo je izdelal univerzitetni inštitut medicine dela, športa in prometa, ne morejo opravljati v celoti.
Za uspeštnost pri njihovem delu je seveda zelo pomembna opremljenost, ki je zadnji dve leti nekoliko boljša, vendar pa še vedno pomanjkljiva za delo, ki
ga morajo opravljati. Želijo jo še izpopolniti, zato se z delavci ABC Pomurke dogovarjajo, da kupijo kardioskop, aparat, ki meri obremenitve srca pri različnih telesnih naporih. Načrtujejo tudi, da bi v tej delovni organizaciji odprli še eno obratno ambulanto.
Pri vseh delovnih organizacijah pa ne naletijo na tako razumevanje in ustrezno vrednotenje njihovega dela, in kot pravijo, bodo pri takih zaradi takega vedenja nastopile težave, kot so neustrezno delovno okolje in veliko število delovnih invalidov.
Problemov pa tudi pri njih ne manjka. Največji je pomanjkanje ali menjavanje zdravnikov, problem torej, ki je značilen za go-
spodarstva. Tudi za to, ker vsako menjavanje zdravnikov pomeni za odstotek povečan bolniški sta-lež.
Tudi načrte moramo omeniti. Na jesen pričakujejo psihologa, v srednjeročnem načrtu pa predvidevajo, da dobi dispanzer območni status, saj bi tako bolje izkoriščali opremo ter laže usklajevali delo med sedaj samostojnimi občinskimi dispanzerji.
Vendar pa bodo načrti ostali le to, če ne bodo rešili kadrovskega vprašanja in če jim gospodarstvo pri tem ne bo priskočilo na pomoč. Kajti, če ne bodo mogli izpolnjevati nalog, bo nastala nepopravljiva škoda, tako zdravstvena, kot tudi denarna.
Majda Horvat
SINDIKATI BL RADI VEDELI
Kako so delavci informirani
Z dialektologinjo dr. Zinko Zorkovo med zamejskimi Slovenci
OTETI POZABI VSE, KAR JE SLOVENSKO
Ugleden dialektolog, akademik, prof. dr. Tine Logar je njej in sodelavki februarja letos v intervjuju za Naše razglede namenil laskavo oceno, rekoč: »V zadnjem času je zelo živahno dialektološko delo v Mariboru in Trstu, kjer delata dve zagreti in razgledani dialektologi-nji. Še posebej dragoceno je zapisovanje slovenskih govorov v okolici Trsta, ker so ogroženi. Delo dialek-tologinje na Pedagoški fakulteti v Mariboru pa je dragoceno zato, ker nam odkriva tiste slovenske govore severno od Drave med Dravogradom in Rušami, o katerih smo doslej razmeroma malo vedeli, njihova fonetika pa je zelo zapletena in tudi še ne docela pojasnjena.«
Doktorico jezikoslovnih znanosti Zinko Zorkovo z mariborske Pedagoške akademije, ki je 22. maja letos na ljubljanski Filozofski fakulteti uspešno zagovarjala disertacijo z naslovom Koroški govori Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu, dobro poznajo tako v Pomurju kot v Porabju in na avstrijskem Koroškem. »Vsako drugo leto sodelujem pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev dvojezičnih šol v Lendavi in vsako leto sem predavala učiteljem iz Porabja o novostih v slovenskem oblikoslovju in skladnji, o kontrastivni slovnici porab-skih govorov ter o narečnem in knjižnem besedišču. Zamejskim koroškim učiteljem sem predavala o kontrastivni slovnici in o prekmurski dialektični bazi.«
Globoko pritrjuje Logarjevim mislim o narečju, saj moremo skoznje prepoznavati tudi koroške in štajerske Slovence v Avstriji ter porabske Slovence na Madžarskem. »Narečja, čeprav so spremenljiva in tudi minljiva, so bolj kot vse drugo, kar je narod ustvaril, bolj kot narodna pesem, etnografske posebnosti ali celo literatura, zares intimen, pristen izraz njegovega značaja, vseh razmer, v katerih je živel in se razvijal, pri tem pa je najbolj čudovito, da so narečja nastajala popolnoma nezavedno, nekontrolirano, brez zavestnega hotenja slovenskega človeka, ki bi vplivalo na njihov razvoj, skratka razvijala so se v globoki podzavesti.«
Snema po vaseh in zapisuje po vprašalniku, sestavljenem na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti za slovenski lingvistični atlas. Tako smo mogli najprej prisluhniti šest let staremu magnetofonskemu posnetku govora 25-letne Erže-bet Bedi iz Števanovec, ki je sila zgovorno pripovedovala o kmečkem delu in življenju. »Ko sem jo v trgovini ogovorila slovensko, me je povabila, naj pridem k njim domov, da si bom ogledala njihovo posestvo in bova lahko napravili nekaj posnetkov. Leta 1980 sem namreč dali časa raziskovala govore v Stevanovcih oziroma
slovenskem Porabju po državni pogodbi med Visoko učiteljsko šolo v Szombathelyu in Pedagoško akademijo v Mariboru. Informatorje so mi nagovorili domači učitelji, nekaj pa sem jih našla sama, med njimi Erže-bet Bedi, ki je pripovedovala v tako pristnem narečju, da ga pri mladem človeku skoraj več
Doktorica jezikoslovnih znanosti Zinka Zorkova z mariborske Pedagoške akademije, srečna, če lahko zapiše, koliko je še slovenskega med zamejskimi Slovenci.
nisem mogla pričakovati. Za narečne posnetke običajno snemamo starejše ljudi. Števanov-ski govor je prekmurski govor v dokaj arhaični podobi. Gornji Senik ima recimo veliko manj diftongičnih glasov kot jih imajo Števanovci. Njihov samoglasniški sistem je prekmurski, diftonško-monofton-ški, poznajo diftonge ei, in, ou in prehajanje u v u, in se njihov govor približuje slovenskim, goričkim govorom. V besedišču je zelo veliko starih slovenskih besed, saj je ta govor zelo arhaičen. Jezik se je prenašal iz roda v rod. Stikov med vasmi je bilo malo. Zanimivo je, da vodi do Gornjega Senika zelo slaba cesta in so bolje povezani le z Monoštrom. Ta jezik se sedaj ohranja, otroci se ga učijo od staršev, res pa je tudi, da pomaga ohranjati narečje pouk slovenskega jezika v osnovni šoli. Doslej je bil to učni predmet ne učni jezik, uvaja pa se tudi dvojezični pouk v prvi razred osnovne šole, zlasti glasbeni pouk ter predmet spoznavanje narave in družbe v petem razredu osnovne šole. Za raziskavo porabskih govorov sem porabila več let in zanje napravila tudi kontrastivno: slovnico fonološkega sistema, tako da imajo učitelji vsaj primerjalno študijo o podobnostih in razlikah med narečjem in knjižnim jezikom kot pripomoček oziroma priročnik.«
Dr. Zinka Zorkova je svojo raziskovalno pozornost namenjala še drugim zamejskim Slovencem, saj je recimo v raziskavi koroških govorov od Ojstrice nad Dravogradom do Duha na Ostrem vrhu nujno morala upoštevati slovenski štajerski govor na Velikem Boču, to je na hribovju, ki se širi proti Lu-čanam. »Lučane so bile v 19. stoletju še izpričano slovenski trg, je pa danes že močna ponemčen. Na posestvih okoliških kmetov, ki se naslanjajo
na Veliki Boč, pa še govorijo slovensko, vsaj starejša generacija, medtem ko otroci, ki se šolajo v nemščini, slabo govorijo ali slovensko sploh več ne razumejo. Tako sem posnela lučanski govor, ki je prav tako arhaičen, severno-štajerski govor, z izrazitimi diftongi: bouk, moust, mleiko; s sekundarnim
nosnjenjem: pšeninca, monka in podobno. V teh krajih se, kar je redkost v slovenskih dialektih, pojavlja velarni —1 na koncu besede: sem reki, sem nesi. Ta oblika se seveda danes že izgublja.«
S toliko večjim zanimanjem smo prisluhnili posnetku narečnega govora starejše ženice Marije Semet, rojene Hajnšek, z Velikega Boča. Tem bolj, ker gre za dvojezično območje na avstrijskem Štajerskem, kjer v okrajih oziroma občinah De-utschlandsberg, Lipnica in Radgona nesporno biva slovenski živelj. Dr. Zorkova je dodala: »Raziskave obmejnega območja zajemajo še nekatere vasi, ki do danes niso raziskane. Tako manjka raziskava Mlak nad Pernicami nad Muto. Mlake so po plebiscitu pripadle Avstriji in za večino slovenskih prebivalcev, ki imajo še danes slovenska imena kmetij, več nimamo podatkov o Slovencih na tej strani. Večina ni zapisana in naloga naših raziskovalcev je, da to storijo.«
»Naslednje neraziskano področje slovensko govorečih za mejo je tako imenovan Radgonski kot, kjer v 7 slovenskih vaseh ljudje med sabo govorijo slovensko, in sicer narečje, ki je bliže prleškemu, slovensko goriškemu narečju kot prekmurskemu. Značilnosti so torej štajerske, ne panonske, zanimivo pa je tudi to, da se v teh govorih pojavlja zelo veliko slovenskega besedišča. Tudi za besede, za katere na primer v krajih ob meji na naši strani uporabljajo nemške termine, najdemo tam lepe slovenske izraze. Na primer okolica Maribora ima erbsn, tam pa sem našla samo izraz grašič za ta pridelek. Ali recimo regrat, ki je pri nas splošno razširjen slovenski prevzeti termin, se uporablja zanj beseda mleč; zelo lepa slovenska beseda. Seveda se ta jezik ohranja samo po
ustni tradiciji, nobena šola ga ne utrjuje in tako se lahko prenaša iz roda v rod ali sedaj že tudi izgublja, in za mlajšo generacijo je vprašanje, koliko časa bo še pomnila ta materni jezik.«
Rojak iz Potrne v Radgonskem kotu, dr. Wolfgang Gom-bocz, nas je opomnil — in tudi sami smo se v to lahko doslej večkrat prepričali — da ljudje tod ne razmišljajo v kategorijah nemško ali slovensko, ampak najraje ali izključno štajersko. Starejše ženice često porečejo: »Nisem Slovenka, sem Štajerka.« Ali celo: »Nisem Slovenka, sem Vogrinka (Madžatka).« Čemu pripisati tak tip razmišljanja in identificiranja?
»Gre za nacionalno ozaveščenost. Ti ljudje so bili v zgodovini združeni s Slovenci tostran meje v enotnem državnem prostoru. Prebujanje nacionalne zavesti v 19. stoletju na našem območju teh krajev ni tako zajelo in potem politične razmere, državna meja, odrezanost od matice, vse to je napravilo svoje. Seveda se dialektolog ne more ukvarjati z vprašanjem nacionalne zavesti. Srečen si, da zapišeš, koliko je še slovenskega in tako otmemo pozabi to besedišče, te slovnične strukture, ki so izjemno zanimive. Tam se še uporablja stara dvojina, ki se je v vsej Sloveniji po obliki izgubila, na primer delave. Za dvojinske sklone so posebni refleksi. Mislim, da bo študija, ki jo bom o tem govoru naredila, zanimiva in bo posvetila v ta kot, ki ga ni nihče raziskoval in je zato tudi diaalektološko izjemno zanimivo področje. Seveda pa o nacionalni ozaveščenosti dialektolog težko govori.«
V pripravi je slovenski lingvistični atlas, za kar je menda zbranega kakih 90 odstotkov gradiva. Zastopanih naj bi bilo nekaj več kot 400 govorov. Precej nezapisanih jih je v Italiji in Avstriji. Ker ste se lotili zapisovanja govorov v obmejnih delih naše severne sosede, nas zanima, kaj bi še lahko dodali k vašemu načrtu, zbranemu gradivu, njegovi obdelavi in poglavitnim značilnostim?
»Za koroške govore ni tako problematično, ker je zapisanih zelo veliko govorov. V Italiji se prav tako nacionalna zavednost v Beneški Sloveniji izjemno prebuja. Vedno več je tudi Slovencev, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika v Ljubljani. Ostanki Slovencev na štajerskem delu republike Avstrije pa so slabše zapisani. Preostajajo še Mlake nad Pernicami na Muto, Lučane so zapisane in sem jih naredila za slovensko akademijo znanosti in umetnosti, in Radgonski kot, ki je potreben celotne študije. Mislim, da bodo s tem zapolnjene praznine na slovenskem lingvističnem atlasu. Ta pa pričakuje mlade ljudi, kajti dialektologov je v.Sloveniji zelo malo.«
Branko ŽUNEC
Občinski sindikalni svet v Lendavi hoče ugotoviti, kako je z obveščanjem delavcev v združenem delu. V ta namen so pripravili vprašalnik, ki ga je izpolnil določeni odstotek delavcev. Anketa je anonimna. V njej sprašujejo o sistemu informiranja, o dejanski informiranosti o poslovnih problemih, rezultatih poslovanja, o poslovni politiki, o informiranosti pred pomembnimi odločitvami, o odgovornosti in »zaslužnosti« za stopnjo informiranosti (sami organi upravljanja, strokovne službe, direktor, sredstva javnega obveščanja . ..). Dobro oblikovana pa so tudi druga vprašanja, na primer: koliko časa pred odločanjem imate ustrezne informacije, ali ste bili kritizirani zaradi svojih mnenj (kdo vas je kritiziral?) itn. V nadaljevanju sledijo konkretna vprašanja o gospodarjenju, o odgovornosti za poslovne odločitve in možnostih vpliva nanje. Seveda je anketirancem dana tudi možnost, da dajo poleg odgovorov na vprašanja tudi lastne pobude, ki naj pripomorejo k boljši obveščenosti, kar je seveda pogoj za neposredno oziroma posredno odločanje delavcev. O rezultatih ankete bomo poročali, ko bo obdelana.	g. S.
F SPOMIN
dr. Ivanu Zelku
Žal, vse pogosteje smo priče, da odhajajo od nas starejši znanstveni in umetniški delavci. Njih vrste, ki so orali ledino na teh področjih, se vse bolj krčijo.
Prejšnji teden je umrl dr. Ivan Zelko, naš najbolj priznani strokovnjak za zgodovino srednjega veka v prostoru med Donavo in Muro. Njegovo ime je postalo znano tudi zunaj meja naše domovine, prav zaradi tega njegovega deleža pri razkrivanju in raziskovanju naše preteklosti.
Ivan Zelko je bil rojen 14. maja 1912 v Črenšovcih. Po petih razredih osnovne šole v domačem kraju je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Murski Soboti in Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na geodezijo na zagrebški univerzi, a se je takoj preusmeril v študij teologije. Leta 1931 se je vpisal v mariborsko bogoslovje in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Nato je služboval eno leto kot semeniški duhovnik, dve leti je bil kaplan v Dobrovniku (1936—1938), en mesec pri Sv. Jakobu v Slov, goricah, zatem dve leti v župniji Sv. Martin pri Vurberku. Med vojno je kot duhovnik služboval v Alsosagu, pri Gradu, v Salkoveskutu in na Cankovi. Takoj po vojni je dobil mesto v Gornji Radgoni, od leta 1946 in vse do svoje smrti pa v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. Že kot dijak in študent se je Zelko zanimal za zgodovino. Članke iz prekmurske zgodovine je objavljal v Novinah, Kalendarju srca Jezušo-voga, Časopisu za zgodovino in narodopisje, potlej pa še v Kroniki, Bogoslovnem vestniku, Stopinjah, Slavistični reviji idr.
Že pred vojno je sodeloval v Prekmurskem muzejskem društvu in bil eden od ustanoviteljev. Bil je eden od vnetih zbiralcev starih knjig, ki so pozneje postale temeljni fond soboške študijske knjižnice. Med vojno je zbiral slovenska krajevna imena na območju Kocljeve kneževine in slovensko versko terminologijo. Iz tega gradiva je pripravil leta 1948 tudi prvo disertacijo za doktorat z naslovom Sledovi slovenstva na ozemlju Kocljeve kneževine. Leta 1975 je obranil drugo disertacijo o gospodarski in družbeni strukturi turniške pra-župnije po letu 1381. V obdobju 1969—1974 (potem je zbolel) je bil honorarni predavatelj zgodovine Cerkve v Jugoslaviji na teološki fakulteti v Mariboru.
Zelo temeljito je obdelal nekdanjo srednjeveško Soboto (Murska Sobota kot sedež arhidiakonata in cerkvenoupravna prinadnost Prekmurja v srednjem veku, Soboški jobagioni, Murska Sobota) in njeno okolico (Krog in Buzinci), ka
kor tudi upravno in politično sliko srednjeveškega Prekmurja (Zgodovinski pregled cerkvene uprave v Prekmurju, Ime Totsag in sedež Belmurskega arhidiakonata. Zemljišče Belmura, Kolonizacijsko stanje ob Kučnici v 13. stoletju, Statistika prebivalstva v Prek-murju od konca 16. stoletja do leta 1781).
Veliko del je posvetil obdelavi posameznih župnij (npr. Pečarovci, Dobrovnik, Tišina, Domanjševci, Petrovci itd.), potem obdobju turških vpadov na naše ozemlje ipd.
Pripravil in objavil je tudi historično topografijo Prekmurje do leta 1500 (1982) in Prekmurska ledinska imena — in primerjava s panonskoslovenskimi imeni.
Lotil se je še raziskave in obdelave kraja, kjer je služboval zadnja desetletja svojega življenja. To je kraj
Špitalič pri Slovenskih Konjicah, ki ima prav tako zanimivo zgodovino. V bližini je namreč nekdanji znani kartuzijanski samostan Žiče, o zgodovini katerega je napisal in izdal samostojno knjigo z naslovom Žička kartuzija (1984), o kraju in cerkvi v Špitaliču pa Špitalič. Zgodovina župnije Špitalič pri Slovenskih Konjicah (1978).
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala še njegovo temeljno delo (disertacija) Gospo-darska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381 (1972).
Še bi lahko naštevali. Predvsem si je pridobil ugled s svojimi zelo objektivnimi razpravami o reformaciji v Prekmurju. Značilno zanj pri tem in tudi pri drugem delu je, da je delal s primarnimi viri. Ni prepisoval in zbiral podatkov po knjigah, kot se to dogaja nekaterim. Veliko virov, kjer ni imel popolne interpretacije, pa je objavil kot takšne in dal možnost drugim raziskovalcem sodobnikom ali zanamcem.
Zelko je torej zapustil obsežno znanstveno delo, živo povezano z življenjem Prekmurja. Resnično pa lahko obžalujemo, da ga je na vrhuncu njegovih moči začela pestiti bolezen in je v njegovi delovni mizi in na njej, ostalo še veliko dragocenega gradiva, ki je čakalo najprej paleografa, kar je Zelko tudi bil, potem pa prevod bodisi iz madžarščine ali latinščine in šele nato obdelavo.
Njegov bogati delež v zakladnico znanosti in značaj njegovega objektivnega presojanja in vzrav-nanosti pri izrekanju sodb bo še naprej pomemben vir in prispevek za zgodovino Prekmurja.
FRANC KUZMIČ
STRAN 4
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
kulturna obzorja
Učbeniki, založenost in cene
Dobra knjiga v Murski Soboti in druge papirnice v Pomurju so pred začetkom novega šolskega leta dobro založene s šolskimi potrebščinami. Seveda pa je založenost relativna, kar se tiče učbenikov, saj na knjižnem trgu že zlepa ni manjkalo toliko šolskih knjig kot prav letos. V katalogu učbenikov za šolsko leto 1986/87 je zapisano, »da zaradi objektivnih razlogov nekateri ne bodo izšli pravočasno«. Tako učbeniki za družbenomoralno vzgojo v 7. in zemljepis za 8. razred. V praksi oziroma v prodaji pa je seznam manjkajočih knjig in drugih potrebščin za šolo še večji, saj je le tretji razred osnovnih šol tisti, za katerega je mogoče nakupiti vse knjige in drugo za učbeniški komplet.
Če zapišemo po vrsti, kaj manjka, je za 1. razred osnovne šofe: v tisku je matematika in učbenik Učim se brati in pisati. Za 2. razred pogrešajo v knjigarnah matematiko, za četrtega manjkata berilo in delovni zvezek za slovenski jezik. Za petega čakajo ponatis berila in vadnico za srbohrvaški jezik, za učbenik za spoznavanje narave pa je vprašanje, če bo sploh izšel pred začetkom šolskega leta. Za šesti razred manjkajo zemljepisna knjiga, učbenik Tehnika in delo ter delovni zvezek za tehniško vzgojo. Za sedmi razred še ni berila, knjig za zemljepis, matematiko in učbenika ter delovnega zvezka za zgodovino. Osmi razred pa je za zdaj brez učbenika in delovnega zvezka za zemljepis.
Veliko učbenikov manjka tudi za srednje šole, med njimi predvsem knjige za strokovne predmete. V glavnem gre za ponatise in zato jih v knjigarnah pričakujejo pred začetkom novega šolskega leta. Upajmo, da bo temu tako, pripišimo pa, da so učbeniki letos, v primerjavi z lani, dražji za 116 odstotkov. Od tega so se osnovnošolske knjige v povprečju podražile za 132 odstotkov, srednješolski učbeniki pa so dražji za 95 odstotkov.
Ker povprečja in primerjave staršem kaj malo povedo, navedimo cene kompletov, kot so jih za posamezne razrede prikazali založniki: za 1. razred osnovne šole stanejo učbeniki 4.421 dinarjev (op: prvošolčki soboških osnovnih šol jih proti plačilu dobijo kar v šoli!), za 2. razred je znesek 2.732 dinarjev, za tretji 3-265 dinarjev, za četrti in peti 6.277, za šesti 8.081 dinarjev (z atlasom se znesek poviša na 12.000 dinarjev!), za 7. razred 7.586 dinarjev in za osmi razred 10.562 dinarjev.
Knjige za prvi razred srednjih šol pa naj bi stale 14.569 dinarjev.
Koliko kupci odštevajo te dni in jih še bodo za manjkajoče učbenike pred začetkom pouka, najbolje vedo sami. V marsikateri družini si pomagajo tako, da mlajši šolar uporablja učbenike starejšega, prav tako pa pridejo prav tudi rabljene knjige, ki jih ponekod organizirano ponujajo po šolah. Razbremenitev gneče v knjigarnah in papirnicah pa so tudi šolski sejmi in pa seveda starši, ki na nakup šolskih potrebščin za svoje otroke ne čakajo do 1. septembra, ko se bodo šolska vrata spet odprla.
Brigita Bavčar
IZŠLO PRI POMURSKI ZALOŽBI
w
Čarovnikov vajenec
Zadnje delo plodnega avtorja Evalda Flisarja smo napovedali že v velikem Vestnikovem intervjuju z njim, zdaj, ko je knjiga naposled izšla, pa ponovno opozarjamo nanjo, čeprav bralci revije 7 D poznajo njeno vsebino. Avtor jo je objavljal v nadaljevanjih, zdaj, ko je strnjena v knjigo, pa se je kar stežka prebiti skoznjo. Morda prav zaradi že prebranih nadaljevanj, pa tudi sicer se zdi, da se je pisec že ne
koliko izpisal in da pravzaprav zdaj strga po sebi in skuša vnovčiti vtise svojih številnih psovanj in izkušenj. To ni potpis kot Tisoč in ena pot ter drugi, ki smo jih prebirali na dušek.
Kaj je ČAROVNIKOV VAJENEC? Odgovor na to vprašanje skuša dati založnik v spremni besedi na ovojnici, kjer je med drugim zapisano: »Delo je mogoče brati kot pustolovski roman (čeprav to ni), kot seksološki priročnik (čeprav tudi to ni), kot filozofsko meditacijo (mestoma zahtevno, vendar zavzetemu bralcu povsem dojemljivo), kot priročnik psihične terapije (čeprav tudi to ni, razen v zelo spretnih rokah) ali kot detektivsko zgodbo o zasledovanju in razrkinkava-nju tolovaja, ki človeku dan za dnem vlamlja v življenje in krade smisel, zaupanje in lepoto (kar je, čeprav je mnogo več). Knjigo
je mogoče brati tudi kot opis strahovitega poka, ki ga je povzročilo (skoraj katastrofalno) trčenje kavzalnega evropskega duha z »diamantno kočijo« tibetanskega budizma. Odmev tega poka lahko razjasni marsikaj pomembnega tudi bralcu, ki bo naposled začutil, da mora knjigo zavrniti. Predvsem pa je Čarovnikov vajenec knjiga o nenavadni ljubezni med človekoma, ki ju razdvaja dva tisoč let zgodovine; o ljubezeni, ki je ožarjala vsa njuna razmerja: med očetom in sinom, starcem in (še) mladeničem, mojstrom in vajencem, učiteljem in učencem, modrecem in (samo)izobražencem. Obenem je to knjiga o ljubezeni, ki je rodila to, kar rodi vsaka prava ljubezen: novega, pogumnejšega človeka.«
Če je res, prepuščamo v presojo tistim, ki se boste prebili skozi 458 strani Čarovnikovega vajenca. Izšel je pri Pomurski založbi v zbirki Domača književnost, ki jo ureja Ludvik Sočič. Uvrstitev vanjo opravičuje Flisarjev izvor v Pomurju, sicer pa je delo obe-tavnejše v začetku kot na koncu, predvsem zaradi vmesnega (velikokrat odvečnega in ponavljajočega se) intelektualiziranja. Za knjigo, ki jo je opremila Vesna Kolka, tehnično uredil Franc Mesarič in je izšla v nakladi 6000 izvodov, je potrebno odšteti le 400 dinarjev manj od zapisanega števila izvodov — torej 5.600 dinarjev. V knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti sodi med Uspešnice, če bo med favoriziranimi v osebnih zbirkah in iskana v knjižnicah pa je zaenkrat še skrivnost, kot je spodnji znak, ki se pojavlja v Čarovnikovem vajencu.
Brigita Bavčar
GČNTER FRUHTRUNK: CANTUS FIRMUS, 1968.
V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti bo nocoj (v četrtek, 21. avgusta) ob 19. uri otvoritev razstave KONKRETE KUNSTSAMMLUNG GOMRINGER, ki jo posreduje partnersko mesto Ingolstadt iz Zvezne republike Nemčije. Ob tej slovesnosti gostje pripravljajo tudi krajši glasbeni program, razstava pa bo na ogled do 21. septembra, bb
Jubilej Domačije in Lojzeta Veberiča
Kot vsako poletje je tudi letos galerija Domačija Lojzeta Veberiča v Seliščih na stežaj odprla svoja vrata. Minulo nedeljo je namreč gostitelj — likovni ljubitelj Lojze Veberič srečanje z Abrahamom proslavil z odprtjem razstave svojih številnih del in s koncertom Glasbene mladine Slovenije spomnil na 10-letnico prvega glasbenega tabora, ki mu je Domačija ponudila zatočišče.
Na prireditvi v prostorni Domačiji je tajnik Zveze kulturnih organizacij Gornja Radgona Roman Sluga uvodoma pozdravil prisotne in povedal, kako težko mu je, da izvirne oblike izobraževanja mladih glasbenih talentov iz finančnih razlogov ni bilo mogoče zadržati v gornjeradgonski občini. Obenem pa je napovedal koncert in Kajo Sivic, sekretarko Glasbene mladine Slovenije, ki je po izbrani pesmi Koprskega okteta (op: zdaj se imenuje Obalni oktet iz Izole), med drugim dejala: »Tisto, kar slišite zdaj, je bclj zrela inačica onega, kar se je tukaj dogajalo pred desetirrii leti na taboru Glasbene mladine v Seliščih. Vmes je preteklo deset let in tako so glasovi bolj nizki, krepkejši in polnejši. Podobno je z drugimi, ki so se udeležili prvega glasbenega tabora, žal pa jih veliko niti ni bilo, kajti znani ra
Posnetek z ene Izmed vsakoletnih prireditev pred galerijo Domačija Lojzeta Veberiča v Seliščih, ko so zaplesali beltinski folkloristi.
zlogi so jih preprečili. Vseeno pa gredo gostitelju Lojzetu Veberi-ču vsa pohvala in čestitke ob jubileju, posebno še za njegovo pridnost in delavnost, ki je razvidna.«
Koncert je namreč potekal v tistem delu notranjščine Domačije, ki je zdaj galerija, v njej pa so razstavljena dela Lojzeta Veberiča. Predstavili so se čelist Tomaž Sever, Havtist Klemen Ramovš in kitarist Marinko Opalič. Akademski slikar Vlado Potočnik pa je označil razstavo in avtorjevo življenjsko pot, ki ga je od rojstva v Seliščih 1936. leta, prve razstave na okrajni razstavi v Ljutomeru, aranžerskem tečaju v Novem Sadu in po končani šoli
za oblikovanje v Ljubljani, iz Murske Sobote kjer živi in dela kot grafik na Pomurskem tisku, vodila v kulturne ustanove v Švici, Italiji, Franciji, Angliji, na Ni-
Lojze Veberič.
zozemskem, v obeh Nemčijah, na Češkoslovaškem, Madžarskem, v Sovjetski zvezi in celo v Tunisu«. To so doživetja, ki pomenijo za likovnike enajsto šolo in utrjujejo samozavest. Jasno je, da je tako veliko razstavljal sam in v okviru LIKOSA — likovne sekcije soboškega kuda Štefan Kovač. Avtor sam je duhovito, vendar z vso resnostjo, svoje dejanje in predanost ustvarjalnemu označil z Mojimi petimi mejaši, kot časovno in duhovno kategorijo, ki razen redkih izjem vsaj v slikarstvu označuje zrelo osebo.
V dobro likovni analizi razstavljenih eksponatov so dela v prvi sobi galerije Domačija, v katerih je očitna težnja po barvitosti,
večplastnosti in nasičeni materialnosti, kompoziciji, kontrastih in hotenju, da se videno v naravi ljudi in pojavov prevede v likovno govorico, kar pomeni odmik od literarnosti in prodiranje v likovne probleme, ki jim ne vidimo konca.
Šola za oblikovanje in specializacija na Dunaju pa je začetnim delom dajala strokovno podlago, sigurnost in trdnost.
Odločitev, da preobrazba vidnega v likovno realizacijo ni vedno merodajna, je bila pravilna. Izbral je tehniko slikanja, oziroma polivanja, škropljenja in brisanja emajlov na trdnih temeljni-kih in v večini primerov je obšel preveč dekorativne plasti, ki so v takem konceptu vedno možne in prisotne. Bati se je torej potrebno ponavljanja, določene osladnosti in degradacije barve, zaradi preobilja in podobno. V delih so vidne paralele z likovnimi tokovi v Evropi in Ameriki zadnjih štirideset let, kar pa ustvarjenemu ne jemlje vrednosti in originalnosti, ampak obratno — kaže težnjo po študiju in po kvaliteti. Vseskozi se čuti likovni tradicionalizem, ki se kaže tudi v osebnem življenju, v spoštovanju domačih zidov.
Širok repertoar oblikovalnih možnosti je dovolil Veberiču tudi vpogled v kiparsko oblikovanje, kjer se seveda poleg trodi-menzionalnosti in drugih dimenzij ter likovnih vrednot vsiljujejo materialni problemi, med katerimi je izbira materialov (kamen, les, glina in drugo) ter ideja ključnega — likovno dialektičnega pomena. Menim, daje v izbiri lesa in konkavno-konveksnih sestavljank ali lesenih predmetov — elementov, najmočnejši, čeprav je tudi na področju oblikov-naja male plastike z drugimi mehkimi materiali v oblikovanju organskih form dosegel prepričljivost.
Smelo se je lotil tudi monumentalne plastike: večje skulpture so pri Av-toradgoni, pri novi osnovni šoli v Gornji Radgoni, spomenik Zmage in bratstva v Veržeju ter številna dela pri Domačiji. Predvsem plastika Mojih enajst otrok in plastika iz trsov, v delu pa je skulptura v spomin prvemu kongresu španskih borcev, ki bo postavljena v sosednji vasi Slaptinci.
Zadnja slikarska dela izpričujejo zrelo likovno osebnost, katere cilj je likovna čistost, jasna kompozicija, dobra likovna domislica, ki jo poraja življenje in prinašajo informacije. Razčlenjuje, podpisuje nepotrebno, išče jedra in jih napetost po toplo-hladnem ali katerem drugem barvnem kontrastu, ki izziva optične vibracije, trepetanje, nihanje, občutenje eksplozij, ki iz sredin silijo v obrobje temeljnika. V teh delih z likovnimi sredstvi pripoveduje o današnjem času izrednih nasprotij in se tako na svojstven način pridružuje angažirani umetnosti današnje dobe. Naj mu bodo torej Mejaši še naprej prijetni sopotniki.«	Brigita Bavčar
kulturni koledar
ČETRTEK, 21. AVGUST
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 19. uri otvoritev razstave KONKRETNA UMETNOST, ki jo posreduje partnersko mesto Ingolstadt iz Zvezne republike Nemčije. Slovesnost na otvoritvi bo popestrena z glasbenim programom gostov, na razstavi pa bo na ogled 52 del, od tega 36 slik in grafik ter 16 skulptur, kar je dobršen del in-golstadtske zbirke, odkupljene od zbiralca Eugena Gomringer-ja. Razstava bo odprta do 21. septembra, vsak dan od 8. do 13. ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure.
PETEK, 22. AVGUSTA
MURSKA SOBOTA - V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Kulturnega centra Miško Kranjec bodo odprli razstavo UTRINKI IZ ZGODOVINE ŽIDOVSKE NARODNOSTI V PREKMURJU. Na ogled bo do 13. septembra, in to ob delavnikih od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
NEDELJA, 24. AVGUSTA
VERŽEJ - Ob 14.00 bo v parku Slavka Osterca začetek DELOVIH IN KOMPASOVIH IGER. Program zajema tudi tekmovanje v tradicionalnih kmečkih veščinah, kot so sestavljanje kmečkega voza in zaprega krav, vezanje butar, ki naj bi zaščitile pokrajino pred poplavami, nošenje »žaklov v mlin« in druga mlinarska opravila ter presajanje značilnih narcis, ki jih ogrožajo napovedane hidroelektrarne na Muri.
razstave
SELIŠČI - V galeriji Domačija Lojzeta Veberiča je na ogled razstava Mojih pet mejašev.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so še vedno na ogled akvareli Milene Paulin-Houška.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Kitajske basni — PAVJI REP (Mladinska knjiga), Erich Segal — MOŠKI, ŽENSKA IN OTROK (Založba Obzorja) in priročnik NEGA SODOBNIH RASTLIN (Mladinska knjiga).
kino
PARK MURSKA SOBOTA
21.	avgusta ob 18. uri ameriška komedija TVEGAN POSEL in ob 20. uri ameriški film MORILEC BREZ OBRAZA;
22.	avgusta ob 18. uri ameriški film MORILEC BREZ OBRAZA in ob 20. uri francoski film SPREHAJALKA Z ULICE SAN-SOUCI;
24.	avgusta ob 16. in 18. uri francoski film SPREHAJALKA IZ ULICE SAN-SOUCI'in ob 20. uri MORILEC BREZ OBRAZA;
25.	in 26. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški film PEKEL VIETNAMA;
27.	avgusta ob 18. in 20. uri italijanski film OČI ZLA.
GORNJA RADGONA
22.	avgusta ob 18.30 ameriška ljubezenska komedija POROČNA ZVEZA in ob 20.30 ameriška komedija MLADI ZALJUBLJENI ZDRAVNIKI;
23.	avgusta ob 20. uri zahodnonem-ška erotična komedija Prek sedem postelj. Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
24.	avgusta ob 18. uri ameriška komedija MLADI ZALJUBLJENI ZDRAVNIKI; in ob 20. uri danska erotična komedija SEKSUALNE FANTAZIJE;
27.	avgusta ob 20. uri ameriška erotična komedija VRAGOLIJE V ŠOLSKIH KLOPEH.
LJUTOMER
21.	avgusta ob 20. uri hongkongški film NA ZMAJEVI POTI;
23.	avgusta ob 20. uri nemška erotična komedija 6 ŠVEDINJ Z BENCINSKE ČRPALKE;
24.	avgusta ob 18. in 20. uri nemška erotična komedija 6 ŠVEDINJ Z BENCINSKE ČRPALKE;
27.	avgusta ob. 20. uri ameriški fantastični film ISKANJE V VESOUL.'
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
STRA 5
SREDSTVA, ZBRANA S TURISTIČNO TAKSO, SO ZA RAZVOJ TURIZMA
Le skromen dodatek
Turistična taksa, ki sodi med komunalne takse, se mora po vseh določilih uporabljati za razvoj tiste panoge, kjer se tudi zbira (pobira). Torej naj bi ta sredstva uporabljali za informiranje, splošno propagando, posebne ureditve, ki so namenjene turistom — sprehajalne poti, naprave za rekreacijo itn.
V letu 1985 so v radgonski občini zbirali 8 dinarjev od turistične takse na ustrezen račun skupščine občine, v letu 1986 pa je ta delež 15 dinarjev od dnevne turistične takse. V šestih mesecih se je zbralo milijon 370 tisoč dinarjev. S tem se turizma res ne da razvijati, lahko kvečjemu le moralno spodbujajo posamezne
odgovorne organizacije, tako da jim glede na program delovanja ali načrte gradenj prispevajo nekaj sredstev. Vemo namreč, da samo en ureditveni načrt stane več kot pa šestmesečna zbrana sredstva. Največ teh sredstev bo namenjeno sofinanciranju ureditvenih načrtov Blaguškega in Negovskega jezera (skupno nekaj čez 700 tisoč dinarjev), za sofinanciranje zemljevida Pomurja, parade kmečkih del in običajev, za ureditev vitrine s turistično ponudbo sosednje Avstrije, označitev sprehajalnih poti in pešpoti ter za sofinanciranje razpisa za spominke domače in umetne obrti.
Bernarda Peček
TRŽNI INŠPEKTORJI PREVERJALI TOČENJE ODPRTEGA PIVA
VEČ PIVA PRODAJO -BOLJ GOLJUFAJO
Tržni inšpektorji so v petek, 8. avgusta, preverjali količino točenega piva. Splošna ugotovitev po končani akciji v štirih pomurskih občinah: v večini primerov so točili pivo pod črto. Tako natakar, ki je pivo prinesel, kot natakar za točilnim pultom, ki je pivo natočil, sta prejela kazen v višini 4000 dinarjev.
Vikend v Radencih, Grozd v Gornji Radgoni, Jagoda v Ljutomeru, Park in Blagovnica v Lendavi, Kopališče Moravske Toplice, Pivnica v Murski Sobot«, Izletnik Bakovci — povsod so bile dodeljene kazni dvakrat po 4000 dinarjev.
Tržni inšpektorji se čudijo, da se pogosteje ne pritožujejo. Doslej so prejeli le pritožbo čez kopališče v Banovcih,, kjer so prejšnji teden točili le veliko pivo, in to v plastične kozarce, kjer je goljufanje še lažje.	,
nn
Tudi to je Sobota!
Gornja Radgona in njena okolica prav gotovo nista tako zanemarjeni, kakor je tale tabla, ki stoji v središču mesta in naj bi vabila turiste, da obiščejo te lepe kraje z mnogimi skritimi zanimivostmi. Že nekaj časa na vseh mogočih sestankih poslušamo, da bi bilo treba tablo obnoviti — vendar so besede eno, dejanja pa drugo. Turisti pa prihajajo in odhajajo! bp
Formalin
Očitno se tudi v lendavski Ina-Nafti vse bolj zavedajo, da jim tako imenovanih notranjih rezerv ne manjka, saj bodo — kot smo prebrali v njihovem tovarniškem časopisu — nekatere svoje izdelke pakirali tudi v manjše posode, s čemer bodo zlasti ustregli gospodinjstvom. Gre za program rafinerijskih in petrokemičnih izdelkov. V ta namen so že dobili nekatere stroje, drugi pa naj bi prišli v kratkem. Tudi vzorce ambalaže že imajo. S poskusno izdelavo bodo predvidoma začeli v oktobru, v manjše posode pa bodo polnili bencin za gospodinsjtva, razredčila za oljne barve, sredstva za razmaš-čevanje, sredstva za pranje v avtomobilskih delavnicah, petrolej za razsvetlajvo, sredstva za izboljšanje viskoznosti dizelskega goriva ... V prihodnjem letu pa naj bi v manjšo embalažo pakira-
na litre?
li še razna premazna sredstva za les. Razmišljajo pa tudi o litrski prodaji izdelkov tozda Petrokemija, na primer metanola, formalina in lepil. Po teh izdelkih je tudi med posamičnimi kupci zanimanje, vendar jih ne morejo prodati, ker nimajo embalaže.
Š. S.
Prvo fotografijo smo posneli tik za glavno prometno povezavo ob Lendavski ulici v Murski Soboti.
EXPORT - IMPORT
□LJOOPSKRBA
ZAGREB
Kup navlake smo odkrili v neposredni bližini mestnega pokopališča.
Tretja fotografija pa prikazuje stari, razpadajoči, nekdanji mlin na potoku Ledava.
Obiščite nas na radgonskem sejmu v naših poslovnih prostorih, kjer si lahko ogledate bogato ponudbo vseh vrst kmetijskih strojev in gradbene mehanizacije.
••••••••••••••••••
Ponujamo tudi DEVIZNO PRODA-
JO naslednjih izdelkov:
— motorne žage PARTNER — na-hrbtne motorne škropilnice SOLO
— kosilnice in okopalniki GOLDONI — glasbila programa SABA
— in ročno orodje AEG — rezervni deli in servisna služba zajamčena.
Cene ugodne, sejemski popust — možnosti kreditiranja nakupov domače opreme. Vse informacije dobite na sejmu, po sejmu pa v prodajalni POLJOOPSKRBE, Lendavska cesta 37, v Murski Soboti, tel.: (069) 21 048 in v Mariboru, Ljubljanska cesta 7, tel.: (062) 24 784
KMETIJSKO-ŽIVILSKI
SEJEM GORNJA RADGONA IN KONJENIŠKI KLUB
- LJUTOMER VABITA NA
Janez Gider iz Sodišinec se je že prebudil z občutkom, da bo petek, 15. avgust, zanj uspešen ribiški dan. Dopoldne so lovili s prijatelji ob znanem jezeru ob poti do Maribora, vendar brez uspeha.
Ribiška strast mu ni dala miru, tako da se je popoldne odpravil še na domačo »kamenš-nico« pri belem križu (gramoznica na poti od Rankovec proti Gederovcem). En amur mu je ušel, za drugega pa je porabil dve uri in pol časa, da ga je potegnil na suho. To je rekord te gramoznice in tudi Janeza Giderja. Amur je dolg 99 centimetrov, tehta pa skoraj deset kilogramov.
USPOSABLJANJE IZVENŠOLSKE MLADINE V GORNJIH IVANJCIH
Republiški inšpektor jih je
»Tudi letos se 90 mladincev v Centru za usposabljanje mladih v Gornjih Ivanjcih dobro počuti in bojim se, da bo, tako kot vsako leto ob slovesu, potočena marsikatera solza,« je dejal komandant mladinskega učnega
centra Jože Vaupotič. Od 1. do 17. avgusta je v Gornjih Ivanjcih taborilo 46 deklet in 41 fantov, ki ne bodo nadaljevali šolanja v srednjem usmerjenem izobraževanju. Usposabljanje organizira vsako leto oddelek za ljudsko
Sovražnik jih ne bi mogel presenetiti, so prepričani udeleženci vojaškega usposabljanja v Gornjih Ivanjcih.
pohvalil
obrambo pri skupščini občine Gornja Radgona, letos četrtič v Ivanjcih.
Pouk po predpisanem programu je potekal brez težav, vendar je bil za vse bolj kot teoretični del zanimiv praktični del programa. Čeprav je bil delovni dan zelo natrpan že z obveznim programom, pa so bili zelo aktivni tudi v piosiem času, saj so pripravili veliko kulturnih večerov s kresovanjem, športnih tekmovanj in delovnih akcij, s katerimi so pomagali urediti strelišče v Gornji Radgoni in progo za motokros na Janževem vrhu.
Letošnje usposabljanje (priprave, dokumentacijo in izvedbo) so si ogledali predstavniki republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in glavni republiški inšpektor za ljudsko obrambo, Bojan Potočnik. Z njihovim delom so bili zadovoljni.
Sklep usposabljanja je bil v nedeljo, oziroma že v soboto, ko so po končanem štiridesetkilo-metrskem pohodu pripravili kulturni program in podelili priznanja-	Bernarda Peček
KONJSKE
Spored:
— dirka za pokal KŽS
— finale krožne dirke Slovenije
— prvenstvo dveletnih kasačev Slovenije
NEDELJA, 24. AVGUST 1986, OB 15.00
HIPODROM GORNJA RADGONA
STRAN 6
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
kmetijska panorama
Neugodno vreme, pa vendarle dobri pridelki
V letošnjem letu smo v KG Rakičan na požetih 1581,08 hektarjih povprečno pridelali na hektar 56,47 dt pšenice, osušene na 14 odstotno vlago.
S tem doseženim povprečnim pridelkom smo zelo zadovoljni, saj ie le za 6 odstotkov nižji od doseženega rekordnega, ki smo ga dosegli lani. Lani smo namreč pridelali na 1468,80 hektarjih povprečno na na 60,11 dt pšenice. Letošnji pridelekie tudi nekoliko manjši od štiriletnega jpovprečja (1982—1985) — 57,28 dt. V tozdu PG Lendava, kjer so težje zemlje, znaša to štiriletno povprečje celo 60,38 dt pšenice na hektar, kar je za naše razmere izreden dosežek, saj imamo v povprečju slabšo kakovost zemlje kot Slavonija ali Vojvodina.
S poljedelsko izdelavo se v DO KG Rakičan ukvarjata dve temeljni organizaciji: Poljedelstvo in govedoreja Rakičan na območju občine Murska Sobota ter Poljedelstvo in govedoreja Lendava na območju občine Lendava.
TO PG Rakičan ima devet gospodarskih enot, ki se ukvarjajo s poljedelsko pridelavo. Površine v tej TO se razprostirajo od Kramaro; vec na severozahodni meji do Beltinec. Kljub naporom, da bi imeli čim več površin v večjih kompleksih, nam to povsod zaradi goste na: selienosti in velike razdrobljenosti kmečkih površin ni uspelo. V tej TO imamo tudi več slabših površin, to je predvsem lahkih peščenih, na prodnati podlagi, ki nam ob najmanjši suši dajo slabše pridelke.
TO PG Lendava ima štiri gospodarske enote, ki se ukvarjajo s poljedelstvom. Površine v tej TO so bolj arondirane. je več večjih kompleksov in tudi zemlja je v povprečju težja, tako da nam kratkotrajne suše ne napravijo večje škode.
Po temeljnih organizacijah in gospodarskih enotah smo letos dosegli naslednje povprečne pridelke:
Tozd Poljedelstvo in govedoreja Rakičan
Gospodarska enota	Požeto ha	Doseženi povprečni pridelek na ha
Petanjci	84,22	60,95 dt
Lemerje	81,75	58,75 dt
Beltinci	81,30	56,92 dt
Tešanovci	118,39	55,46 dt
Motvarjevci	146,10	54,70 dt
Martjanci	80,50	54,04 dt
Topolovci	42,79	51,09 dt
M. Sobota	174,46	49,98 dt
Rakičan	117,77	49,14 dt
	927,28	54,12 dt
Tozd Poljedelstvo in govedoreja Lendava		
Ginjevec	86,14	61,46 dt
Lendava	249,47	60,62 dt
Žitkovci	168,41	59,21 dt
Benica	149,78	58,15 dt
	653,80	59,80 dt
DO KG RAKIČAN	1581,08	56,47 dt
zemljah, zelo nizke in so zaradi visokih temperatur začele klasiti, preden so se normalno razvile. V juniju je padlo ogromno padavin (163 mm), kar ie pospešilo razvoj glivičnih bolezni na tistih površinah, ki niso bile dvakrat škropljene proti boleznim žit. Mi smo dva: krat škropili, zaradi tega ne bi mogel trditi, da bi nam bolezni bolj zmanjšale pridelek kot lani. Mogoče za malenkost, ker je bil letošnji junij se bolj moker kot lani. Razen suše v maju, zaradi katere se pšenice niso normalno razvile, so nam zmanjšale pridelek višje temperature v začetku julija, ko je istočasno pihal močan južni veter, in to posebno pri poznih sortan: dukatu, pitomi in tudi pri novosadskih sortah: zvezdi, Uni in zelengori, pri katerih seje še zeleno listje naglo posušilo. Zaradi naglo prekinjene vegetacije se zrno ni moglo normalno razviti in je zato pri teh pšenicah dosežen slabši pridelek kot bi bil, če ne bi bilo te nagle prekinitve vegetacije.
Tako nam je dala lani sorta dukat (pozna sorta) na EE Lemerje na površini 8,60 hektarja 82,62 dt pšenice na hektar, letos pa na ’5,65 hektarja na isti EE le 60,47 dt.
Za bolezni sem napisal, da nam niso povzročile večje škode kot lani. Mogoče je bilo tu in tam na posamezni sorti nekoliko več septo-rie kot lani. Temu se imamo zahvaliti, ker smo tudi letos dvakrat škropili s tiltom. Prvič preventivno proti pepelasti plesni, in to obenem, ko smo škropili s herbicidi proti plevelom. Tako kot lani tudi letos nismo imeli na naših pšenicah pepelaste plesni. Drugič smo škropili s tiltom v začetku klasenja proti drugim boleznim, žit, predvsem proti boleznim na klasu. Letos smo še dodali, pri tem drugem škropljenju s tiltom, preparat decis proti strgaču (lemi), zato naše pšenice niso bile poškodovane. Prav tako smo vse pšenice poškropili s herbicidi proti plevelom, zato so bile naše pšenice čiste, le tu in tam je bilo zaradi slabe »vezave« pri škropljenju nekaj plevela.
Izvedli smo tudi dvakratno močno dognojevanje pšenic z dušikom, za sorti pitoma in dukat trikratno, kar pa letos zaradi prekinjene vegetacije pri teh dveh sortah ni dalo boljših pridelkov.
Na koncu lahko še enkrat potrdim, da smo z letošnjim povprečnim hektarskim pridelkom, ki znaša, kot rečeno, 56,47 dt, in to na požetih 1581 hektarjih, zelo zadovoljni, saj smo s tem pridelkom gotovo prvi med družbenimi obrati v Sloveniji. Ce bi vsi v Sloveniji, tako kmetje kot družbeni obrati, dosegli samo za 6 odstotkov manjši pridelek pšenice kot lani, ne bi bil noben problem izpolniti načrta letošnjega odkupa pšenice.
Franc Skledar, dipl. kmet. inž.
Prekopalnik iz Agroservisa
V soboškem Agroservisu so prejšnji teden preizkusili nov traktorski prekopalnik, ki je rezultat razvojnega dela domačih strokovnjakov. K izdelavi tega prekopalnika jih je prisililo tržišče, pa tudi sicer so v Agroservisu ves čas spremljali delovanje navadnega traktorskega prekopalnika, ki ga izdelujejo že pet let. P tem so upoštevali mnenja in pripombe uporabnikov, na osnovi tako zbranih podatkov pa sta se Vlado Kuhar in Nace Gjerkeš lotila izdelave novega prekopalnika. Njegova prednost je v tem, da ima pogon direktno preko centralnega reduktorja, kar pomeni, da je primeren tudi za traktorje manjših moči, noži pa pri obdelavi zemlje ne zbijajo, tako da ta lahko diha. Prekopalnik je prilagojen vsem vrstam zemlje in vsem tipom traktorjev, njegova delovna širina je 1,80 metra, prvič pa ga bodo predstavili na sejmu v Gornji Radgoni. Foto: L. Kovač
Od sort smo imeli največ lonje, nato po vrstnem redu: super zlat-na, zvezda, una, baranjka, zelengora, pitoma, dukat, Slavonija in ma-kroposkus s 47 sortami pšenice m 10 sortami ječmena.
Kakšne so bile vremenske razmere za letošnjo pšenico?
Zaradi močne suše jeseni so bile zemlje zelo suhe in zbite. Zaradi tega se je težko oralo in teže se je pripravljala zemlja za setev. Zaradi zbite zemlje je bilo potrebno večkratno brananje s krožno brano, da se je zemlja kolikor toliko pripravila za setev. Vse pšenice nismo uspeli posejati v oktobru, tako da smo 15 odstotkov površin posejali šele v novembru, in to do 10. novembra. Vemo, da novembrske setve dajo slabše pridelke, vendar če smo hoteli izpolniti načrt setve, smo morali sejati tudi v novembru. V začetku je bil zaradi suše, ki se je nadaljevala v oktobru, zelo slab vznik pšenice. Konec oktobra je nastopilo hladno vreme, ki se je nadaljevalo v novembru, tako da tudi v tem času pšenica ni mogla vznikniti. Nevarnost je bila, ker je sredi novembra zapadel sneg, da bo pšenica vzkalila komaj v marcu, kar bi-bila katastrofa, ker bi bil v tem primeru pridelek zelo slab. Na srečo je novembrski sneg konec meseca skopnel. V začetku decembra so nastopile visoke temperature, ki so omogočile, da je vsa pšenica vzkalila. Konec decembra je potem nastopila prava zima s snegom, ki je zaščitil pšenico pred nizkimi temperaturami.
Tako so naše pšenice dobro prezimile, sklop pšenic, to ie število rastlin na kv. m, je bil spomladi dober. Jeseni smo glede na slabšo pripravo zemlje sejali gosteje. Za posamezne sorte sejemo različno število kalivih zrn na mrin to od 550 do 750 kalivih zrn na kv. m. Zaradi tople pomladi ni bilo običajnega razraščanja pšenic, zato so vsi, ki so sejali na hektar premalo semena, imeli preredek sklop.
Da nismo dosegli enakega pridelka kot lani, je po mojem glavni vzrok suša v maju, ki je pri nas trajala do 25. maja, in to še z visokimi temperaturami. Zaradi te suše so ostale pšenice, posebno na lahkih
Na delovni enoti tozda Poljedelstvo in govedoreja v Žitkovcih gradijo gospodaski objekt, v katerem bodo garaže, delavnice in lope. Postavili bodo tudi manjšo bencinsko črpalko in asfaltirali dvorišče. Kot se vidi na posnetku, so kot konstrukcijo uporabili montažne elemente, ki jih sicer izdeluje Gradbeništvo Pomurje. Gradbena dela izvaja Gradbenik iz Lendave. Vrednost objektov je 100 milijonov dinarjev, obsegali bodo 8500 kvadratnih metrov, predvidoma pa jih bodo dogradili do 15. oktobra.
TURNIŠČE.* cene pujskov
Minuli četrtek je ponudba pujskov na sejmu v Turnišču bila izredno skromna. Rejci so tokrat ponujali le 30 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, za par pa so zahtevali od 25.000 do 30.000 dinarjev. Prodali so vse pujske.
EN KOVAČ ŽIVLJENJE KUJE
Jožef Ceh je 36-letni kovač iz Nedelice. Njegovo delo je precej naporno. Potrebne so močne, delavne roke in pa volja do dela, to Pa Jožef prav gotovo ima. Pogovarjala sva se kar v kovačnici, katere notranjost se ob široko odprtih vratih dobro vidi tudi s ceste in sama po sebi kaže, kako naporno je to delo. Okrog naju je ležalo težko kovaško orodje, povsod železo, polomljena kolesa vozil, polomljeni posamezni deli strojev, skratka pravo delovno, kovaško vzdušje.
. V kovačnici je bil tudi sokrajan, kateremu je kovač pravkar popravljal kmetijski stroj. Ta je Jožeta med pogovorom pogosto spomnil na kaj, kar je ta v svoji skromnosti »pozabil« povedati.
Naj kar začneva z običajnim novinarskim vprašanjem v takih primerih. Kako ste se navdušili za to delo?
»To delo — in s tem tudi kovaško delavnico — sem prevzel od očeta, ta pa od njegovega očeta. Delavnica pa stoji že precej let. Postavili so jo že leta 1919. Seveda je bilo takrat delo precej drugačno.
Mislim, da ne moremo ob tem govoriti o nekem velikem navdušenju za to delo. Bil sem edinec v družini in bilo je že nekako samoumevno, da prevzamem kovaško delavnico. To je bila tradicija. Ko sem bil jaz vajenec, ni bilo usmerjenega izobraževanja. Vajeniško šolo je bilo treba končati in začel sem delati v kovačnici. Na začetku sem se še nekoliko izpopolnjeval pri očetu, a sem opravila že kmalu sam dobro obvladal.«
Vidim, da imate trenutno precej dela ...
»Ja, trenutno mi res dela ne manjka. Vendar pa so to v glavnem kakšne drobnjarije, popravila kmečkih strojev .. .
Delo je precej težko. Vidim, da mladi nočejo v.ta poklic. Tu si ves čas umazan. Delaš od jutra do večera, če je treba. Nimam nobene pomoči pri delu. Včasih mi pomaga oče, a je star že 65 let.«
Je ta obrt dovolj za preživljanje družine?
»Ne, samo obrt ne daje dovolj dohodka, da bi lahko mirno živeli. Problem so predvsem visoke cene materiala. Kilogram železa
stane že do 800 dinarjev. S samim materialom sicer ni problema, saj ga v glavnem vsega dobim v Železnini v Beltincih. Pri kovaštvu ni toliko problema z materialom kot s cenami. Velika je razlika v cenah storitev v kovaštvu v primerjavi s storitvami v drugih obrtnih in kmetijskih storitvah. Naj vzamem na primer izdelek, za katerega material stane star milijon, jaz pa zahtevam za izdelek stari milijon in pol. V tem času se cena materiala tako dvigne, da v bistvu nimam nobenega dohodka, saj je toliko nova cena materiala. Ce bi bila vsaj pol leta ista cena, bi bilo drugače.
»Daleč naokrog ni nobenega kovača, zato mi dela ne zmanjka« pravi Jožef Ceh.
Tako pa mi pogosto tisto, kar bi moral biti moj dohodek, zadostuje komajda za nakup materiala za nadaljnje delo.
Stranke so tudi iz okoliških krajev?
»Tu daleč naokrog ni nobenega kovača, zato prihajajo ne samo iz Nedelice, ampak tudi iz raznih okoliških krajev — iz Turnišča, Velike Polane, Brezovice ... celo iz Filovec.
Delo traja od jutra do mraka. Še posebno zdaj, poleti, ko je bilo ob žetvi veliko okvar kmetijskih strojev. Tu si ne moreš določiti delovnega časa. Ko je kaj za delati, pač naredim. Med žetvijo je mnoga dela treba opraviti takoj. Prišli so me prosit, naj jim popravim tudi ob enih ponoči. In sem šel.
Ste kaj razmišljali o razširitvi delavnice?
»Ce bi sin imel voljo ostati doma in delati v delavnici, bi delavnico prav gotovo razširil in moderniziral. Vendar pa, kakor drugi mladi, nima volje do tega dela.
Težko pa je tudi s posojilom. Ce bi hotel razširiti delavnico, bi se moral povezati s kakšnim podjetjem. Za to pa trenutno nimam interesa. Zase imam kar dovolj dela.«
Torej boste nadaljevali tako, kot ste delali doslej?
»Najbrž. Kaj več se v takšnih razmerah ne da. Kovaštvo nikakor ni obrt, ki bi imela veliko prihodnost. Sploh pa družba ni vlagala kaj dosti v kovače, zato so ti izginjali drug za drugim. Jaz sem to delo opravljal kljub vsemu in ga mislim opravljati tudi naprej. Rad pa bi, da bi bilo to delo bolj cenjeno, glede na težavnost pa bi moralo zadostovati za normalno življenje družine.«
Svojim odgovorom je Jožef ves čas dajal nekako ironični prizvok, saj je dajal pripombe na postranske stvari v zvezi s kovaštvom. Le ko je govoril o razkoraku med vloženim delom in dohodkom, je postal nekoliko zaskrbljen, v nekaterih trenutkih celo jezen.
Kljub vsemu pa v dolgi nedeliški ulici stoji ob cesti kovaška delavnica, v kateri neumorno tolče s kladivom po trdem železu močan, svetlolas moški — to je Jožef Ceh.
Jože Gabor
Vse življenje v vinogradu
K Mariji in Francu Tivadarjevima v Lendavi nismo prišli po naključju, saj je bil njun naslov že dolgo v beležki in podčrtan z debelo črto. Za obisk smo namreč imeli vzrok! Sta dobra vinogradnika in kletarja. Mnogi so samo vinogradniki in pridelajo veliko vina, ki pa ni vselej ustrezno negovano.
»Res je: vino je živ organizem in treba je znati z njim. Pomembna je izbira sorte, potem gnojenje, kop, negovanje vinograda, škropljenje. .. Veliko je dela! To pa je pozabljeno, če gorice dobro obrodijo. Mi smo s pridelkom več kot zadovoljni, saj na 50 arih
»Z večletnim delom človek pridobi izkušnje, kar pa seveda ne pomeni, da ni treba biti buden pri morebitnem sladkanju, razsluzevanju, temperaturi kleti, pretakanju... In če je z vinom vse v redu, potem tudi ni težav na kmetijskem zavodu, ko ga daš
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
pridelamo več kot pet tisoč litrov vina,« je povedala Marija, ki se je povsem »zapisala« vinogradništvu. V času, ko je bil mož Franc zaposlen (zdaj je že v pokoju), je v glavnem sama skrbela za vinograd, seveda pa brez pomoči ni šlo. »Ne najemamo veli-
na analizo, in ne s prodajo. Naša vina dobijo več kot 16 točk, kar se šteje že med kakovostna vina. Tudi prodamo lahko vse, kar pridelamo, no ja, vsega ravno ne, ker tudi za domačo porabo nekaj mora ostati. Še posebno zdaj, ko k nam občasno pridejo turisti,
Franc in Marija Tivadarjeva iz tisoč litrov vina.
Lendave na 50 arih pridelata čez 5
ko delavcev. Ker se ukvarjamo samo z vinogradništvom, nam ni treba hiteti z delom, na primer z okopavanjem, zato ponavadi mož, jaz in še kak pomočnik kopljemo po nekaj dni.«
Tivadarjevi uporabljajo za gnojenje pretežno umetna gnojila in bolj malo hlevskega gnoja. Na jesen vinograd skopljejo globoko, da tako pride trava, ki jo čez leto kosijo (torej plevela na škropijo), čim globlje in je tudi neke vrste gnojilo.
Seveda je pridelek odvisen ne le od gnojenja in škropljenja, ampak tudi od sort. V tem vinogradu je največ laškega rizlinga, nekaj malega je šipona in ranih sort, ki smo jih ob obisku že poskusili. Kaže, da letos v moštu ne bo manjkalo sladkorja in ga ne bo treba dosladkavati, s tem pa se bodo vinogradniki oziroma kletarji izognili še nevšečnosti, saj se je že mnogim zgodilo, da preveč sladkan mošt ni zavrel pravočasno in tudi potem, ko je, je ostalo v njem še veliko neprevretega sladkorja — vino je ostalo sladko, s tem pa je bilo več težav pri kletarjenju in pri prodaji. Sladkih vin na našem območju ne pijejo radi.
»Vi najbrž nimate težav ne z negovanjem ne s prodajo vina?« smo se obrnili na Franca, ki je »glavni« v kleti.
včasih kar cel avtobus, nimamo težav s prodajo, saj vino ne le radi pijejo, ampak ga odnesejo po nekaj litrov tudi domov.«
»Ali je to zametek kmečkega turizma?«
Marija je dejala: »Lahko bi se ukvarjali s tem, ko bi imeli okrog hiše več prostora in bi se »naši mladi« bolj zanimali za to dopolnilno dejavnost. Ker se ne, ostajamo še naprej le pri prodaji na veliko (gostilničarjem in drugim večjim odjemalcem), kar pa seveda ne pomeni, da bi odslovili posameznika ali skupino turistov.«
Ni treba posebej poudarjati, da smo ob obisku pri Mariji in Francu Tivadarjevima zvrnili nekaj kozarčkov rajnega vinča, čeprav sta gostitelja dejala, da je najboljše že prodano in ga ni več v kleti. Tudi to je bilo odlično. Stopili smo tudi v vinograd: 50 arov oziroma pol hektarja, to je že nekaj, mar ne, saj da 5 do 7 tisoč litrov vina in tudi lep kupček denarja, saj je zdaj cena lendav-čana že dokaj visoka. Vinograd tudi letos obeta, da bo tekel sladek mošt, za pričakovano količino pa sta lastnika menila, da bo srednja vinogradniška letina. Ko bi le bila vsaj taka, saj je bila lanska zaradi pozebe boli slaba.
Š. Sobočan
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
STRAN 7
I
Gornja Radgona — 69250 Gornja Radgona, Trg svobode —.Telefon 069/74-641 — Žiro račun:51 910-601-11048
Teleks: 35289 YU 14 OKGR
OZ 14. OKTOBER je organizacija, ki z združevanjem samostojnega osebnega dela in vključevanjem lastnih strokovnih služb organizira, posreduje in izvaja vse vrste gradbenih in zaključnih del v gradbeništvu, razne vrste obrtnih storitev, kooperacijsko proizvodnjo v ozdu ter organizira dejavnosti pri razvijanju novih programov.
Že vrsto let s svojo poslovno politiko krepimo in razvijamo poslo-vno-tehnično sodelovanje med organizacijami združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela.
Več kot 200 članov, povezanih v treh delovnih enotah, zagotavlja široko ponudbo različnih proizvodov in storitev:
a)	celovito ponudbo inštalacijskih del pri novogradnjah in obnovitvenih ter vzdrževalnih delih ter pri prevzemanju del pri gradnji oz. preureditvi kompletnih energetskih sistemov (elektroinštalacije — jaki in šibki tok, vodovod, centralna kurjava, prezračevanje, plinske inštalacije, klimatske naprave itd.);
b)	izvajanje zemeljskih in gradbenih del pri urejanju stavbnih, komunalnih in kmetijskih zemljišč. Z našo ponudbo pokrivamo kompletno izvajanje agro- in hidromelioracijskih del: geodetska, pripravljalna dela, transporte zemeljskih mas, planiranje terena, izkope melioracijskih jarkov, drenažo, globoko oranje, izdelavo prepustov in poti, polaganje kanalet, posredovanje as-falterskih in podobnih storitev ...;
c)	prevzemamo tudi dela pri polaganju plinovodov, minerska dela v kamnolomih, strojna, nakladalna in podobna dela v gramoznicah oz. transport različnih agregatov;
d)	organiziramo prevzem drugih strokovnih del pri gradnjah na osnovi posebnih naročil.
Proizvodna enota z organizirano izdelavo končnih izdelkov in polizdelkov doživlja v naši poslovni politiki pravi razcvet in zavzema vedno vidnejše mesto v naši ponudbi na vse bolj zahtevnem tržišču. S programom te enote pokrivamo:
—	izdelovanje naprav za izkoriščanje sončne energije, za kar smo razvili lastni sprejemnik sončne energije — kolektor z vso pripadajočo avtomatiko in drugo opremo ter zagotavljamo projektiranje,
montažo, servis in vzdrževanje kompletnih sistemov ali posameznih naprav,
— izdelavo kovinskih cistern, rezervoarjev, kotlov različnih velikosti in zahtevnosti izvedbe,
Urejanje kmetijskih površin — drenaža.
— izdelavo termopan stekla in veliko različnih steklarskih storitev,
— izdelavo barv in lakov za oplemenitenje ali zaščito lesa in lesnih izdelkov,
— izdelavo pohištva in opreme za opremljanje bivalnih, proizvodnih ali drugih objektov ne glede na velikost in zahtevnost,
— izdelavo opreme za rekreacijske objekte po projektu ali na posebno željo investitorja,
— opremljamo in urejamo dvorane, gostinske in druge večje objekte ob uporabi najsodobnejše tehnologije,
—	izdelavo in montažo protipožarnih naprav,
— izdelavo strojev in naprav za različne namene (lestev-transporter. naprave za brušenje reliefnih površin lesa ...).
Od drugih obrtnih storitev ponujamo:
— s sodobno tehnologijo za obdelavo lesa prevzemamo najzahtevnejša dela notranje opreme, prostorov in kakovostno izdelovanje vseh vrst lesene embalaže oz. izdelkov pri skladiščenju in pretovarjanju blaga,
— dodelava barvnih kovin in druga kovaška dela omogočajo vključitev zadruge pri obnovah naših kulturnih spomenikov ter drugih podobnih pbjektov,
—	oblikovanje in izdelovanje usnjene galanterije,
—	predelava plastike,
— dajanje sistemske pomoči in prevzemanje nalog obdelave podatkov v poslovni in tehnično-tehno-loški informatiki.
ta PANONIJA
MBf Murska Sobota,Bjedičeva 1-3
PROIZVAJAMO
Brzoparilnike, kotle za žganjekuho, motorne rotacijske kosilnice, traktorske nakladalce, vinogradniške škropilnice: — ročne nahrbtne, motorne nahrbtne — sadilnike za koruzo — zgrabijalnike — obračalnike — enoosne prikolice — traktorske, avtomobilske — pnevmatske sadilnike — pobiralne stiskalnice — predsetvenike — drobilce — napajalnike za svinje in govedo — transporterje — po-drivače — rotacijske brane — rotacijske drobilce — medvrstne rotacijske kultivatorje — žitne sejalnice napeljujemo in popravljamo gradbene inštalacije — izdelujemo odlitke barvnih kovin (tlačni in kokilni liv), izdelujemo odkovke barvnih kovin
Žitna sejalnica
Predsetvenik racional
IMP PANONIJA, industrija kmetijske mehanizacije in montaže, MURSKA SOBOTA
Tozd kmetijska mehanizacija, n. sol. o., TOZD BLISK, n. sol. o.
Murska Sobota, n. sol. o., 69000 MURSKA SOBOTA, Bjedičeva 1 -3
STRAN 8
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
sodeluje s svojim proizvodnim programom na 24. mednarodnem
kmetijsko živilskem sejmu
v Gornji Radgoni
v času od 22. - 31. 8. 1986.
Po ugodnih cenah boste lahko kupili
naslednje izdelke:
— emajlirano posodo
— trajnožareče peči za etažno
centralno ogrevanje
- radiatorje
Pričakujemo vas v hali E, stand 410 !

tehnostroj
69240 LJUTOMER, PREŠERNOVA 40, TELEFON: (069) 81615
NOVO
NOVOe NOVO
Trosilnik hlevskega gnoja Nosilnost 4000 kg
UNIVERZALNI STROJ ZA TROŠENJE GNOJA IN PREVOZ KMETIJSKIH PRIDELKOV IN SILAŽE -TG 4VK
Enakomerno in kakovostno trošenje hlevskega gnoja na enoto površine je temeljni pogoj za visoke hektarske donose. Trosilnik ima v opremi zadnjo stranico, s katero prilagodimo trosilnik v prikolico. Za praznjenje zaboja uporabi
mo pomični transportni trak na podu. Posebna oprema trosilnika je nadgradnja za silažo, ki jo je mogoče montirati na trosilnik brez trosilne naprave. Trosilnik hlevskega gnoja tip TG — 4VK ima trosilno napravo s pokončnimi valji.
Namenjen je za trošenje hlevskega gnoja na širših površinah.
Prekucnik za nazaj dopolnjuje izdelek in se uporablja brez trosilne naprave z vgrajeno zadnjo stranico in se rabi kot prikolica s prekucnikom.
Traktorski viličar
TIP VP 1300
Viličarski traktorski priključek je namenjen za prevoz pale-tnih zabojev in drugih tovorov v sadjarstvu, hladilnicah in kmetijstvu. Izveden je kot traktorski nošeni priključek s prijemalno zaporo. Omogočen je pomik vilic levo in desno.
TEHNIČNI PODATKI:
— maksimalna nosilnost 1300 kg
— lastna teža 401 kg
— maksimalna višina dviganja 2500 mm
— bočni zamik vilic levo — desno 100 + 100 mm
— potrebna moč traktorja 22 kW
Stiskalnica za nekovine — 63
Stiskalnica je prirejena za baliranje odpadkov, predvsem papirja in tekstila in drugih nekovinskih materialov. Primerna je za trgovske poslovalnice, v industriji, v zbiralnicah odpadnega papirja itd. Predstavlja veliko racionalizacijo pri transportu.
TEHNIČNI PODATKI
— elektromotor 3kW
— sila stiskanja 63 kN
— dimenzija paketa: dolžina 830, širina 720, višina 450 do 1100 mm.
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
STRAN 9
Mercator - Sloga
Delavski svet MERCATOR-SLOGE, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, p. o., Gornja Radgona
razpisuje:
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili (ni reelekcija)
POSLOVODJA II PE MAJA Radenci
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— imeti mora poslovodsko ali srednjo komercialno šolo ali poklicno trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let,
— sposobnost vodenja poslovne enote in sposobnost komuniciranja s strankami.
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let, po poteku te dobe pa je lahko ponovno izbran.
Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v 15 dneh po razpisu na naslov: Razpisna komisija MERCATOR-SLOGE, p. o., Gornja Radgona, Partizanska c. 16.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
Komisija za delovna razmerja MERCATOR-SLOGE, trg. na ddrobno, debelo ter gostinstvo, p. o. Gornja Radgona objavlja prosta dela in naloge
NAMESTNIK POSLOVODNJE IV PE KRISTAL v Gornji Radgoni (kristal, galanterija, kozmetika in fotomateriali).
Kandidat mora izpoljnjevati naslednje pogoje:
— imeti mora poslovodsko ali komecialno ali trgovsko šolo s 5 let delovnimi izkušnjami,
— sposobnost prodajalca tehnične stroke ali mešane stroke, — sposobnost vodenja,
— sposobnost komuniciranja s strankami.
Kandidat bo izbran za nedoločen čas.
Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v 15 dneh po objavi na naslov:
Komisija za delovna razmerja MERCATOR-SLOGE, p. o., Gornja Radgona, Partizanska c. 16.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
PRIMORJE EXPORT nova goric« p.o. Jugoslavija
65000 NOVA GORICA, Vipavska cesta 13____
ZASTOPSTVA IN KONSIGNACIJA
TUJIH FIRM:
kosilnice in motokultivatorji
motorni okopalniki
atomizerj i
ZAVOD SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO
LJUBLJANA, Poljanska cesta 28
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za organizacijsko enoto Murska Sobota
1.	pedagoškega svetovalca za slovenski jezik v osnovnem in srednjem izobraževnju (1/2 delovni čas)
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta in je lahko po končanem mandatu ponovno imenovan.
Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka izobrazba ustrezne smeri, — 7 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja,
— opravljen strokovni izpit.
Osebni dohodki po pravilniku Zavoda SRS za šolstvo.
Zavod nima prostih stanovanj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Zavod SR Slovenije za šolstvo. Ljubljana, Poljanska cesta 28, razpisna komisija.
Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Vsa pojasnila lahko dobite v organizacijski enoti Murska Sobota.
VSE POTREBNE INFORMACIJE BOSTE DOBILI, ČE NAS OBIŠČETE NA 24. KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI!
LESNINA, n. sol. o., Ljubljana
Tozd Maloprodaja — gradbeni material, n. sub. o.
Trgovina z lesom in gradbenim materialom Murska Sobota, Markišavska 2
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnega sredstva:
VILIČAR LITOSTROJ, 3,5 t, leto izdelave 1975, nevozen Izklicna cena je 700.000 din.
Javna dražba bo 1. septembra 1986 ob 12. uri na dvorišču Agro-servisa Murska Sobota. Ogled je možen uro pred začetkom dražbe. Interesenti morajo položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene pred začetkom dražbe, kupljeno OS pa takoj plačati. V izklicno ceno ni vračunan prometni davek.
Integral, DO GOLFTURIST
TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA
na podlagi določil 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih tozda Naravno zdravilišče Lendava
a)	razpisuje
zasedbo del in nalog: VODJA POSLOVNE ENOTE PARK
pogoji za zasedbo:
— ekonomska višja šola gostinske ali turistične smeri, ali
— srednja hotelska šola,
— 3 teta delovnih izkušenj pri vodenju gostinsko-turističnih enot,
— pasivno znanje nemškega in madžarskega jezika, — vozniški izpit.
b)	objavlja
zasedbo del in nalog: VIŠJI FIZIOTERAPEVT
pogoji za zasedbo:
— višja zdravstvena šola smeri .fizioterapevt,
— opravljen strokovni izpit,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— pasivno znanje nemškega jezika,
Kandidati naj svoje prijave vložijo skupaj s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za zasedbo razpisanih oz. oglašenih nalog v roku 15 dni po objavi. Prijavi naj bo priložen kratek opis dosedanjega dela.
O izidu razpisa oz. oglasa bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
Prijave pošljite na naslov: integral, DO Golfturist, tozd Naravno zdravilišče Lendava, Partizanska 14, s tem da svojo prijavo na razpis pod a označite »za razpisno komisijo«.
tozd mehanični Ljubljana DE MURSKA SOBOTA, Tičinska 20/b
objavlja
JAVNO DRAŽBO
— za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
izklicna cena:
1.	Avto, kombi, IMV 1600 D, letnik 1976, nevozen, neregistriran	100.000,— din
2.	Avto, tovorni, TAM 4500, letnik 1962, nevozen, neregistriran	100.000.— din
3.	Enoosna prikolica, nosilnost 7 ton,
letnik 1968, vozna, neregistrirana	150.000,— din
Javna dražba bo v sredo, 27. 8. 1986, na dvorišču SCT, tozd Mehanični obrati, DE M. Sobota, Tišinska 29 b, ob 9. uri. Ogled OS je možen uro pred začetkom dražbe. Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti 10-odstotno varščino od izklicne
cene, kupljeno pa plačati in odpeljati v treh dneh. OS se prodajajo po sistemu videno-kupljeno, zato je izključena vsaka možnost pritožb zaradi kakovosti.
+ SEDAJ PRIHAJA MODA
A KASTNER & ČHLER PA SKRBI, DA q BO LE-TA PRIŠLA TUDI DO VAS
Izšel je nov jesensko-zimski katalog znane graške firme
Kastner & Čhler. Naklada kataloga je velika. Če bi vse zložili ' na en kup, bi ta dosegel višino 9,3 km. Torej je zadnji kata-log prav na dosegu roke kapitana DC 9.
£_| Kastner & Ohler tudi tokrat ponuja veliko presenečenj. Daje enoletno jamstvo, stabilne cene, zamenjavo blaga, enoletno jamstvo za otroško konfekcijo in še in še.
-j-3 V katalogu najdete vse.za vaš dom, igrače, tehnične izdelke, (XI športne artikle in predvsem modo, ki je tokrat zastopana na kar 16 straneh več kot običajno.
TRGOVINA - MEJNI PREHOD VRTOJBA tel.:/065 32 901,32-837
STRAN 10
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1886
naši kraji in ljudje
Kako v Borejcih z žulji gradijo dom
Mogoče kakšen meščan težko razume vaščane, saj si ne more predstavljati, da bi po napornem delu v tovarni ali pisarni ponovno oblekel delovno obleko, se napotil na gradbišče, poprijel za lopato, kramp ali kakšno drugo orodje, in preostanek popoldneva ali celo soboto ali nedeljo preživel ob delu. Težko razume, da si na vasi lahko ali celo mora v^j postaviti sama svoj dom, pa naj si bo to vaški, gasilski ali pa celo vaško-gasilski, ki ga krajani uporabljajo za svoje družbenopolitično in družabno življenje. V mestu so navajeni vsega drugega. In kaj je tisto, kar ljudi žene v odrekanje, čemu jim ti domovi? Tako smo premišljevali, ko smo obi-
Marjan Mertuk, predsednik GD Bo-rejci je sicer še mlad, a mladost je prej prednost kot pomanjkljivost, sploh pa, ko govorimo o zagnanosti in mladostnem poletu pri prostovoljnih akcijah.
Vaško-gasilski dom je skoraj dokončan, saj je funkcionalno že uporaben, dokončno pa ga bodo dogradili prihodnje leto.
skali vaščane Borejec pri Križevcih pri Ljutomeru. In ker gre pač za vaško-gasilki dom, smo najprej obiskali Marjana Mertuka, predsednika GD Borjeci. Takole je pripovedoval;
»Preden začnem govoriti o našem domu, moram povedati, da ima naše društvo dolgoletno tradicijo, saj je staro prek 55 let — od takrat namreč obstajajo tudi zapiski o delu gasilcev. Takrat je imelo 28 rednih in 3 podporne člane, danes pa jih šteje skoraj 140 prostovoljnih gasilcev.
V tem času se je društvo iz leta v leto tehnično opremljalo in kakovostno raslo. Končno smo prišli do spoznanja, da imamo za naše delo in našo opremo premalo prostora. Začeli smo razmišljati o novem gasilskem domu. A ker smo premajhno društvo, poleg nas pa na vasi aktivno delujejo tudi druge društvene in družbene organizacije, se je kar ponudila misel, da bi z združenimi močmi postavili vaško-gasilski dom. Od ideje do uresničitve je dolga pot, ki pa smo jo prehodili, našli skupni jezik, se dogovo-
rili za skupno akcijo in začeli graditi.«
A sama gradnja je zahtevala veliko organizacije, prostovoljnega dela in vsega drugega. Delo so si porazdelili: Rdeči križ je organiziral tople malice za prostovoljce — kuhale so vrle domačinke, gasilci in drugi krajani so prijeli za krampe, lopate in druga polavtomatska delovna orodja, Križevske opekarne so priskočile na pomoč z opeko, denar pa so zbirali po hišah, dvakrat so imeli zbiralno akcijo, nekaj denarja pa je šlo iz krajevnega samoprispevka.
Seveda pa ni samo denar in opeka vse, bolj so pomembne prostovoljne ure, ki so jih od 1982. leta, ki so vaščani na občnem zboru potrdili gradnjo, vložili v svoj dom. Za gradnjo je bilo potrebno včasih malce iznajdljivosti in spretnosti, predvsem pa veliko volje in trdega dela. Doslej je delo opravilo 148 vaščanov, opravili pa so 5.400 delovnih ur, in to do konca lanskega leta. Ta številka se je letos povzpela na dobrih 6.000. Čemu in komu bo služil ta vaško-gasilski dom?
»V njem bodo poleg gasilcev dobili svoje mesto člani Rdečega križa, vaškega in vseh drugih organizacij, ki aktivno delujejo na vasi. Veseli bi bili, če bi mladinska organizacija pokazala kaj več volje do dela, in upamo, da bomo z novim domom, ki bo dokončan prihodnje leto, uspeli vsaj malce aktivirati mlade. Dom pa bo namenjen za sestanke vseh naštetih organizacij, za prireditve ob najrazličnejših praznikih in seveda za zabavne prireditve, saj je velik. Morda nam bo kdo očital, da smo gradili prevelik dom za tako majhen kraj, kot so Borejci, pa moram reči le-to, da nas je pri gradnji vodila misel, da gradimo za jutri. Morda je to dovolj močno opravičilo za vse tiste, ki nas bodo kdaj kritizira-L<<	Dušan Lopamik
ČE JE VOLJA, POTEM...
Kdo bi si mislil, da lahko v nekem manjšem kraju, kot so Radmožanci (Radamos) v lendavski občini, tako uspešno deluje kulturno društvo?
»V Radmožancih živi okrog 400 prebivalcev in zaman bi nas bilo še nekajkrat toliko, če ne bi bilo volje za delo v društvu. Seveda je treba žrtvovati tudi veliko prostega časa,« nam je ob nedavnem obisku v tem kraju dejala predsednica njihovega kulturnega društva, Helena Galova. Zvedeli smo tudi, da delujeta v okviru društva folklorna skupina, ki šteje 6 parov, in mešani pevski zbor, v katerem prepeva okrog 25 domačinov. Imeli so tudi dokaj dobro skupino domačih muzikantov, vendar v zadnjem času le-ta ni nastopala. Lani pa so se plesalci in godci ter pevci uspešno predstavili v Cankarjevem domu v Ljubljani na festivalu Alpe-Jadran na Bledu in v Markovcih pri Ptuju. Letos je zaenkrat bolj aktivna folklorna skupina, ki je sodelovala na občinski reviji v Srednji Bistrici in na območni folklorni reviji v Lendavi. Sicer pa jih večina nastopov še čaka v je-sensko-zimskem času. Tako se že pripravljajo na gostovanje v Szombathelyu na Madžarskem, na Bledu in verjetno tudi v Vojvodini (Bečeju). Sami pa bodo gostili folklorni skupini Veriga iz Lesc in iz Bečeja, in sicer ko bo v Lendavi Lendavska trgatev.
Zanimalo nas je še, v kakšnih razmerah deluje radmožan-sko kulturno društvo.
»Imamo dvorano v vaškem domu, ki je sicer v redu urejena, vendar ni odra. Vsaka prireditev pa je popolna le če poteka na primernem prizorišču, ne pa v dvorani na tleh. O dograditvi prizidka, v katerem bi bil oder, se že več let dogovarjamo, vendar se zapleta pri dovoljenju, ker je parcela premajhna. Kar pa se tiče strokovne pomoči, nam le-to dajejo kulturni delavci iz Ljudske republike Madžarske (koreograf in zborovdja) in od tam smo si v zadnjem času >sposojali< tudi glasbeno spremljavo za folklor-
no skupino. Vse to pa društvo precej stane. Zato pričakujemo večjo moralno in tudi finančno pomoč od samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti v občini Lendava. Sami pa si bomo prizadevali spet aktivirati domačo glasbeno skupino.«
V Radmožancih torej dokaj zavzeto ohranjajo narodnostno kulturno izročilo — madžarske ljudske plese in pesmi — njihovi nastopi pa so sicer vedno dvojezični, saj vpletajo tudi kakšen slovenski (prekmurski) ples, recitacije v slovenščini in tudi slovenske pesmi. Tako negujejo in razvijajo tudi sožitje.
Jože Graj
JEKLO
Wtehna
export-import trgovsko in proizvodno podjetje Maribor, n. sol. o.
62000 Maribor
Partizanska c. 34
tozd Zunanja trgovina
se predstavlja na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 22. do 31. avgusta s konsignacijskim programom za vinogradništvo:
HOLDER
HOLDER, Metzingen, ZRN
— členkasti traktorji za vinogradništvo
— specialna škropilna tehnika z elektronskim doziranjem škropiva in druga mehanizacija za obdelavo vinogradov
Praznik folklore v Beltincih
Na že tradicionalnem prazniku beltinske folklore se nas je zbrale nekaj tisoč ljudi. Kljub debeli senci, ki jo dajejo drevesa v parku ob starem gradu, nas je visoka temperatura, ki je bila tudi ta dan, dobro oznojila. Vendar se je le malokdo od domačinov odločil ostati doma. Folklorni festival, ki je že tradicionalen in ima mednarodno razsežnost, je ponovno dokazal, da je njihov ples na zavidljivi ravni. Poleg domačih slovenskih so nastopali gostje z Madžarske, Poljske in Češkoslovaške. S pomočjo strokovnjakov slovenskega inštituta za narodopisno gradivo pri Akademiji znanosti in umetnosti so postavili tudi etnografsko razstavo Žetev in mla-čev v Beltincih; uredili so jo v stari »cimprani« Šipoševi hiši.
Letos so v tem kraju organizirali tudi proslavo ob stoletnici gasilstva in nastop zelo znanega ansambla Avsenik. Sam vrh pa je pomenila folklora, ki smo si jo z velikim zanimanjem ogledali, ne samo domačini, ampak tudi gostje iz drugih krajev Pomurja in drugod. Lahko so zgled drugim krajem, kjer vlada kulturno mrtvilo. Bila je torej dobra organizacija in vsem, ki so karkoli pripomogli v uspešnosti nastopa, gre vsa pohvala.
Zvečer so odmevali prijetni zvoki v gostišču Zvezda, kjer so se lahko zavrteli vsi, ki jim je do te vrste užitka. Mislim, da so odnesli vsi zamejci in drugi lepe vtise s prireditve, saj smo njihov nastop spremljali z burnim aplavzom, ki so dali v takšni vročini vse od sebe. Želimo si še veliko podobnih in drugih prireditev, saj se na njih potrjuje, da pesem in ples združujeta narode sveta.
A. GO M BOŠ I, Maribor
ZGREŠENI AVTOBUSNI POSTAJI
Mogoče ne tvegamo, če povemo, da imamo v Pomurju eno najlepših cest Renkovci Turnišče—Gomilica—Črenšovci—Bistrica—Razkrižje. Gre predvsem za sodobno republiško cesto. Tako se je pred leti izpolnila dolgoletna zelja nekaterih voznikov, da bi s svojimi jeklenimi konjički prišli po krajši poti do Ljutomera in naprej. Posnetek pa prikazuje naselje Gomilica, ki je tik ob republiški cesti. Gomiličani so pred leti asfaltirali tudi vaške ceste in ulice, pri čemer so uredili tudi prometno signalizacijo. Z gradnjo republiške ceste so komunalci pri Gomilici uredili tudi dve avtobusni postajališči. Leta minevajo — postajališča samevajo. Na teh zgrešenih postajališčih, še nikoli ni ustavil avtobus, kajti Gomilicam imajo novo avtobusno postajališče v središču vasi. Torej je kdo odgovoren za zgrešeni postajališči. Prav bi bilo, da bi odstranili vsaj prometne znake, ne da rjavijo.
J. Žerdin
CLEMENS
CLEMENS, Wittlich, ZRN
— kletarska oprema, specialna oprema za mulčenje, po-drahljači, stroji za zeleno rez. Stroji so namenjeni vinogradnikom, ki želijo lastne polnilne lini-je.
c c
.CT'
cO ir
N O
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
STRAN 11
n. sol. o.. LJUBLJANA, Titova 3« M „
Traktorski vrtalnik VT-500
lopatar TL-1700/25
Z vrtalnikom pripravljamo luknje za sajenje cepljenk v vinogradu, pogozdovanje, sajenje sadnih sadik itd.
Enako lahko uporabljamo vrtalnik v gradbeništvu (za postavljanje ograj na gradbiščih), v komunali za sajenje okrasnih rastlin itd. Vrtalnik lahko uporabljamo tudi na strmih legah.
TEHNIČNI PODATKI:
traktorski pogon nad 15 kW dimenzije vrtalnih osti 200—600 globina vrtanja do 1 m lastna teža 240 kg širina 750 mm
dolžina 2150 mm višina 830 mm
pogon prek kardanske gredi z varnostno sklopko, nastavljeno na 700—750 Nm
Največja dolžina kardanske gredi je 1400 mm
Lopatar je traktorski priključek, s katerim obdelujemo zemljo v vinogradih, sadovnjakih, hmeljiščih (na hribovitih območjih, kjer zaradi nagiba ni možno oranje), v rastlinjakih, na poljih itd. Z lopatarjem opravimo osnovno in dopolnilno (jesensko ali spomladansko) obdelavo zemlje.
Lopatar ima prednost pred klasično obdelavo zemlje, ker ne ustvarja plazine, kar omogoča nemoten pre-
tok podtalnice in atmosferskih voda. Tudi rastlinske korenine lažje prodirajo v globino, kjer iščejo vlago in hranila.
TEHNIČNI PODATKI:
Lopatar je takšne izvedbe, da ni potrebno nobeno vzdrževanje. Vsi gibljivi deli so trajno mazani in zaščiteni.
Potrebna Delovna Delovna pog. moč širina v cm globina v cm Masa v kg
1200/20	do 25	120	20	318
1350/25B	do 35	135	25	378
1700/25	do 45	170	25	453
2100/25	do 70	210	25	528
2500/35	do 100	250	35	910
3000/35	do 130	300	35	1120
Za vsa pojasnila z morebitnim nakupom (ali tehnične podatke)	Vse podatke lahko dobite tudi pri Agrotehniki—
se obrnite na SCT, TOZD PKM, Milavčeva 4, Brežice, tel.: 068	Gruda, Tržaška 132, tel.: 061 268-341.
61-092 ali 61-402.
OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI I
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e
Miroslav Slana-Miros
VIDEMSKA DRUŽNOST OD GUBCA DO VUKA
5
Leta 1914 je prevzet vajeti videmskega župnišča nov župnik, Franc Štuhec. To je bil visok, koščen mož, premišljen v besedi in gibanju. Stari domačini so potrdili, da je bil pristaš MAHNIČEVSTVA. Sodi! pa je v videmsko faro najbrž zato, ker je bi! velik častilec vina. Vino je spoštoval kot domala čudežen dar narave. Zato z njim ni bit prijatelj tisti, ki je brez okusa in posluha zlival vase kozarce, da se ga je, po domače rečeno, nažrt, a ni vedel o vinu povedati drugega kot to, da je dobro. Štuhec je vino užival z očmi, nosom, ušesi, srcem in dušo. Pil ga je počasi in vztrajno. S spoštovanjem. Ker je bita župnija tedaj bogata, je imel veliko vinogradov na Sovjaku in Rožičkem Vrhu. Rad je povabil -gospodo« iz mesta. Tudi znani psiholog prof. dr. Antoh Trstenjak, doma iz okolice Negove, se je ob najinem srečanju s spoštovanjem in radostjo spomnil srečanja s Štuhecem in njegovim vinom, še zlasti pa so tam tudi ubrano zapeli. Tedaj so bili pač še mladi -gospodje«. Trstenjak se spominja, da je ponavadi -vlekel bas«, kar je bilo Štuhecu zelo pri srcu. Kdor pa poje, ne misli slabo. Tako je bita tudi v župniku štuhecu na drugi strani humana vrednota. Vpliv nemščine tedaj še ni bil zaskrbljujoč, kar razkrivajo tudi zapisi občinskih sej mate občine Okoslavci pri Vidmu. Domačini so bili namreč že tedaj izraziti pisne zahteve po SLOVENSKI UNIVERZI v Ljubljani. Te zahteve so tudi množično podpisali. Rimskokatoliška vera se je bila tedaj ponašata z neuničljivim kapitalom. Ni bilo tako kot letos, 1985., ko je vatikanski kardinalski plenum sprejel proračun, ki predvideva najmanj 87 milijard Ur primanjkljaja, lani pa je znašal celoten primanjkljaj vatikanske blagajne 59 milijard Ur. Tudi videmska župnija je bila bogata. To je bit čas cerkvenega blišča, ko so župnikom še poljubljali roke in si lahko dosege! kompromis z BOGOM za primerno denarno odkupnino. Župnišče je včasih podedovalo vinograde premožnih kmetov, ki jih je lahko prodalo, seveda s privoljenjem višjih cerkvenih dostojanstvenikov. Ko so v Vidmu nekaj premoženja tako prodali, so bržčas izhajali iz zgledne metode, da župnik in kaplani, ki so se preveč ukvarjali z gospodarstvom in posvetnimi dobrinami, niso opravljali poslanstva, ki jim ga je v Sloveniji nameni! škof Mahnič. Mahničevstvo je imelo tedaj lahko veliko krink, kar je bito mogoče analitično obravnavati šele po vojni.
VIDEMČANI IN NJIH BOJ ZA SLOVENSKO UNIVERZO
Vpliv AVSTRO-OGRSKE z vse hujšimi težnjami pogermanjenja je dajal domačinom samo nove pobude za nove akcije. Toda poskus ponemčenja Jurjevčanov je bil samo še spodbuda za naprednjaštvo. Čas Kreftovih in Vukovih študentskih let je vnesel v domačine jasnejše gibanje, čeprav o pravem komunističnem gibanju ne bi mogli govoriti niti po prvi vojni.
Za Videmčane je bilo veliko, da so poznali Vukovo delovanje in pisanje. V času počitnic so se bili srečali z njim in drugimi študenti. Kasneje so poznali Vuka kot izdajatelja in urednika KNJIŽEVNOSTI. To revijo je vse do Radenec širi! mladi Jelen. Kasneje je imela večji vpliv na
domačine LJUDSKA PRAVICA. Nanjo se je bilo naročilo prek sto VI-demčanov. Ti so vanjo tudi dopisovali. Tako se je v ljudeh čedalje bolj razplamteval Gubčev duh. Domačini so se vkjučevali v medkrajevno problematiko. Javno so se zavzemali za vprašanje SLOVENSKE UNIVERZE. Obstaja zgodovinska listina, da so že leta 1909 občinski odborniki iz Okoslavec poslali ministrskemu predsedniku resolucijo. V njej so odločno ugovarjali zoper surove napade nemških dijakov na slovenske dijake in študente v Gradcu in na Dunaju. Zapisali so, da Slovenci prav tako prispevajo sredstva za šolstvo kot Nemci, zato so enakovredni Nemcem in hočejo svoje pravice. To je bila drzna oblika boja za svoje jezikovne korenine. V resoluciji je med drugim zapisan tudi stavek: -Zahtevamo najodločneje slovensko vseučilišče v Ljubljani in naročamo našim poslancem, da za dosego tega cilja usmerijo vse svoje moči.«
Avstrijska meja je nedaleč od Vidma ob Ščavnici, zato so ob njej ljudje še bolj občutili krivico. Kako težko pa je bilo Slovencem v Avstriji v šolstvu doseči pravice in ugodnosti, to izpričuje podatek, da je bi! boj za nižjo slovenskogimnazijo v Celju že leta 1894 tako oster, da bi bil kmalu povzročil krizo dunajske vlade.
Vemo, da se je bi! boj za slovensko univerzo konča! šele po padcu AVSTRO-OGRSKE monarhije. Toda zahteva videmskih prednikov po slovenski univerzi dokazuje napredno narodnostno usmerjenost. To opredelitev so potrdili že leta 1907 s sklepom o podpori Cirii-Metodovi družbi, pa tudi kasneje, 5. julija 1908, ko so se bili pritožili ministru za notranje zadeve zaradi odloka, ki je ukinil slovensko uradnikovanje v nekaterih uradih.
REGULACIJA ŠČAVNICE
Naprednost se je izražala tudi v smotrnejšem kmetovamju in um-nejšem izkoriščanju zemlje. Tako so se še za časa kmetovanja mladega Vuka pri očetu domačini zavzemali za regulacijo Ščavnice in za boljše vzdrževanje in popravljanje starih cest. Pošiljali so prošnje za regulacijo Ščavnice na glavarstvo z utemeljitvijo, da zaradi škode nazadujejo in trpijo bedo. Zato so leta 1909 ugodno rešili njihove prošnje. Stavbeni urad in deželni zbor sta prispevala svoj delež. Tudi ministrstvo za poljedelstvo se je izkazalo. Poleg tega je bila potrebna pomoč prostovoljcev. Iz tega zornega kota gledano so bili tedaj na boljšem, kot so v tem času Starogorčani, ki so sami zasnovali nujno potrebni DOM IVANA VUKA-STAROGORSKEGA z večnamensko kulturno dvorano, gasilskimi prostori, knjižnico in prostori za različne interesne dejavnosti, a od družbe niso dobili v pomoč tako rekoč ničesar.
Ob regulaciji v začetku stoletja so stroški naraščali. Zato so leta 1910 zaprosili za pomoč deželni odbor. Leta 1912 so porabili 200 kron za most čez Ščavnico. Leto kasneje je občina prispevala še 200 kron za regulacijo. Toda denar je kopnel, stroški so naraščali, kajti bližala se je prvavojna, z njo pa inflacija. Videmčani imajo v zdajšnjem času podobne težave. Ščavnica namreč še zmerom ni regulirana. Pred nekaj leti so se odločili za ponovno melioracijo in komasacijo. Toda pestijo jih inflacijske cene, zato delo ni zaključeno.
Domačini so že na začetku stoletja vedeli, da bi se z regulacijo Ščavnice povečal pridelek. Ampak občinski viri so lahko spravili skupaj komajda 300 kron. V zvezi s tem je ohranjena listina, v kateri je med drugim zapisano: -Vsied tega občina prosi sledeče: Delo naj se izgotovi po odbitku lesa razen zadelavanja starih strug, kar bode stroške zmanjšalo na polovico. To polovico pa plača dežela in poljedelsko ministrstvo, ker interesenti razen gori navedenega ne morejo prispevati. Ako pa bi nemogoče bilo te vsote na ta način pokriti, pa vzamimo vsaj korekcijo v Dragotincih iz državnih stroškov. Občina bode takoj prosila za konsens, samo deželni odbor naj pove svoje mnenje.«
Videmski predniki so torej imeli smisel za opisovanje, a smisla za denarne čudeže ne. Odbor je 28. avgusta 1910 zaprosi! deželni odbor za prevzem stroškov in spremembo regulacijskega načrta. Sejni zapis z dne 14. Hstopada 1911 omenja odobritev 200 kron za popravilo Ščavnice. Leta 1919 je občina prispevala še 200 kron.
Iz tedanjih virov je razvidno, da se je občinski odbor Okoslavci tedaj zameri! celo odborniku, ki ni posekal grmovja.
No, v tem regulacijskem odboru so imeli tudi nemškutarja, ker je bi! potrdil Ivan Kreft. Nemškutar je bi! odbornik Andrej Jurkovič, tercija-nec, kot so temu rekli, saj se je dosledno podpisoval v gotici. Zato je tembolj presenetil domačine, ko je tudi on glasoval za resolucijo o slovenski univerzi.
ČENČE V »PORGI«
Življenje Videmčanov v začetku stoletja je imelo tudi svoje vsakdanjosti, ki so se razlikovale od današnjih. Znamenita je bila videmska -purga«. Tako so rekli središču Svetega Jurija ob Ščavnici. To je bil vzpetinasti prazen prostor med šolo, Korošakovo domačijo, cerkvijo, prostornim župniščem nekoliko niže, razbijaško gostilno nekoliko više in -plankami«, ki so bile iz nedelje v nedeljo poloml'ene. -Purga« je pomenila to, kar pomeni'danes Tromostovje ali Titova cesta z Namo za Ljubljano in Glavni trg za Maribor.
Čudovite so bile nedeljske -slikanice« že med rano mašo, da se je župnik na prižnici včasih zgroženo pokrižal. Fantje so namreč v veliki meri prišli samo v »purgo« na plač«. To je bilo razstavišče mladosti, pa tudi babje zbirališče čenč in klevet.
Fantje so bili v gostilni čakali na konec maše. To seveda ni bilo nobeno politično, ampak vsakdanje življenjsko udejstvovanje. In ko so se usipala iz cerkve dekleta v pisanih krilih in rutah s sijoče -ubiksanimi« čevlji in z vrtno bažiljko za ušesom ali med Usti molitvenika, so se hoteli fahtje izkazati.
Dekleta so bila tedaj lepo porazdeljena po vaseh. Gorje fantu iz druge vasi, ki si je drzni! brez dovoljenja domačih fantov dvoriti njihovemu dekletu, ali načrno vasovati pri njej. Zgodilo se je, da je kakšen junak zato odnese! tako rekoč izpred cerkve glavo v predpasniku. To je bila borba za dekleta, najlepša revolucija, kar jih je kdaj bilo. Fantje so čuvali svoje -rožice«. S kravalom pred cerkvijo pa so pokazali neustraš-nost in veličino.
Včasih je v resnici tekla kri, še preden je stopil občinski sluga na balkon gostilne, da s pojočim glasom prebere s pomečkanih listov, do kdaj je treba plačati davek, kdaj bo »rabota«, kdaj ljudska igra z veselico, kdo kaj proda, kdo kupuje brejo kravo ali vozno kobilo ter druge zanimivosti.
Pred cerkvijo so fantje včasih uprizorili pravcato filmsko verzijo kavbojev, četudi tedaj še niso gledali kavbojskih filmov. BiH so več kot kavboji — Petri Kepci. Brdavsi in Martini Karpani. Za dekle obležati v luži krvi je bilo častno. Pri Gornji Radgoni sem na odcepku ceste pred kratkim gledal podoben prizor. Toda za razliko sta se na gozdnem obronku krvoločno tolkla dva mačka za samico. Samica pa je boj vzravnano opazovala iz primerne razdalje. Ko sta bila mačka že do krvi razmesarjena in se je premagani samo še po eni taci odvlekel v grmovje, je muca odšla z zmagovalcem. Med mladimi Videmčani je tedaj šlo za docela elementarne vzgibe na relaciji samec-samica, ugajati se obdržati in zmagati, če si močnejši. V takšnih vzdušjih so videmski »ka-skaderji«brez pomislekov trgali-planke« s plotov, potlej pa udrihali, da so letele trske s pleč kot spod obliča. Starejši so po maši ob takšnih uprizoritvah zbežali nazaj v cerkev. Le dekleta so neustrašno in vzravnano stopala po »purgi«. Zavedala so se, da so nedotakljiva. Včasih je bilo po -purgi« naelektreno in napeto že navsezgodaj zjutraj, ko je brat Edvarda Kocbeka, cerkovnik Slavko, šele odzvonil jutranjico. V zraku je zavonjalo, da bo po maši tekla kri. Včasih je bilo vse tiho in napeto, četudi so prišli že vsi iz cerkve. Nato je v hipu izbruhnilo. Fantje niso bili samo pretepači, ampak so tudi puščali dušice na drug svet, kadar so se preveč zagreli in je nož švisnil pregloboko v pleča. Pa kaj, saj vendar ne moreš meriti debeline kože in reber, kadar se s kom tepeš! Po pretepu so imeli zdravniki in sodniki lep vir zaslužka.
AH je tedaj čudnor da se danes videmske babice spominjajo zlatih starih časov?!
(Dalje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
emona commerce
tozd globus - SEKTOR ZASTOPSTEV
61001 Ljubljana.Šmartinska 130,Slovenija, Jugoslavija
-----—— -----—' :  ------—-------------
VAM NUDI IZ SVOJEGA BOGATEGA
ZASTOPNIŠKEGA PROGRAMA:
® HITACHI
NORDMENDE
HITACHI
Hamburg, ZRN
— TV sprejemniki
- Hi-Fi
—	video oprema s priborom
—	prenosni stereo radio kasetofoni
—	mikrovalovne pečice
—	slušalke, mikrofoni, audio kasete
NORDMENDE Bremen, ZRN — TV sprejemniki — Hi-Fi — video oprema s priborom
— prenosni stereo radio kasetofoni
— walkmani
Konsignacijska prodaja: Titova 21, Ljubljana, tel. (061) 324-786 in 326-677
Konsignacijska prodaja: Trg revolucije 1, podhod Maximarketa, tel. (061) 219-107, Ljubljana
pi hfi !

Husqvarna
EMPISAL
KSIn, ZRN — pletilni stroji
Modo si lahko narekujete same s pletilnimi stroji EMPISAL
Za pletenje tudi s svilo in garnom
Naprodaj so modeli: — 560 KL — elektronski — 360 K — s krojilcem — 260 K — brez krojilca — 150 K — za debelo volno
— 155 K — za debelo volno
Tr® re,'o|“ciie i. »odhod mfiXimSFKCtSy 1©I« (uvlj fcl9*“i3l
HUSQVARNA, Husqvarna, Švedska šivalni stroji
Stoletna tradicija najsodobnejše tehnologije, švedske kakovosti vam ponuja izredne možnosti s svojimi šivalnimi stroji: PRISMA 980 - prvi elektronski šivalni stroj, ki misli in piše za vas PRISMA 940 OPTIMA 150
Konsignacijska prodaja v Ljubljani, Trg Revolucije 1, podhod Maximarketa, tel: 061/219-131
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
STRAN 15
za ljubitelje cvetja in vrtičkarje
SOZD KEM A ED MARIBOR
PINUS
volaton G karbaril 5 systox-i.
NIVELAN N	. >
tankoslojni omet za notranje prostore na osnovi umetne smole, za strojno ali ročno ometavanje.
humovit-p
Služi v vrtnarstvu kot substrat za sejančke in pikirance ter za sajenje nežnih rastlin.
Za zatiranje škodljivih žuželk, proizvaja sredstva za predspomladansko škropljenje: folidol olje in oleodiazinon, za ostala škropljenja pa insekticide in akaricide iz
VIADUR UNIVERZAL je proti vodi odporna lepilna, reparatuma in izravnalna cementna masa za glajenje, polnjenje, ni-veliržnje, lepljenje^zali-vanje reg in oslojevanje.
humovit-v
Osnovni substrat, ki ga rabimo v vrtnarstvu za vzgojo že dobro ukoreninjenih sadik cvetja, grmovnic in vrtnin
VILAPLAN
izravnalna masa za pripravo gladkih sten in stropov pred polaganjem tapet, nanašanjem plastičnih premazov, stenskih plošč ali folij in pleskanjem.
HUMovrr-K
Substrat, ki je namenjen izključno za vzgojo kaktej.
Izdeluje tudi sredstva za dezinfekcijo prostorov, deratizacijo in listno gnojenje kulturnih rastlin.
HYGROMULL
Kosmiči iz lahke bele pene, ki pomešani z zemljo dajejo rahlo in vlažno podlago za gojenje cvetnih rastlin, vrtnih rastlin in trat.
<*0* oo£e
flovit-c
'Gnojilo za lončnice, okrasne rastline na balkonu in vrtu. Vpliva na bogatejše cvetenje.
HUMOVIT-L kompleks
Rastni substrat za vzgojo lončnic in rastlin na balkonih.
NIVEDUR
je proti vodi odporno cementno lepilo za lepljenje keramičnih ploščic, klin-kerja, stekelnega mozaika, salonita, plinobetona (siporex), itd.
viadur univerza!
NIVELAN Z
zunanji tenkoslojni omet na osnovi umetne smole za strojno ali ročno ometavanje fasad
VEZUR
montažni hitrovezni cement za vstavljanje konzol, sider, plast vložkov, železnih lestev, stopniš-čnih ograj, itd.
HIDROZAN
masa za vodotesnost za hidroizolacijo različnih betonskih ali zidnih površin, kletnih prostorov, vlažnih zidov, rezervoarjev za pitno vodo, itd.
NIVEDUR VIRGO EXTRA
belo cementno lepilo za lepljehje in zapiranje reg (fugiranje) keramičnih ploščic in mozaika iz porcelana, stekla in keramike.
C 8 KAR Rd Al
cc
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV RAČE
izdeluje in prodaja priznana sredstva za varstvo kulturnih rastlin pred boleznimi, za zatiranje rastlinskih škodljivcev, za uničevanje plevela in druga.
skupine organofosfornih estrov, karbama-tov in drugih. Najbolj znani so: basudin 40, gusathion WP 25 %, folimat LC-50, lebaycid EC 50 %, actellic 50, dipterex SL 50 %, dikofol E 20, pinofon, pirimor WP-50, acrex EC 30, 5% in G 10%, volaton EC-500, — prašivo, karbaril 5 in meta-
Zoper rastlinske bolezni izdeluje fungicide s preventivnim, nekatere pa tudi s kurativnim delovanjem: bayleton special, bayleton WP 25, bayleton EC 125, antracol BT, antracol combi, antracol, bakreni antracol, dithane M-45, karathane, enovit M, euparen, delan, baycor 300 EC, captan 50, folpet 50, kupropin, pinulin, dodine S 65.
Velik je izbor herbicidov, sredstev za uničevanje plevela v poljedelskih kulturah, sadovnjakih, vinogradih in drugod. Ti delujejo zoper širokolistne, ozkolistne, enoletne, nekateri pa tudi večletne plevele kot so: gramoxone, reglone 14, atrapin, ustinex special, poundup, lasso EC, lasso combi, grasipan, alapin, sencor, aniten DS; betanal in betanal AM, goltix, goal, fusilade, trikepin promepin KS 50, tribunil WP 70.
Zahtevajte prospekte in brošuro PINUSOV KLJUČ - s škropilnimi koledarji za posamezne kulture in opisom sredstev/*
PINUS 62327 Rače Grajski trg 21 tel. (062) 608-240 tlx: m-tso

SOZD KEM A ED MARIBOR
PIUIEQ TOVARNA KEMIČNIH nnUu IZDELKOV RAČE
CEL3E
saaosKMtii&nsMSlXiS««^
STRAN 18
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
t IfflSIZH	Sport



MURA—BISTRICA H6---------------------—— --------
Varga najhitrejši, domačini zmagali
Na tretji kajakaški prireditvi, ki jo je minulo nedeljo organiziralo Brodarsko društvo Bistrica, se je zbralo doslej rekordno število tekmovalcev in najbrž tudi obiskovalcev.
V spustu po reki Muri od Kroga do Bistrice oziroma od veržejskega mosta do Bistrice (pionirji in pionirke) se je pomerilo 90 kajakašev in kanuistov. Daljšo progo je najhitreje preveslal Štefan Varga, član BD Mura iz Kroga (52,10), pred Milanom Stojakovičem (ŠD Razlag — 58,28) in Matjažem Šlibarjem (KKK Krško — 59,45), vsi K-l člani, na drugi okrog 8 kilometrov dolgi progi pa je bil najhitrejši Roman Kovačič (BD Mura Krog - 37,10) pred Romanom Grajem (BD Bistrica — 40,30) in Andrejem Utrošo (BD Bistrica — 40,45). V isti konkurenci (K-l pionirji) so kroški pionirji zasedli še 6. (Dušan Kuzmič) in 18. mesto (Anton škraban), bistriški pionirji pa so bili še uspešnejši, in sicer so poleg drugega in tretje-
NAMIZNI TENIS
Uspešno sodelovanje
Sobočani so letos začeli priprave za novo sezono že zelo zgodaj, saj so se zbrali na prvem treningu že 25. julija, ko so začeli kondicijski del priprav. Deveterica najboljših igralcev je bila na skupnih kondicijskih šestdnevnih pripravah na Pohorju, ostali pa so nabirali moči za novo sezono doma. Prvi del priprav je lepo uspel, saj so igralci disciplinirano izvrševali vse naloge.
Trening namiznega tenisa v dvorani se je začel 1. avgusta v Murski Soboti in bo trajal vse do konca meseca, ko se trenira po dvakrat na dan skupaj 5—6 ur in vadijo vse selekcije. Takoj na začetku priprav so se Sobočanom pridružili pionirji in mladinci športnega društva SLOVENIJA iz Zahodnega Berlina, ki so bili na pripravah do 9. avgusta. Sodelovanje med športnim društvom naših delavcev na začasnem delu v Zahodnem Berlinu in Sobočani je staro dve leti. Stiki so bili navezani pred dvema letoma ob srečanju društev naših delavcev iz Zahodne Evrope v Moravskih Toplicah. Tako so se prvič srečale v Murski Soboti članske in mladinske ekipe, lani pa so Sobočani prvič sodelovali na njihovem tradicionalnem turnirju v počastitev praznovanja 29. novembra s svojo mladinsko in člansko ekipo ter bili tudi premočan zmagovalec, čeprav je pri mladincih sodelovala najboljša berlinska ekipa. Skupen trening, ki je bil izredno naporen, je lepo uspel, gostje so se lahko od domačinov veliko naučili in kljub napornemu delu zadovoljni odhajajo v Berlin. Dogovorjeno je bilo, da bi takšno sodelovanje postalo tradicionalno, saj je prav, da otroci naših delavcev, ki so se večinoma rodili v tujini, navežejo čim tesnejše stike z vrstniki iz domovine. V tem primeru je to prišlo zelo do izraza, saj so igralci obeh klubov postali izredni prijatelji in oboji se že veselijo ponovnega srečanja v Berlinu, saj Sobočani niso pozabili izredne pozornosti, ki so je bili deležni od naših zdomcev na svojem prvem gostovanju.
Sobočani zdaj nadaljujejo priprave doma, ker na republiške mladinske in pionirske priprave letos niso poslali nobenega igralca, priprav najboljših slovenskih igralcev od 18. do 30. avgusta v Radovljici se bosta udeležila Benko in Kuzma, morda pa še Benkovič ter Unger.
M. U.
Razpored tekem ONL Lendava 1986/87
I. kolo - 24/8-86 Nedelica— Mladost Žitkovci —Panonija Kobilje—Olimpija Mostje—Lakoš Bistrica—Graničar Petišovci —Kapca Zvezda—Nafta
II.	kolo - 31/8-86
Mladost—Nafta Kapca—Zvezda Graničar— Petišovci Lakoš—Bistrica Olimpija—Mostje Panonija— Kobilje Nedelica—Žitkovci
III.	kolo - 3/9-86
Žitkovci-Mladost Kobilje—Nedelica Mostje—Panonija Bistrica—Olimpija Petišovci —Lakoš Zvezda—Graničar Nafta—Kapca
IV.	kolo - 7/9-89
Mladost—Kapca Graničar—Nafta Lakoš-Zvezda Olimpija—Petišovci Panonija—Bistrica Nedelica—Mostje Žitkovci—Kobilje
V.	kolo — 14/9-86
Kobilje—Mladost Mostje—Žitkovci
Bistrica—Nedelica Petišovci—Panonija Zvezda—Olimpija Nafta—Lakoš Kapca—Graničar
VI. kolo - 17/9-86
Mladost—Graničar Lakoš—Kapca Olimpija—Nafta Panonija—Zvezda Nedelica—Petišovci Žitkovci—Bistrica Kobilje—Mostje
VIL kolo - 28/9-86
Mostje—Mladost Bistrica—Kobilje Petišovci—Žitkovci Zvezda—Nedelica Nafta—Panonija Kapca—Olimpija Graničar— Lakoš
VIII.	kolo - 28/9-86
Mladost—Lakoš Olimpija—Graničar Panonija—Kapca Nedelica—Nafta Žitkovci—Zvezda Kobilje—Petišovci Mostje—Bistrica
IX.	kolo - 5/10-86 Bistrica—Mladost Petišovci—Mostje Zvezda—Kobilje Nafta—Žitkovci
Razpored tekem ONL Lendava 1986/87
ga mesta zasedli še 7. (Sandi Krampač), 8. (Bojan Bohnec), 10. (Zlatko Horvat), 11. (Evgen Krampač), 12. (Stanko Utroša), 13. (Zvonko Gabor), 14. (Boštjan Vučko) in 15. mesto (Andrej Kolenko). Na krajši progi so vozile tudi 4 bistriške pionirke (K-l). Prva je bila Simona Copot pred Anito Gjerek, Majo Žižek in Darjo Copot.
V konkurenci K-l mladinci (proga Krog-Bistrica) je zmagal Simon Kuzmič (BD Krog — 53,35) pred Miranom Verešem (Krog) in Simonom Kovačičem (Krog). Robert Serec iz Kroga je bil 4., Alojz Ozbetič iz Bistrice 5. in Simon Novak iz Kroga 10.
Med veterani je bil najhitrejši Martin Grašič (KKK Kranj) pred Lojzetom Žitnikom (KKK Kranj) in Sandijem Bed-narškom (KKK Krško). V konkurenci K-l turisti pa je zmagal Janko Močnik (KKK Lipa) pred Stankom Donkom (BD Bistrica) in Pavletom Adamom (KKK Ljubljana). Ivan Copot
Kapca—Nedelica Graničar— Panonija Lakoš—Olimpija
X. kolo - 12/10-86
Mladost-Olimpija Panonija—Lakoš Nedelica—Graničar Žitkovci—Kapca Kobilje —Nafta Mostje—Zvezda Bistrica—Petišovci
XI.	kolo 19/10-86
Petišovci —Mladost Zvezda—Bistrica Nafta—Mostje Kapca—Kobilje Graničar—Žitkovci Lakoš—Nedelica Olimpija—Panonija
XII.	kolo - 26/10-86
Mladost—Panonija NedelicS—Olimpija Žitkovci—Lakoš Kobiljk—Graničar Mostje—Kapca Bistrica—Nafta Petišovci—Zvezda
XIII.	kolo - 2/11-86
Zvezda—Mladost Nafta—Petišovci Kapca—Bistrica Graničar—Mostje Lakoš—Kobilje Olimpija—Žitkovci Panonija—Nedelica
z Bistrice je bil v tej konkurenci 6.
V konkurenci C-l člani je bil 1. Robert Malovrh (KKK Ljubljana), 2. Boštjan Žitnik (KKK Ljubljana) in 3. Ivan Jamnik (SB Razlag).
V konkurenci C-2 člani sta osvojila 1. mesto Marič — Horvat (BD Mura Krog), 2. Titan — Titan (Krog) in 3. Muster — Tomše (KKK Lipa).
V turističnih kanujih dvosedih pa sta zmagala Boškovič — Poldan (KKK Lipa) pred Dimič — Gramc (KKK Lipa) in Graj — Kustec (BD Bistrica). V isti konkurenci sta bili dvojici Hauko — Vereš iz Kroga 6., Gruškovnjak — Šemen iz Bistrice 7., Martinec — Pertoci iz Kroga 10. in Granfol — Franko iz Kroga 11.
V ekipni konkurenci so prvič zmagali domačini (BD Bistrica — 134 točk) pred BD Mura Krog (90 točk), KKK Lipa (71 točk) itd.
J. G.
KOLESARSTVO
HAJDINJAK
ZMAGAL V
NOVEM MESTU
V Novem mestu je bila velika tridnevna kolesarska dirka, na kateri je sodelovalo skoraj 200 kolesarjev. Med njimi so sodelovali tudi pionirji in mladinci KK Pomurje iz Beltinec in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Zopet se je izkazal Dušan Hajdinjak, ki je zmagal pri pionirjih. Šooš je bil deseti, Štajner pa petnajsti. Med mlajšimi mladinci je Šooš zasedel osemnajsto, Štajner pa devetnajsto mesto. V konkurenci starejših mladincev je Jože Cigut prvi dan dirke zasedel trinajsto, drugi dan pa osemnajsto mesto, v skupni uvrstitvi pa je bil enajsti.
KEGLJANJE
Radenska tretja v Monoštru
V Monoštru na Madžarskem je bil mednarodni kegljaški turnir Pokal treh dežel, na katerem je sodelovala tudi oslabljena ekipa Radenske. Tekmovali so v ekipni konkurenci 6 x 100 lučajev. Zmagala je prva ekipa Monoštra s 2.984 podrtimi keglji. Radenska pa je podrla 2.164 kegljev in zasedla tretje mesto. Najboljši pri Radenski so bili: Smodiš 401, Smolkovič 387 in Drvarič 382 podrtih kegljev. tg
NAMIZNI TENIS
Prijateljska srečanja
Sobočani so dvakrat gostovali v Čakovcu in se v prijateljskem srečanju pomerili z mladinsko in pionirsko reprezentanco Hrvaške, ki je tu na pripravah. V srečanju najboljših ekip so enkrat zmagali ter igrali neodločeno, najboljši pri Sobočanih je bil kot vedno Benkovič, razočaral pa je mladinski reprezentant Benko, predvsem zaradi odnosa do takih srečanj. Rezultati: HRVAŠKA (ml)-SOBOTA 11:14 (Kuzma 4, Benko 4, Benkovič 3, Žitek 2, Unger 1) in 15:15 (Benkovič 6, Kuzma 4, Unger 3, Žitek 1, Benko 1): pionirji: HRVAŠKA—SOBOTA 15:5 in 22:8 in druge ekipe pionirjev: 4:5 in 22:14. M. U.
TURNIR OB DNEVU GRANIČARJEV
Zmagali vojaki
Ob letošnjem dnevu graničarjev je bil v Murski Soboti turnir v malem nogometu, odbojki in šahu. Sodelovale so ih ekipe. V malem nogometu so zmagali vojaki, ki so premagali ekipo ZSMS z 2:1 in UNZ s 5:3. Vojaki so bili uspešni tudi v odbojki, saj so premagali ekipo UNZ z 2:0, in v šahu, kjer so slavili nad ekipo UNZ z 2:1. Vse ekipe so prejele spominske diplome.	F. Matko
Proslava 40-letnice v Murski Soboti
Košarkarska zveza Slovenije je zaupala organizacijo proslave 40-le-tnice košarke v Sloveniji KK Pomurje iz Murske Sobote. V ta namen je bil že imenovan organizacijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za dostojno proslavitev visokega jubileja. Proslava bo 19. in 20. septembra v Murski Soboti.
POKAL NZS
Zmage Mure in Nafte
Odigrane so bile tekme za pokal NZS. Med tednom je soboška Mura v Mariboru premagala Železničarja s 3:0. Strelci: Gabor, Bencak in Cener. V nedeljo je Mura v Murski Soboti premagala Aluminij iz Kidričevega z 8:1. Strelci: Gabor, Škaper in Idič po 2 ter Baranja in Sreš po enega. Lendavska Nafta pa je v gosteh premagala Pekre s 5:1. Strelci: Ferencek iz Suč po 2 ter Dovečer en gol.
NOGOMETNI TURNIR V GANČANIH
Prehodni pokal Rakičanu
Nogometni klub Gančani je pripravil četrti tradicionalni turnir za memorial igralca Jožeka Maučeca. Na turnirju so sodelovala štiri moštva: Rakičan — član PNL, Gančani in Lipa — člana L MNL in mladinsko moštvo Mure. Največ uspeha so imeli nogometaši Rakičana, ki so postali zmagovalec turnirja in prejeli prehodni pokal. Rezultati — Gančani —Lipa 2:1, Rakičan—Mura (ml) 4:1, Mura (ml)—Lipa 1:1, po streljanju enajstmetrovk je zmagala Mura in Rakičan—Gančani 3:2. Vrstni red: 1. Rakičan, 2. Gančani, 3. Mura (mladina) in 4. Lipa.
Pokalne nogometne tekme Hotiza:Kobilje 5:6 Odranci :Črenšovci 4:2 Dobrovnik :Žitkovci 5:4 Polana :Turnišče 3:1 Mladost :Petišovci 7:2 Olimpija :Renkovci 5:6 Nafta:Bistrica 2:4
Duena MS zmagala
Konjeniški klub Komenda je bil organizator velike konjske prireditve, na kateri so sodelovali tudi ljutomerski kasači in se lepo odrezali. V četrtem teku krožne dirke za prvenstvo Slovenije je zmagala Duena MS (Marko Slavič starejši iz Ključarovec), Adonis MS (Marko Slavič mlajši) pa je bil tretji. Marko Slavič mlajši pa je zmagal tudi z Dorico MS v hitri dirki. Od drugih ljutomerskih kasačev velja omeniti še tretji mesti Fiska II (Slana) in Furorja (Slana).
“mednarodna
DIRKA
Kolesarsko društvo Verna—Branik iz Maribora organizira 19. mednarodno kolesarsko dirko Pohorski bataljon, ki bo v nedeljo, 24. avgusta 1986, ob 9.30, ter 13. Talisov kriterij, ki bo v soboto, 23. avgusta 1986, ob 16. uri.
Naraščajniki se uveljavljajo
V pretekli tekmovalni sezoni so se zopet uveljavili pomurski rokoborci, saj se lahko pohvalijo s številnimi republiškimi in državnimi naslovi. Ti uspehi niso naključni, temveč rezultat načrtnega in strokovnega dela ter urejenih odnosov v klubu. Tokrat je spet prišla do izraza generacija mladih in talentiranih rokoborcev, ki jim v RK Pomurje ves čas namenjajo posebno pozornost. Poleg tega pa pomurski rokoborci zelo uspešno tekmujejo v članski konkurenci za druge jugoslovanske klube v prvi in drugi zvezni ligi. Izreden uspeh sta zlasti dosegla Franc Podlesek, ki nastopa za Radnički Kragujevac v prvi zvezni ligi in trenira v Murski Soboti, ter Jože Kranjec, ki tekmuje za Poreč v drugi zvezni ligi in prav tako trenira v Murski Soboti. Podlesek je namreč osvojil že četrti naslov državnega prvaka v kategoriji do 74 kg (dva v prostem in dva v grško-rimskem slogu). Kranjec pa je prvič osvojil bronasto medaljo na državnem članskem prvenstvu. Kous in Horvat, ki sta nastopala za Varteks iz Varaždina, imata velike zasluge, da se je moštvo uvrstilo
IV okviru Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni bo H v nedeljo v Gornji Radgoni velika kasaška prireditev, ki jo or-  ganizira Kit Ljutomer pod pokroviteljstvom Pomurskega sej-  ma. Na sporedu bo 6 dirk, nastopili pa bodo vsi najboljši jugo-
I slovanski kasači. To je prvič, da se srečajo vsi najboljši, kar po-  meni, da bo to doslej najkakovostnejša kasaška prireditev pri  nas. V osrednji, najhitrejši dirki za veliko nagrado Kmetijsko- I živilskega sejma so med favoriti: Dorica MS, Lahor, Auro, | Limbros, Fit, Rebeka in drugi. Gre za odlične kasače in hitre
I konje. Zelo zanimiva bo tudi finalna, 5. krožna dirka za prven- m stvo Slovenije, kjer so med favoriti vodeči Adonis MS (M. Sla- I vič), Ilona III (Lovrenčič), Nepal B (Gorjanc), Ave (Benkovič) I in drugi. Na sporedu pa bo tudi prvenstvo Slovenije za dvelet-
_ ne kasače. Ljubitelji kasaškega športa bodo v nedeljo gotovo B B prišli na svoj račun!
VIL KOLESARSKI MARATON TREH SRC
Pričakujejo 700 kolesarjev
Pred nami je že sedmi kolesarski Maraton treh src pod pokroviteljstvom Radenske in s sodelovanjem Pomurskega sejma ter telesno-kulturnih organizacij občin Lendava, Gornja Radgona in Murska Sobota. Organizira ga kolesarski klub Beltinci s sekcijo za množičnost in rekreacijo v soboto, 23. avgusta, s štartom ob 9. uri pred hotelom Radin v Radencih in pred Indipom v Lendavi. Dosedanji štart v Murski Soboti je ukinjen, ker smo mišljenja, da z manj štarti laže in bolje organiziramo prireditev. Vsi, ki so dosedaj štartali v Murski Soboti, lahko dobijo štartne kartone vsak dan v domu TVD Partizan in uro pred štartom pri zdravstvenem domu in do devete ure pripeljejo v Radence na množični štart, ki ima prav gotovo največjo draž prireditve. Progo bodo končali v Murski Soboti.
Kot letošnjo novost smo uvedli progo iz Križevec proti Lipovcem, skupaj z malim maratonom, in nadaljevanje skozi Beltince — zibelko pomurskega kolesarstva. Druga novost je mali maraton na območju občine Lendava. Skupna proga z velikim maratonom je od In-dipa do Genterovec. Tu se mali maraton odcepi proti Turnišču in nadaljuje skozi Gomilice v Veliko Polano ter se na Hotizi spoji s progo iz Beltinec.
Pravico nastopa imajo vsi, ki so telesno zdravi in na podlagi lastne presoje sposobni prevoziti 90 km dolgo progo v največ petih urah ali 40 km v največ treh urah. Vsi mlajši od 14 let smejo voziti le v spremstvu odraslih.
Vsak udeleženec prejme lično kolajno, če prevozi progo v predpisanem času. Poleg tega je nezgodno zavarovan med trajanjem maratona pri Zavarovalni skupnosti Triglav. S štartnega mesta bodo kolesarje spremljala vozila, na nevarnih mestih bodo opozorila in redarji. Kljub temu bo potrebno dosledno upoštevati vse cestnoprometne predpise.
Organizator pričakuje udeležbo od 600 do 700 kolesarjev iz celotne Slovenije. Pripravljenih je prek tisoč litrov napitkov in brezalkoholnih pijač Radenske. V organiziranje prireditve je na ta dan vključenih nad 60 ljudi.
Aleksander Šmidlehner
Nogometaši Polane — novi član pomurske nogometne lige. Stojijo od leve: Jaklin, S. Zerdin, A. Vuk, Režonja, J. Cvetko, Kranjec, D. Vuk, J. Cvetko in Zadravec (trener). Čepijo: Petek, Klujber, Cigan, C. Žerdin, Žalik, Vouri in Pucko.
Foto: F. Maučec
v prvo zvezno ligo. Jože Vrbančič pa je uspešno nastopal za ekipo Gavriloviča v prvi zvezni ligi. Vsem tem igralcem je namreč RK Pomurje zaradi pomanjkanja sredstev dovolil, da nastopajo za druge klube.
Od pomurskih tekmovalcev, ki so v minuli sezoni nastopali za RK Pomurje, je v mladinski konkurenci največ dosegel Edi Vogrinec, ki je bil drugi na državnem prvenstvu v kategoriji do 65 kg, prvi na izbirnem tekmovanju za sestavo državne mladinske reprezentance, četrti na mednarodnem tekmovanju na Madžarskem in šesti na mednarodnem tekmovanju v Bolgariji. Bil je tudi med kandidati za sodelovanje na svetovnem mladinskem prvenstvu, vendar je izpadel iz nje zaradi tega, ker zaradi šolskih obveznosti ni mogel izpolniti predpisanega programa. To je gotovo škoda za tega talentiranega rokoborca. Od drugih pomurskih mladincev velja omeniti Mirana Mekicarja, ki je bil četrti na državnem mladinskem prvenstvu in peti na izbirnem tekmovanju za sestavo d žav-e reprezentance. Z manj uspeha so v mladinski konkurenci nastopa
li še Timlin, Šinko in Mešiček.
V pionirski konkurenci je v pretekli sezoni od pomurskih tekmovalcev dosegel največ Robi Mešiček iz Radenec, ki je prvič osvojil naslov državnega mladinskega prvaka v kategoriji do 78 kg. Sodeloval je tudi na državnem kadetskem prvenstvu, kjer je bil četrti. Gorazd Tribnik iz Murske Sobote je bil na državnem pionirskem prvenstvu drugi v kategoriji do 40 kg in tretji na mednarodnem tekmovanju v Avstriji. Zoran Vukan je bil prav tako na državnem pionirskem prvenstvu v kategoriji do 42 kg drugi in drugi na mednarodnem tekmovanju v Avstriji. Rade Bačič je bil tretji na državnem pionirskem prvenstvu v kategoriji do 65 kg in drugi na mednarodnem tekmovanju v Avstriji. Jože Zver iz Bratonec je bil na državnem pionirskem prvenstvu v kategoriji do 62 kg drugi, Vereš pa v kategoriji do 55 kg četrti. Vse to so mladi in perspektivni rokoborci, ki se bodo lahko ob vsestranski družbeni podpori in strokovnem delu razvili v vrhunske tekmovalce.
F. M.
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
STRAN 17
demit fasada
FNA KMETIJSKO ŽIVILSKEM SEJMU1 . V GORNJI RADGONI

Zahteve po toplotni izolaciji fasad so z novim standardom JUS U. J5.600 tako stroge, da jih ne dosegamo več s klasičnimi gradbenimi materiali, kot so opečni votlaki, še manj pa z različnimi kombinacijami votlakov iz betona, žlindre in podobno. Šele plinski betoni v debelini nad 30 cm ustrezajo zahtevani toplotni zaščiti.
Če hočemo graditi sodobno in dobro izolirati ter tako varčevati z energijo za ogrevanje, moramo omenjene izvedbe kombinirati z zelo kakovostnimi izolacijskimi materiali. TIM — tovarna izolacijskega materiala iz Laškega — se že trinajst let uspešno uveljavlja s sistemom optimalne izolacije DEMIT, ki izboljša vrednost neizolirane fasade za 3- do 4-krat in s tem v enaki meri zmanjša porabo energije za ogrevanje.
PREDLOGI TIMA ZA IZVAJANJE FASAD INDIVIDUALNIH OBJEKTOV Debelino fasadnega zidu zmanjšamo na statično potrebno debelino in dodatno izoliramo z zelo kakovostnim sistemom na osnovi stiropora.
Modularni opečni votlak, postavljen vzdolžno v debelini stene 19 cm, statično omogoča gradnjo objektov do višine štirih etaž. Tako lahko vse individualne objekte gradimo na tak način in tam prihranimo 30 odstotkov opeke in malte ter časa gradnje. Zato se izboljšana — tudi optimalna — izolacija izplača v dveh do treh letih I
Vrednosti toplotne izolacije za fasadne stene, ki niso izolirane: Modularna opeka d = 19 cm, ometana, k= 1,88W/m’K letna poraba olja 24 1/m’ Modularna opeka d = 29 cm, ometana, k = 1,45W/m K letna poraba olja 18,5 1/m’ Polna opeka d = 25 cm, ometana, k = 1.85W/m!K letna poraba olja 23,5 l/m2 sploh ne ustrezajo zahtevi JUS za k = 0,83W/m"K
PROGRAM HLAJENJA IN ZAMRZOVANJA S C02
V tovarni izolacijskega materiala iz Laškega, se že dvanajsto leto trudijo privarčevati družbi čim več energije, ohraniti čisto in zdravo okolje in ne nazadnje privarčevati čim več dragocenih deviz, ki bi nam sicer v obliki toplote uhajale skozi stene, pode, stropove itd. Zato v TIM-u poleg programa termo in hidro izolacij v gradbeništvu uspešno razvijajo in izvajajo racionalnejše oblike hladilne tehnike. TIM je namreč eden najvidnejih izvajalcev industrijskih hladilnic pri nas, z lastno proizvodnjo temoizolacijskih predelnih panelov iz stiropora in poliuretana pa je prodrl tudi na tuje tržišče v državah srednjega vzhoda. Iz takšne tradicije v hladilni-štvu, je bil le še korak do ideje racionalnejšega hlajenja in zamrzovanja živil, predvsem v transportu, s pomočjo CO.
Ogljikov dioksid (CO.) so za hlajenje na zahodu pričeli uporabljati že pred II. vojno, po vojni pa se je uporaba CO. za zmrzovanje strmo dvignila. Ker se je ta tehnologija izkazala kot izredno praktična in racionalna, so se tudi TIM-ovi strokovnjaki pričeli ukvarjati z prenosom in prilagajanjem tehnologije našim domačim razmeram.
Ogljikov dioksid se na široko uporablja v vseh agregatnih stanjih. Uplinjen ogljikov dioksid se v živil-sko-predelovalni dejavnosti uporablja pri proizvodnji mineralne vode, gaziranih pijač, kot zaščitna atmosfera pri proizvodnji in pakiranju prehrambenih proizvodov, pri vagenju, za ojačevanje kalupov in jeder v livarstvu itd. CO. v trdnem agregatnem stanju — tako imenovani suhi led, pa se koristi za hlajenje in zamrzovanje prehrambenih proizvodov v transportu kot izvor nizkih temperatur v nekaterih tehnoloških procesih.
Prednost »suhega leda« je, da ni' koroziven, zato se za njegove instalacije lahko uporabljajo vsi običajni materiali in legure. Eno od oblik transporta tekočega CO. je v jeklenkah. pod pritiskom 700—1000 N cm2 in v toplotno izoliranih transportnih cisternah. CO. v obliki »suhega leda«, pa se skladišči in transportira v posebnih toplotno dobro izoliranih kontejnerjih.
CO. »ŠOK« - HITRO GLOBINSKO ZAMRZOVANJE
CO. se je pri zamrzovanju prehrambenih artiklov izkazal kot ne-prekosljiv predvsem zaradi svojega zamrzovalnega efekta. Podhlajeni tekoči ogljikov dioksid pri vbrizga-
DEMIT SISTEM
dpoooooocpBooooopo ZID
— ।
fooooooop >0000000 LEPILNA MALTA
$00000 ARMATURA
l^oooo ZAKLJUČNI SLOJ
PRVI NANOS V,; $00000. OSNOVNEGA
OMETA
DRUGI NANOS -
$0000 OSNOVNEGA 1
-OMETA
$ ooooOSNOVNI PREMAZ
I .
$^0000000 DEMIT STIROPOR:
W	PLOŠČE
VREDNOST IZBOLJŠANE TOPLOTNE IZOLACIJE OPEKE 18 CM PO SISTEMU DEMIT ZNAŠAJO:
19 +	4	DEMIT,	k	=	0,67	W/m2K,	letna poraba olja	8,6 1/m2
19 +	5	DEMIT,	k	=	0,59	W/m2K,	letna poraba olja	7,5 1/m2
19 +	6	DEMIT,	k	=	0,50	W/m2K,	letna poraba olja	6,4 1/m2
19 +	8	DEMIT,	k	=	0,40	W/m2K,	letna poraba olja	5,2 1/m2
Z optimalno izolacijo lahko letno prihranimo pri porabi energije za ogrevanje celo 17 do 20 litrov kurilnega olja na m2 fasade !

nju v hladilni sistem pri expandira-nju razvije temperaturo 194,25 K (-78,5 "C). Ves ta hladilni učinek je takoj na razpolago. Hladilni učinek znotraj tega temperaturnega področja znasa 310 kj, (74 kcal) na 1 kg tekočega CO..
Proizvod se pri tem hitro, enakomerno zamrzuje v globino do središča, pri tem pa ustvarja fino kristalno strukturo. Globinsko hitro zamrzovanje s CO. daje naslednje ekonomske in tehnološke prednosti:
— bistveno skrajšanje časa zamrzovanja v primerjavi z drugimi hladilnimi postopki
— bistveno zmanjšanje izgube teže proizvoda v procesu zamrzovanja. (Izgube znašajo pod 0,3 %).
— površinska struktura, ter oblika zamrzovanega proizvoda ostaneta neizpremenjena, minimalne izgube pri kasnejšem odmrzovanju
— enakomerna interna atomosfe-ra hladnega CO. v področju zmrzovanja preprečuje spremembe v proizvodu zaradi oksidacije. Proizvod ohrani neizpremenjen okus, svežino, aromo, barvo itd.
Po uspešnem razvoju hladilnih stolpov za racionalnejše hlajenje
tovarna izolacijskega materiala
laško
63270 Laško, Jugoslavija, p. p. 2, telegram/ TIM Laško, tel. h. c.: (063) 730-712, komerciala: (063) 730-42, teleks: 33501
TIM — Enota Ljubljana, Vegova 12, 61000 Ljubljana, telefon' (061) 223-437, 223-421, teleks: 31544.	7
Predstavništvo Zagreb: Petljak Željko, Paimotičeva 25. 41000 Zaareb telefon (041) 432-561.	8 ’
Predstavništvo Sarajevo: Gojko Vučičevič, Ul. JNA 47, Sarajevo, telefon' (071) 216-129.
Predstavništvo Rijeka: Rade Petrovič, Luki 62/2, 51000 Rijeka, telefon: (051) 30-053
Predstavništvo Banja Luka: Stipe Matanovič, Rudarska 22, 78000 Banja Luka, telefon: (078) 22-470.
Komercialno tehnični biro Beograd: Hotel Jugoslavija (Za TIM Laško), Kardeljev Bulevar 3, 11181 Beograd, telefon: (011) 600-222. 609-246
tehnoloških voda, smo prav tako uspešno razvili še vrata za industrijske hladilnice, hladilne kontejnerje, kontejnerje za transport in skladišče suhega leda in agregate za hlajenje s suhim ledom. Pred časom pa smo razvili novo generacijo opreme za hlajenje in zamrzovanje s pomočjo CO.-ja ki zajema:
— CO. pretočni tunel
— CO. hladilne celice in kontejnerje
— CO. snežni top
— CO. snežna kapa
Vsi naši proizvodi odgovarjajo tehničnim zahtevam v industrijsko razvitih državah, tako da lahko tržišču ponudimo kompletno paleto CO> opreme. Poleg navedenih ima hlajenje z CO. še naslednje prednosti:
— cca 4 X cenejša nabavna investicija
— praktično nikakršno vzdrževanje
Vse podrobnejše informacije o TIM—ovem CO. programu hlajenja in zamrzovanja lahko dobite na naslovu naše DO, v času »kmetijsko živilskega sejma« v Gornji Radgoni pa v hali C, na našem razstavnem prostoru.
1 Kontejnerske zbiralnice mleka
Zabojniško zbiralnico mleka je možno tudi poljubno prestaviti po potrebi, sestava je zelo prilagodljiva.
V sodelovanju z DO KIT, sektor inženiring Ljubljana, in Gorenjem Fecro iz Slovenj Gradca je AVTORADGONA začela z izdelavo zaboj-ničkih (kontejnerskih) zbiralnic mleka. Njihova prednost je v hitri in ceneni izvedbi, kar prihrani investitorju veliko dela. Namenjena je za
organiziran odkup mleka individualnih proizvajalcev mleka. Zbiralnico lahko postavimo popolnoma samostojno. Za postavitev je potrebno izdelati le točkovne temelje ter ustrezne priključke (voda, elektrika, kanalizacija, telefon ...)
M PREDNOSTI:!
— samostojna tehnološka enota
— optimalna izraba prostora in opreme
— ustreza najzahtevnejšim sanitarnim predpisom
— hitra dobava in montaža
— poenostavljeno pridobivanje soglasij za uporabo
— možnost premestitve na drug prostor
— velika izbira tipov in zmogljivosti
Zbiralnica je opremljena z vsemi hladilnimi napravami. Velikosti zbiralnice so izbrane tako, da lahko sprejemajo od 200 do 3000 litrov mleka.
AVTORADGONA servisira gospodarska vozila TAM, FAP, FIAT, MAN. Poseben poudarek pa je namenjen servisiranju kmetijske mehanizacije IMT. Prodajno-servisni center prodaja izdelke in servisne dele, priključke in izdelke iz ostalega proizvodnega programa IMT Beograd.
Naloga prodajno-servisne-ga centra je, da oskrbuje celotno Pomurje z izdelki tovarne IMT. Način dela je takšen, da stranke ne pozabijo pri nakupu traktorja, ampak ji zagotavljajo vse potrebne rezervne dele, priključke v lastni trgovini ali servisu ali servisih po Pomurju.
AVTORADGONA izdeluje
tudi varnostne kabine naslednje traktorje:
IMT 539, 542, 560
za
FIAT ŠTORE 402, 404, 502, 504
ZETOR 5011, 6011, 7011 URSUS 360
Tudi prevoz s cestnimi vozili doma in v tujini, prevoz s posebnimi cestnimi vozili in posredovanje tovora opravlja AVTORADGONA.
60250 GORNJA RADGONA
Ljutomerska 26
telefon: 069/74 511, 74 691, 74 007, 74 232
telex: YU AR 35236
STRAN 18
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
dopisniki, pisma ...
Borci zahtevajo odgovornost
Najaktualnejše naloge po kongresnih dejavnostih organizacij ZZB NOV v občini Ljutomer.
Na razširjeni seji predsedstva občinske organizacije ZZB NOV Ljutomer s predstavniki frontne organizacije, skupščine občine in sisov so govorili o najaktualnejših nalogah po kongresnih dejavnostih ter nalogah DPO v zvezi s tem.
Posebej je bilo poudarjeno, da morajo družbenopolitične organizacije med občani ustvariti takšno politično ozračje, da bodo sprejemali ukrepe, ki so temelj uresničevanju gospodarske politike.
Člani ZB bodo vztrajali pri ugotavljanju individualne in kolektivne odgovornosti. Vztrajali pa bodo tudi pri pospešitvi postopkov za zavarovanje spominskih obeležij NOB v občini.
Borčevske organizacije v občini menijo, da svet občine ne more biti le formalno posvetovalno telo pri SO, temveč angažiran organ, ki naj pomaga reševati probleme v občini. Sprejeta mnenja in stališča sveta SO se morajo prenašati na pristojne organe, od teh pa zahtevati, da jih upoštevajo.
Bisernoporočenca
Zakonca Tomaž in Marija PRELOG iz Brejec št. 5 pri Ljutomeru sta pred kratkim praznovala visok jubilej, biserno poroko. Po 60 letih skupnega življenja sta ponovno stopila pred matičarja in izrekla svoj tretji da. Imata štiri otroke in 5 vnukov ter 6 pravnukov.
Marija Tivadar
Borci izražajo zaskrbljenost, ker v občini še vedno ni izčrpne analize uresničevanja gospodarske stabilizacije. Borci opozarjajo SZDL v občini, naj razpravlja o problemu praznovanj dneva borca in dneva vstaje, saj se za ta dogodka v občini ne pripravlja nobena prireditev, kot npr. v drugih predelih Slovenije.
Prenašanje izročil NOB želijo posodobiti, da bo bolj dojemljivo za mladi rod. V posamezna telesa ZB bodo vključevali mlajše, ki bodo skrbeli za ohranjanje tradicij in za varstvo spomenikov, ko borcev ne bo več. Predsedstvo predlaga, da bi na osnovi izdelanega doprsnega kipa narodnemu heroju Ivanu Kaučiču postavili dostojen spomenik v občini.
Glede na starost borcev se postavlja zahteva po primernih sredstvih za zdravljenje le-teh in za socialno varnost, ker so člani ZBO med socialno šibkejšimi. Stanovanjska posojila za borce v občini so pičla in v nesorazmerju z drugimi v Sloveniji.
Ta stališča in zahtevki podani in sprejeti na razširjeni seji predsedstva občine ZZB NOV Ljutomer, bodo posredovani vsem, ki se jih tičejo.	s p.
Jubilej gasilcev
Med številne gasilske prireditve v letošnjem letu spada tudi 60-le-tnica Gasilskega društva Rogašovci. Slavnosti so se udeležili gasilci iz gornjega Poledavja, štirih obmejnih krajev Avstrije in mnogi občani. Kulturni program so izvedli: mešani pevski zbor in pionirska folklorna skupina iz Rogašovec. V kroniki s poudarkom na desetletnem delovanju je bilo slišati, da je društvo v tem obdobju kupilo novo motorno brizgalno in rabljen gasilski avtomobil. Pred tremi leti pa so ustanovili tudi pionirsko desetino. Rogašovski gasilci so v minulih desetih letih devetkrat pomagali reševati premoženje v raznih požarih, od tega enkrat v domačem kraju.
Nazadnje so bila podeljena še republiška odlikovanja, občinska priznanja in značke za 50- in 60-letno delovanje v društvu. Alojz Marič
je prejel republiško odlikovanje I. stopnje.	„ v
G. IV-
40 let aktivnega dela Lovske družine Bučkovci
Pred 40 leti so se zbrali ljubitelji narave in divjadi ter lovci, ki so že v stari Jugoslaviji gojili lovski šport, z namenom, da ustanovijo lovsko družino. Ob ustanovitvi je imela lovska družina naziv Lovska družina Mala Nedelja. Bila je dobro organizirana, saj so jo ustanovili in vodili sami zavedni lovci. S prenehanjem lovskih družin Bolehnečici in Cezanjevci je bil del teh lovišč dodeljen Lovski družini Mala Nedelja. Le-ta pa seje preimenovala v Lovsko družino Bučkovci.
Na 3900 hektarjih lovne površine, ki se zaradi regulacij, melioracij in drugih posegov v življenjski prostor
divjadi oži, gospodari lovska družina s srnjadjo, fazani, poljskimi zajci in divjimi racami. Poljske-jerebice je bilo pred leti precej, a zaradi intenzivne kmetijske pridelave izginja.
Pri gradnji lovskega doma oziroma zavetišča (1973) so člani opravili nad 6000 ur prostovoljnega dela. Lovsko zavetišče in njegova okolica sta danes vzorno urejena in nista namenjena samo lovcem, ampak tudi članom drugih organizacij.
Lovska družina namenja vso skrb vzreji divjadi. S prostovoljnim delom so člani zgradili voljero. V njej vzrejajo predvsem fazane, ki jih za osvežitev vlagajo v lovišče.
SPODNJI IVANJCI
50 LET GASILSKEGA DRUŠTVA
Gasilsko društvo Spodnji Ivanjci, ki je bilo ustanovljeno 1936. leta, letos praznuje petdesetletnico obstoja. Društvo je v tem obdobju vseskozi napredovalo, zlasti na področju opremljenosti. Tako so v zadnjih letih zgradili lep prostoren gasilski dom, v katerem imajo prostore tudi druge družbenopolitične organizacije kraja. V .domu imata svoj prostor krajevna skupnost in mladina. Mladi pa v njem organizirajo svoje prireditve, ki niso ravno redke.
Ker bo v kraju kmalu dograjen objekt, v katerem bo pošta, v njem pa bodo imele prostor tudi družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost, bodo gasilci imeli več možnosti za širitev svojih dejavnosti. Ivanjski gasilci pa skrbijo tudi za naraščaj. V svojih vrstah imajo pionirsko desetino, ki je na nedavni proslavi 50-letnice društva razvila svoj prapor.	Ludvik Kramberger
Prav tako je zelo razvita športna dejavnost, zanjo so zgradili sodobno strelišče.
Ves čas namenja lovska družina vso skrb gojitvi in ohranjanju divjadi. V lovišču ima številna krmišča za divjad; visoke preže in opazovalnico. V zadnjih letih je nakupila tudi zemljišča, kjer prideluje predvsem krmo za divjad.
Lovska družina Bučkovci si vsestransko prizadeva ohraniti zdravo naravno okolje, s tem da sodeluje v krajevni samoupravi, družbenopolitičnih organizacijah in si prizadeva še za tesnejšo povezanost s pobrateno lovsko družino Mala Gora Kočevje.
J. Št.
Peter Horvat iz Gradišča je med kopanjem gramoza našel mlinski kamen in ogromno deblo. Zanimivo je, da sta najdbi ležali šest metrov pod površino. Na sliki Peter Horvat starejši pri sinovi najdbi. FRKU
POPRAVEK
V poročilu o uspelem referendumu v krajevni skupnosti Puconci je pri naštevanju ode pov cest za posodobitev nastala pomota. Pravilno se glasi Šalamenci—Pečarovci in ne Šalamenci—Puconci. Prizadetim krajanom se opravičujemo.
gorenjewDW©j
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Industrijska, cesta
Telefon: h. c. (069j 75271
TOZD TOVARNA
VARILNE OPREME
Transformatorji za varjenje od 120-400 A
Usmerniki za varjenje od 200-800 A
Polavtomati za varjenje od 120-600 A
Točkalniki za točkasto varjenje od 10—40 KVA
Stroji za sočelno obžigalno varjenje do 40 KVA
Stroj za sočelno vertikalno varjenje betonskega železa v fazi in na mestu gradnje
Rezalna tehnika
Naprave za mehanizacijo varjenja in linije za varjenje (inženiring)
TOZD MONTAŽA -
PURLEN
Purlen A (predizolirane cevi) od 0 21,3—0 406 mm
Purlen B (Izolacijski plašči) od 0 18—0 114 mm
Varvent (ventilacijske cevi) od 0 63—0 1250 mm
Verflex (ekspanzijske posode)
Projektiranje in montaža vodovoda in centralne kurjave
Projektiranje in montaža cevovodov kotlov, rezervoarjev in ventilacij
TOZD VARIS
Sanitarne kabine
Kopalnice z WC
Kopalnice brez WC
Kabine za WC
Kabine za tuž
Izdelava betonskih strešnikov in slemenjakov
Izdelava razne betonske galanterije
Ekspanzijska posoda za sončne sisteme centralnega ogrevanja
Stroj za sočelno vertikalno varjenje armatur
PRIPOROČAMO SE S KAKOVOSTNIMI
Sanitarna kabina
IZDELKI IN STORITVAMI!
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
STRAN 19
n so w
Velikokrat se hudujemo, če nas zaustavijo delavci milice, ki pazijo, da bi bil promet bolj varen. Če bi se ravnali tako, kot nam velevajo prometni predpisi, bi bilo srečanje z delavci milice bolj prijetno, tako pa včasih pozabimo na vse, prometnih nesreč pa je vedno več. Foto Jani D.
agrotehnika - gruda
TRGOVINA
n. sol. o.
LJUBLJANA, Tržaška c. 132
Tplpfnn (061) 268-341 Telex 31106
KMETOVALCI!
Obiščite razstavni prostor Agrotehnike-Grude Ljubljana na 24. mednarodnem Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 22. do 31. 8. 1886.
Oglejte si najnovejše kmetijske stroje na našem razstavnem prostoru. Na sejmu prodajamo določene stroje s posebnim popustom: — traktorje TORPEDO 5%
— kmetijske stroje SIP 5%
— kmetijske stroje OLT Osijek 15—20%
— kmetijske stroje Tehnostroja 5 %
— Rezervni deli za kmetijske stroje 5-15%
Na koncu čaka naše kupce še posebno presenečenje — žrebanje.
27.	avgusta 1986 je dan Agrotehnike-Grude — ob tej priložnosti imamo ob 11. uri velike predstavitve novejših strojev v novem delu sejmišča.
Zaradi zanimivosti in navedenih popustov boste imeli razlog več, da obiščete naš razstavni prostor na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
Pričakujemo vas!
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE PO HUDI BOLEZNI UMRL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC IN TOVARIŠ
Franc Kulič
voznik avtobusa
OD NJEGA SMO SE POSLOVILI V ČETRTEK, 14. AVGUSTA 1986, OB 16. URI NA POKOPALIŠČU V MAČKOVCIH.
S SPOŠTOVANJEM SE GA BOMO SPOMINJALI
DELAVCI
CERTUSA TOZD AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Alkohol spet vzrok za prometne nesreče
V minulem tednu je bilo na naših cestah precej prometnih nesreč, za vse pa je značilno, da so jih vozniki povzročili pod vplivom alkohola.
10.	avgusta ob 13.40 se je peljala po lokalni cesti v naselju Odranci Terezija Tibaut iz Čren-šovec. V križišču enakovrednih cest v Odrancih je z njene desne strani pripeljal voznik osebnega avtomobila Jožef Raj iz Odra-nec. Zavil je v levo in trčil v Ti-bautovo. Škode na vozilih je za 580 tisoč dinarjev.
11.	avgusta ob 22.00 je Branko Ribaš iz Murskih Črnec peljal iz Martjanec proti M. Soboti. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo v obcestni jarek, kjer se je vozilo prevrnilo, voznik pa je dobil telesne poškodbe.
12.	avgusta ob 11.10 se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v naselju Ilijaševci. Voznik traktorja Alojz Sabotin je pripeljal z dvorišča na regionalno cesto in tako izsilil prednost vozniku motornega kolesa Antonu Pintariču iz Hrastje-Mote. V trčenju se je Pintarič hudo tele-
40 let Rdečega križa
V nedeljo popoldne so v Stari Novi vasi proslavili 40 let uspešnega dela osnovne organizacije Rdečega križa. Slavnostni govornik Boris Prejac, predsednik MS SZDL za Pomurje, je poudaril pomen tovrstnih prostovoljnih organizacij in posebej omenil staro-novovaško, ki je v teh letih dosegla pomembne uspehe, predvsem v krvodajalstvu.
Goste in povabljene je pozdravil tudi Martin Kohek, eden od še živečih ustanoviteljev, in s prisrčnimi in izbranimi besedami naštel razloge svojega članstva in pobudništva Rdečega križa. ' Oglasil se je še Jože Rajh in prebral kroniko.
Slavnost ob jubileju te organizacije Rdečega križa, ki jo štejemo med najstarejše v Pomurju, so končali s podelitvijo 20 priznanj najdejavnejšim članom Rdečega križa Stara Nova vas.
D. L.
krvodajalci
KRVODAJALCI OD DRUGOD: ABC POMURKA: Štefan Pozvek 21, Geza Vučak 22, Slavko Kustec 14, Drago Habot 22, IN A NAFTA LENDAVA: Stje pan Dvanajščak 11, Franjo Levačič 12, AGROSERVIS: Emil Červek, 6, BOLNICA: Vita Gjergjek 3, POTROŠNIK: Branko Zver 6, VELENJE: Geza Šin-kec 43, PANONIJA: Ladislav Abraham 62, LEK: Majda Kerman 3, PLANIKA: Marija Litrop 2.
AVTORADGONA: Stanko Močnik 16, Slavko Strniša 9, Albin Mihorič 6, Štefan Kavaš 7, Milan Kuzmič 9, Jakob Jurkovič 3, Žarko Rues 3, Vojko Galičič 9.
ELRAD: Marko Hari 2, Marija Kurbus 4, Darinka Novak 7, Alojzija Muhič 2, Stanko Fridau 3, Štefan Lončar 14, Željko Mavrič 7.
RADENSKA: Franc Barbarič 7, Robert Flegar 5, Milena Tuta 6, Boris Žurman 5, Beno Pahor 4, Samo Flisar 3, Slavica Gom-boc 2, Olga Smej 2, Silva Petovar 2, Marjan Kovač 2, Robert Zemljič 3.
OO RKS: Andrej Fišinger 20.
KRVODAJALCI OD DRUGOD: POTROŠNIK: Karel Verner 15, ABC POMURKA: Franc Bukovec 10, MURA: Štefan Magdič 9, SO MS: Stane Vukan 22, PRIMAT: Janez Laslo 25, MORAVSKE TOPLICE: Janez Palatin 3, OŠ GRAD: Angela Končič 21, HOTEL DIANA: Ivan Karas 16, MURSKA SOBOTA: Karel Šavel 7, ŽELEZNIŠKA POSTAJA: Dušan Jureš 11, PLANIKA: Štefan Raščan 21, PETROL: Milan Kuhar 23, ZD LENDAVA: Angela Farkaš 8, INA NAFTA LENDAVA: Jože Farkaš 16, SODIŠČE: Dezider Sooš 16, BOLNICA MURSKA SOBOTA: Stanko Denša 9, Alojz Flisar 37, Marjan Volmut 5.
sno poškodoval. Materialna škoda znaša 1,2 milijona dinarjev.
15.	avgusta ob 21.15 se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti izven naselja Nemčavci. Zaradi neprimerne hitrosti voznika osebnega avtomobila Marjana Šinka iz M. Sobote seje zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Šinko ni opazil na cesti ležečega pešca Edmunda Gorzo iz Moravskih Toplic. Zadel ga je z vozilom in zbil v obcestni jarek. Gorza je zaradi po-škodb na kraju nesreče umrl.
16.	avgusta ob 15.15 se je Branko Štefanec z Vaneče peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti iz Černelavec proti Polani. Peljal je tudi Viktorja Nemca iz Veščice. Zaradi vinjenosti je zapeljal v jarek in trčil v betonski prepust. Oba sta padla in se telesno poškodovala.
16.	avgusta ob 15.15 seje izven naselja G. Petrovci zgodila prometna nesreča zaradi domnevne vinjenosti voznika osebnega av-
tomobila Jožeta Žlebiča iz Čepi-nec. Po makadamski cesti je Žlebič vozil za avtobusom, ki je dvignil prah in tako zmanjšal vidljivost na cesti. Žlebič je zapeljal na levo v trenutku, ko je nasproti pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila Karel Belec iz Če-pinec. Vozili sta trčili. Telesne poškodbe so dobili Belec, Štefan Barber iz Šuline in Štefan Jakšič iz Markovec. Škode na vozilih je za 1,5 milijona dinarjev.
Tatvin je čedalje več
Po podatkih uprave za notranje zadeve je v zadnjem času vedno več tatvin, še posebno v termalnih kopališčih in letoviščih. Kljub večkratnim opozorilom, da vozniki ne puščajo odprtih vrat na avtomobilih in v njih vrednejših tehničnih predmetov, je tatvin več. Tokrat ponovno opozarjamo na bolj odgovorno obnašanje do svoje lastnine, posebno še na mestih, kjer se zbere veliko ljudi.
r- “ — "	— "i
	ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ IN POMURSKI SEJEM IZ I
	GORNJE RADGONE	
vabita obiskovalce na ogled
I velike tradicionalne parade |
	kmečkih opravil in običajev,
ki bo v nedeljo, 24. avgusta 1986, ob 10. uri na glavni ulici Gor- I nje Radgone. Sodelovalo bo čez 150 vozov s 1.500 udeleženci.  Vse obiskovalce parade in kmetijskega sejma obveščamo, da B bo med 10. in 11. uro zaprta magistralna cesta med Radenci in
I Gornjo Radgono, zato pridite v Gornjo Radgono pred 10. uro. m
Za tranzitne potnike je urejen obvoz:
Lenart-Gradišče-Spodnji Ivanjci-Kapela-Radenci in obratno.
VABIMO VAS, DA Sl TUDI LETOS OGLEDATE PARADO V ČIM VEČJEM ŠTEVILU.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
POMURSKA BANKA
MURSKA SOBOTA
Delavski svet
razpisuje
Javno dražbo
na prodajo naslednjih rabljenih osnivnih sredstev:
1) Telefonska centrala IKTA komplet s
6 + 1 telefoni	— 1 kos —	150.000
2) Fotokopirni stroj OLIVETTI COPIA 405	— 1 kos —	50.000
3) Računski stroj MONROE	— 1 kos —	3.000
4)	Železna blagajna 5)	Razne pisarniške opreme (mize, stoli,	— 1 kos —	5.000
lesene obloge)	po spisku
V izklicni ceni ni zajet prometni davek, ki ga plača kupec. Inventar je naprodaj po klavzuli VIDENO-KUPLJENO. Po prevzemu ne sprejemamo reklamacij. Pred začetkom dražbe morajo interesenti plačati 10-odstotno varščino.
Javna dražbo bo 1. 9. 1986 ob 13 uri v prostorih bivše banke v Ljutomeru. Ogled osnovnih sredstev bo od 10. ure dalje.
DOM LUKAVCI, p. o.
Lukavci 9
69242 Križevci pri Ljutomeru
Štev.: 513-1/84
Datum: 14. 8. 1986
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
1.	Dveh negovalk
2.	Štirih strežnic
3.	KV kuharice
4.	PKV kuharice
5.	Hišnika-kurjača
Pogoji:
pod 1:
potrebna je šola za bolniške negovalke in 1 leto delovnih izkušenj. OD približno 85.000 din.
pod 2:
nedokončana osemletka, dopolnjena starost 18 let. OD pribl. 70.000 din.
pod 3:
potrebna je šolska izobrazba, ki jo daje strokovna šola prehrambene stroke. OD pribl. 85.000 din.
pod 4:
potrebna je osemletka in priučitev ob delu oz. na tečajih za pridobitev polkvalifikacije. OD pribl. 75.000 din.
pod 5:
potrebna je strokovna izobrazba, ki jo daje šola kovinske, elek-tro oz. lesne smeri, in opravljen izpit za kurjača centralnih peči na trda goriva in upravljalca s plinskimi napravami. OD pribl. 88.000 din.
Prijave z dokazili j izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na DOM LUKAVCI, p. o., Lukavci 9, 69242 Križevci pri Ljutomeru.
STRAN 20
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
Radijski in televizijski spored od 22. do 28. avgusta
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO • MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKASOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 22. avgusta (otvoritev 24. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 . — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA j tv LJUBLJANA
18.10 - 00.40 Teletekst Rtv Ljubljana, 18.25 Poročila, 18.30 Spored za otroke: Ustvarjalne igre: Prostor v barvi, poučna oddaja, TV Zagreb, 18.45 Flipper, 16. del ameriške nanizanke, 19.10 Risanka, 19.20 Propagandna oddaja, 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.45 Vreme, 19.48 Propagandna oddaja, 19.50 Želeli ste, poglejte, poučnozabavna oddaja, 20.15 Ne prezrite, poučnozabavna oddaja, 20.15 Ne prezrite, 20.25 Kondorjev let: Led, veter in ogenj, 1. del angleške dokumentarne serije, 21.20 Risanka, 21.25 Propagandna oddaja, 21.30 TV dnevnik, 21.55 Vreme, 21.58 TV nocoj in jutri, 22.01 Propagandna oddaja, 22.05 Bergerac, 18. del angleške nanizanke, 23.00 Kultura bivanja, propagandna oddaja, 23.05 Muli za sestro Saro, ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Poletno popoldne: Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Številke in črke, kviz, 16.00 Poletje na Adi, prenos, 16.45 Varaždin: Rokomet (Ž) — turnir Yassa — Radnički:Iskra (ČSSR), prenos (sl. Kom.) v odmoru ... 18.05 Madrid: SP v plavanju — finale, prenos, 20.00 S poletnih festivalov, glasbena oddaja, 20.45 Poročila, 20.50 Glasovi zgodovine, 4. del dokumentarne serije, 21.40 Rezerviran čas, 22.10 Poletna noč TV Ljubljana.
TV ZAGREB
14.45 Počitniško popoldne, 19.30 Dnevnik, 20.00 Avanture Sherlocka Holmesa, 20.55 Poje Radojka Šverko, 21.40 Dnevnik II, 21.55 Gost urednik, 23.25 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Pri nas v Reichenbergu, 22.05 Umetnine, 23.30 Življenje na reaktivcu (film),
TV MADŽARSKA
10.00 Upokojenski dopoldan, vmes Kamill Feleki in njegovi gostje. 16.25 Spored za 3 dni. 16.30 Beograd, obdobje sprememb. 17.00 Dva, kriminalka. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klasiki v pop-ritmu. 20.30 Žalostinka, ob 50-letnici uboja F. G. Lorce. 21.15 Vikend na Dunaju, zabavni magazin. 22.20 TV dnevnik.
TV KOPER
18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Glen Miller — Veliki orkester RTV Ljubljana, 20.30 Waterpolo — finale svetovnega prvenstva — Madrid, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Poletna noč
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 23. avgusta (informativni del — sejemska kronika, sobotna reportaža. Ob skodelici kave), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
14.55-23.04 Teletekst RTV Ljubljana, 15.10 Poročila, 15.15 Spored za otroke: ponovitev oddaj: Smer deveti otok, 7. — zadnji del TV nadaljevanke (čb), 15.30 Vroče—hladno, 4. oddaja videoserije TV Sarajevo, 16.00 Ustvarjalne igre: Prostor v barvi, poučna oddaja, TV Zagreb, 16.15 Narodni parki: Po reki Tari. 2. del oddaja TV Zagreb, 16.45 Kondorjev let: Led, veter in ogenj, ponovitev L dela 1. dela angleške dokumentarne serije, 17.40 Dogodivščine Toma Soyerja, ameriški mladinski film, 18.55 Knjiga, 19.10 Risanka, 19.20 Propagandna oddaja, 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.45 Vreme, 19.48 Propagandna oddaja, 19.50 Turčija: Večji Rim, 3. del dokumentarne serije, 20.15 Zrcalo tedna, 20.35 Muppet show, 21.00 Festival vedno lepih melodij — Vransko ’86, 5. oddaja, 21.25 Propagandna oddaja, 21.30 TV dnevnik, 21.55 Vreme, 21.58 TV nocoj in jutri, 21.59 Propagandna oddaja, 22.00 Stopnice, ameriško, francoski film
Oddajniki II. TV mreže:
14.40 Kako biti skupaj: Izseljenci v Makedoniji, 15.10 Miti in legende, 15.25 Šibenik—Jugoslovanski festival otroka, 16.25 Premor, 16.40 Varaždin: Rokomet (Ž) — turnir Yassa — finale, prenos (slov, kom.), 18.05 Madrid: SP v plavanju — finale, prenos (do 19.50/20.05), 20.00 Tuzla: PJ v nogometu: Slobo-da:Partizan, prenos (slov, kom.), 21.45 Športna sobota, 22.05 Poletna noč TV Ljubljana (Lj 2 in TV Koper do 01.00)
TV ZAGREB
14.00 Barracuda, 15.35 Šahovski komentar, 16.40 Rokomet, 18.00 Narodna glasba, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sloboda:Partizan (nogomet), 22.00 Francoski igrani film, 00.05 Program plus
TV AVSTRIJA
20.15 Večer z Freddyjem Quinnom, 21.50 Sport, 23.05 Glasbena lestvica
TV MADŽARSKA
14.30 Športni globus, kratki film. 15.05 Bodi mi očka, pon. jugoslovanskega filma. 16.25 Junak zgodbe, dokumentarna serija. 17.0Q Dnevnik. 17.15 Ob prazniku Romunije. 17.35 Mivio-ni, za najstnike. 18.30 Čudežni svet živali. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Marsejska pogodba, kriminalka. 21.30 Glasbeni randevu z Budimpešto. 22.10 Začasni raj, madžarski film. 23.40 TV dnevnik.
l TV KOPER
17.00 Bellamy — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 TV novice, 19.00 Dogodivščine na odprtem morju — telefilm, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Start, 20.30 Koncert z Mario Callas, 21.35 TVD vsedanes, 21.45 Poletna noč
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (zaključek zvezne MDA Goričko, sejemska kronika, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Reportaža iz pobratene občine SR Slovenije in SR Hrvaške, 17.40 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.05 Poročila, 9.10 Živ žav: Risanke in Smrkci, 10.05 Flipper, ponovitev, 10.30 J. K. Martin: Kitajec v Scotland Yardu, 11.20 Praznični dnevi slovenske folklore, 12.00 Ljudje in Zemlja, prenos iz Radgone, 13.00 Poročila, 17.00 Poročila, 17.05 Teheran 43, fran-cosko-sovjetski film, 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 M. Stanojevič Byford—J. T. Byford: Kako najti srečo 2. del nanizanke TV Beograd, 20.45 Kamen, les, ljubezen, reportaža TV Novi Sad 21.15 Tri srca — Radenci (Big Band RTV Beograd in Sarajevo), 21.40 Športni pregled, 22.25 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Glasba kot mladost: Z mednarodnega tekmovanja v Kjobenhavnu, 18.15 Subotiški Shakesperov festival, oddaja iz kulture, 19.00 Beograd: Konjeništvo za pokal maršala Tita reportaža, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Drugi spol, 1. del francoske dokumentarne serije, 20.55 Poročila, 21.05 Malu, 5. del brazilske nadaljevanke, 21.55 Rezerviran čas, 22.00 Poletna noč TV Ljubljana.
TV ZAGREB
13.00 Otroške oddaje, 14.20 Glasbeno popoldne, 15.15 Novi Pacifik, 16.15 Hišica v preriji, 17.20 Alice Adams (am. film), 19.30 Dnevnik, 20.00 Naša krajevna skupnost, 21.05 Potopis, 21.40 Športni pregled, 22.25 Dnevnik II, 22.45 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
14.40 Otroški in mladinski spored, 17.35 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Alberta in Alice (tv film), 21.50 Italo Svevo v Trstu, 22.35 Šport, 22.55 Nočni studio
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. 10.35 I. Stravinski, pon. 11.30 Glasbeni butik. 15.40 Ti bodi moj očka, jugoslovanski film. 17.10 Oglejmo si skupaj. 17.40 Družabna igra. 18.25 Poročila. 18.30 Delta, znanstveni poročevalec. 19.30 Teden, aktualne reportaže. 20.35 Kje so moji otroci, ameriški TV film. 22.10 Telešport. 22.40 Poročila.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu deklica iz vesolja. Pravljica kot tako, Prijatelj Gipsy — telefilm, 18.30 Visoka moda v Italiji od 1940 do 1980, 19.00 Dogodivščine na odprtem morju — telefilm, 19.25 Povratek odpi-
tv nanizanka,
sanih
20.30 Bellamy — telefilm, 21.30 Sedemdni, 22.00 Poletna noč
16.00 — Sejemski vrtiljak, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 25. avgusta (informativni del — sejemska kronika, športna oddaja, Turistični utrinek), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.20 Poročila, 18.25 Akvarij, 18.40 Vroče— Hladno, 5. del videoserije TV Sarajevo, 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.45 Vreme, 19.50 Poletni festival: Državni ans. Gruzinske folklore, 20.25 A. Giannetti: V senci velikega hrasta, 3. del italijanske nadaljevanke, 21.20 Risanka, 21.30 TV dnevnik, 21.55 Vreme, 22.00 Aktualno: Naš poletni utrip (delovni naslov)
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Številke in črke, kviz, 16.00 Mesta: Milano, dokumentarni film, 17.05 Risanke, 17.25 TV ^dnevnik, 18.00 Beograjski TV program, 19.00 Indirekt, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost, 20.50 Poročila, 20.55 Mali koncert, 21.15 Dinastija, 113. del ameriške nadaljevanke, 22.05 Zabavnoglasbena oddaja, 22.50 Rezerviran čaš, 23.00 Poletna noč TV Ljubljana.
ZG ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
14.55 Počitniški spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Peto dejanje — TV drama, 21.15 Knjige in ideje, 22.05 Zunanja politika, 22.35 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Naše korenine, 23.35 Šah,
Drugi program
17.15 Terra X, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Ljubezenske dogodivščine, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mariov portret, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Železni prefekt (film),
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu deklica iz vesolja, Prijatelj Gipsy — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — ’ telenovela, 18.55 TV novice, . 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Zdrav duh v zdravem telesu, 20.30 Madame Bovary — tv nadaljevanka, 21.30 TVD vsedanes, 21.40 Hudičeve igre — tv nanizanka, 23.00 Poletna noč.
16.00 — Sejemski vrti--Ijak, 16.30 — Aktualno v torek, 26. avgusta (informativni del — sejemska kronika, pogovor v živo, Iskrica), 18.00 - Sotočje, 19.00 -Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.10 Poročila, 18.15 Živi planet: Obrobja kopnega, 9. del angleške dokumentarne serije, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 19.45 Vreme, 19.50 A. Silva: Ote-lo de Oliveira, brazilska drama, 21.30 Tv dnevnik, 22.00 Integrali
Oddajniki II. TV mreže:
14.40 Zdravo, kako ste, zabavna oddaja, 15.10 Šahovski komentar, 15.30 Poročila, 15.40 Številke in črke, kviz, 16.00 Mesta: Miinchen, dokumentarni film, 17.05 Jazz, 17.25 TV dnevnik, 17.55 Stuttgart: EP v atletiki, prenos (slov, kom.), 22.00/40 Žrebanje lota, 22.05/45 Poletna noč tv Ljubljana (LJ 2 in TV Koper)
ZG ljubljanska banka
Pomurska, banka
TV ZAGREB
14.40 Počitniško popoldne, 19.30 Dnevnik, 20.00 Loto, 20.05 Notranja politika, 21.00 Italijanski igrani film, 22.55 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični ra-port, 21.15 Dallas, 22.00 Tv film, 22.45 Mesto zločina
Drugi program
17.30 Usmeritev, 18.00 Ko pride Kuli, 18.30 Ljubezenske dogodivščine, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vse ali nič, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 23.00 Sherrill Milnes in prijatelji
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja.
9.50 Pustolovščine življenja. 10.40 Pohištvo skozi stoletja. 16.50 Spored za 3 dni. 16.55 Kraljevski grob v dolini Yangce. 17.30 Vikingi, pon. 18.05 Prijatelj narave. 18.25 10 minut za ribiče.
18.35 Industrijski svet. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Iglasti stolp, kanadski film. 21.35 Nekaj minut o gledališču. 21.45 Umetnina tedna. 21.50 Da lahko ustvarjam. 22.10 TV dnevnik.
TV KOPER
16.30 Odprta meja, 17.00 Lamu deklica iz vesolja, Pe-pito, 18.00 Stuttgart — Evropsko prvenstvo v lahki atletiki, 18.55 TV novice, Atletika — nadaljevanje, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Atletika — nadaljevanje, 22.00 TVD vsedanes, 22.40 Poletna noč
16.00 — Sejemski vrtiljak, 16.30 — Aktualno v sredo, 27. avgusta (informativni del — sejemska kronika, gospodarska tema, Poletni obisk), 18.00 — »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.05-22.30 Teletekst RTV Ljubljana, 18.20 Poročila, 18.25 Slovenske ljudske pravljice: O dobrem kovaču, 18.40 Narodni parki: Skadarsko jezero, oddaja TV Zagreb, 19,10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 19.45 Vreme, 19.50 Film tedna: Evropejca, angleški film, 21.30 Tv dnevnik, 21.58 Tv nocoj in jutri, 22.00 Lasto-vo, reportaža TV Novi Sad
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Zdravo, kako ste, zabavna oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Številke in črke, kviz, 16.00 Mesta: Leningrad, dokumentarni film, 16.55 Narodna glasba, 17.40 Stuttgart: EP v atleti-ki, prenos (slov, kom.), 21.40 Poročila, 21.45 Ohridsko poletje ’86, oddaja resne glasbe, 22.30 Poletna noč tv Ljubljana (LJ 2 in TV Koper)
ZG ljubljanska bar ka
Pomurska banka
TV ZAGREB
15.00 Počitniško popoldne, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmoskop, 22.50 Program plus
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dvojčice (film), 21.50 Družina Kennedy, 23.25 Bellamy
Drugi program
17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Ljubezenske dogodivščine, 19.30 Nogomet, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 šport, 22.15 Mesečevi miljenci (film),
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja. 9.30 Ponovitve (Delta; Nasvidenje, draga!). 16.55 Dirka severnih jelenov, kratki film. 17.20 Koga pričakuje polkovnik, sovjetski film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sejem, TV igra za starejše od 14 let, ali Akcijska skupina, ameriška kriminalka. 21.45 Vrtnica' Wiirzburga, zabavni spored. 23.10 TV dnevnik.
TV KOPER
16.30 Odprta meja, 17.00 Lamu deklica iz vesolja, 17.40 Stuttgart — Evropsko prvenstvo v lahki atletiki, 18.55 TV novice, 19.00 Atletika — nadaljevanje, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Atletika — nadaljevanje, 22.15 TVD vsedanes, 22.25 Poletna noč,
16.00 — Sejemski vrtiljak, 16.30 — Aktualno v četrtek, 28. avgusta (informativni del — sejemska kronika, kulturna oddaja, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.05—23.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.20 Poročila, 18.25 J. Ribičič: Mi-školin; »Mišonovi«, 18.30 Čirule-čarule: Čudežna pijača, 18.40 Modro poletje, 1. del španske nanizanke, 19.10 Risanka, 19.24 Tv nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.45 Vreme, 19.48 Propagandna oddaja, 19.50 Mozaik kratkega filma: Jaz sem gomo-Ijičar, francoski film, 20.20 Tednik, 21.20 Risanka, 21.30 Tv dnevnik, 21.55 Vreme, 21.58 Tv nocoj in jutri, 22.00 J. Roth: Beg brez konca, 4. — zadnji del avstrijske nadaljevanke
Oddajniki II. TV mreže:
14.35 Doboj: Rokomet (m) — turnir prvakov: Me-taloplastika:Borac, prenos (slov, kom.), 16.00 Poletno popoldne: mesta: Peking — prepovedano mesto, 1. del dokumentarnega filma, 16.50 Stuttgart: EP v atletiki, prenos (slov, kom.), .22.00 Poročila, 22.05 Hiša 6. del poljske nadaljevanke 23.25 Poletna noč (TV LJ in Tv Koper)
TV ZAGREB
14.40 Počitniško popoldne, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politična oddaja, 21.10 Humoristična oddaja, 21.40 Kabaret Pavla Minčiča, 22.10 Dnevnik II, 22.30 Program plus
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dvojčici (film), 21.50 Šport, 22.35 V mreži dr. Mabuze (film).
Drugi program
16.50 Šport, 17.05 Velike puščave, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Ljubezenske dogodivščine, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični ra-port, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2
8.30 Počitniška matineja. 10.10 Moj oče Alfons, pon. nemškega filma. 17.35 Se-gedinski razgovori, spored studia Szeged. 18.20 TV borza. 18.30 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Miklos Suranyi: Nesmrtni človek, TV igra. 21.30 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 22.20 TV galerija; industrijska oblikovalka Agnes Kecskes. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
16.25 Odprta meja, 16.55 Stuttgart — Evropsko prvenstvo v lahki atletiki, 18.55 TV novice, 19.00 Atletika — nadaljevanje, 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Atletika — nadaljevanje, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Variete, 23.25 Poletna noč
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
STRAN 21
Prodam
LADO 1600, letnik 1980, prodam. Informacije od 7. do 15. ure po telefonu: (069) 81-812, popoldne pa (069) 81-135. IN-19551
NOVO STANOVANJSKO HIŠO PRI GORNJI RADGONI (45 arov zemlje), prodam. Telefon dopoldne: (069) 74-531, popoldne: (069) 74-256. M-3901 LESENO UTO (9x5 m), prodam. Otovci 47, telefon: 77-088.
M-3903
TRAKTOR ZETOR, 42 KS, s koso in kabino, ter kravo, staro 3,5 leta, brejo, prodam. Grabo-noš 19. M-3904
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Lešane 1, p. Apače. M-3905
TRAKTOR ZETOR 2511 prodam. Moščanci 21. M-3906 OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM PRODAM. Horvat, Nemčavci 6. M-3907
TRAKTOR FERGUSON 35, po ugodni ceni prodam. Poznanovci 7. M-3908
ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do julija 1987, prodam. Meglič, Murska Sobota, Stara ulica 6. M-3909
ETAŽNO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE PRODAM.
Petanjci 126. M-3910
ZASTAVO 101 PRODAM. Petanjci 64. M-3912
POLICE KIT za shrambe, garaže, arhiv in druge prostore si lahko kupite v Domu tehnike v Murski Soboti!
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN 30 AROV SADOVNJAKA V ŽENAVLJU 28, prodam. Informacije: Ivanka Šebjanič, Murska Sobota, Stara ul. 4. M-3913
RENAULT 14, letnik 1979, prevoženih 40.000 km, odlično ohranjen, prodam za 2,5 milijona. Murska Sobota, Trstenjakova 26. M-3914
OPEL REKORD 1900, letnik 1973, prodam. Fartek, Puconci 22 a. M-3916
OTROŠKO POSTELJICO IN REGAL ZA DNEVNO SOBO prodam. Babič, Murska Sobota, Vrtna 8. M-3917
ŠKODO 100 prodam za 140.000 din. Bakovci, Partizanska 23. M-3918
OBRAČALNIK PANONIJA, čelni nakladalec RIKO in dvovrstni stroj MAJEVICA za izkopavanje krompirja, potreben manjšega popravila po ugodni ceni prodam. Zver, Mala Polana 98. M-3919
MLADO KRAVO, staro pet let, s teletom, prodam. Odranci 333. M-3920
DVE SEDEŽNI GARNITURI ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Oglasite se v Lekarni v Gornji Radgoni. M-3923
MALE PUJSKE PRODAM. Sa-tahovci 36. M-3925
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in jermenico, prodam. Avgust Toplak, Spodnji Ivanjci 33. M-3928
CISTERNO, 2200 1, prodam. Radmožanci 34, p. Dobrovnik. M-3929
KRAVE PO IZBIRI, breje, in traktor, 35 KS, prodam. Vukanič, Andrejci 54. M-3931
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO IN SPALNICO PRODAM. Telefon popoldne: 24-987. M-3932
ŠKODO 110 L, letnik 1975, prodam. Veščica 4 c, telefon: 24-959. M-3933
ŠTEDILNIK DERBI, trajnožar-no peč in pralni stroj, rabljen, prodam. Naslov v upravi lista. M-3934
Prosim izrežite in nas obiščite!!
DARILNI BON
LENDAVSKO VINO prodam. Telefon: 70-169 ali 75-974. M-3936
SILAŽNI KOMBAJN SIP PRODAM. Milan Recek, Sodišinci 45. M-3938
REGAL BARBARA z mostom, za dnevno sobo, ugodno prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 55, stan. 10, telefon: 22-927. M-3939
PLINSKI ŠTEDILNIK IN PRALNI STROJ prodam. Veržej 77 M-3940
TOMOS AVTOMATIK, dobro ohranjen, prodam za 150.000 din. Radenci, Kapelska 28. M-3941
MOTOR MZ ETZ 250, letnik 1983, prodam. Gornja Radgona, Grajska 28, telefon 74-920. M-3942
OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM prodam. Murski Črnci 28, p. Tišina. M-3943
ZASTAVO 101 prodam. Bela Maček, Beltinci, Ribiška 12. M-3944
MERCEDES 220 D prodam. V račun vzamem lado, staro do leto dni. Prosečka vas 2. M-3945 RENAULT 4, letnik 1979, ugodno prodam. Lipovci 113, telefon: 71-162. M-3950
MOPED TOMOS 15 SLC ugodno prodam. Tišina 8. M-3951 ZASTAVO 101 KONFORT, dobro ohranjeno, in moped tomos 15 SLC, ugodno prodam. Tišina 69. M-3952
ZASTAVO 101 S IN PREDNJA BLATNIKA, registrirano do marca 1987, ugodno prodam. Telefon: 76-217 ali 76-288. M-3954 PASAT TS prodam. Telefon po 16. uri: 26-011. M-3955
ZASTAVO 101, registrirano do leta 1987, prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 86. M-3956 KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 158. M-3957
MALE PUJSKE, PRAŠIČA ZA ZAKOL IN RABLJENO OPEKO BIBER PRODAM. Kupšin-ci 17. M-3960
TRAKTOR STEYR 18, s priključki, prodam. Stanjevci 19. M-3961
FRANCOSKO POSTELJO IN TERMOAKUMULACIJSKO
PEČ prodam. Tratnjek, Murska Sobota, Lendavska 45 b, telefon popoldne: 25-486. M-3962
OBVESTILO!
LASTNIKE MOTORNIH VOZIL OBVEŠČAM. DA SEM ODPRL NOVO AVTOMEHANIČNO DELAVNICO V BODONCIH.
ZA OBISK SE PRIPOROČAM! ŠTEFAN BATJAN, Bodonci 76 - po 16. uri.
KRAVO, staro devet let, brejo, prodam. Satahovci 50. M-3963 ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, ugodno prodam. Bogojina 3’ M-3964
RENAULT 4, letnik 1976, in dele za R 4 prodam. Cetl, G. Ivanjci 3, p. Sp. Ivanjci. GR-12708 GRADBENO PARCELO NA PLITVIČKEM VRHU 19,46 ara, prodam. Sovič, Gornja Radgona, Kerenčičeva 5. GR-12709
DELE ZA MERCEDES 200 PRODAM. Sovič, Gornja Radgona, Kerenčičeva 5. GR-12710 KOSILNICO ROTAX PRODAM. Orehovci 5, Gornja Radgona. GR-12711
PEČ DERBI 84 (trda goriva), malo rabljena (kuhanje, pečenje, gretje) za 40.000 in avtoradio (kasete), brezhiben, za 25.000 din prodam. Gornja Radgona, Po-rabska 6 — Trate, stan. 4. GR-12712
MOTORNO KOSILNICO BCS PRODAM. Franc Peršak, Jamna 22, p. Videm ob Ščavnici. GR-12713
MOPED TOMOS 14 TLS, zelo dobro ohranjen, prodam. Klobasa, Okoslavci 71. GR-12714
1 Bensdorf čokolada zastonj (velja do 31. avgusta)
V parfumeriji ZAGAVEC v avstrijski Radgoni.
DOMAČE KOLONE V BEZNOV-CIH!
Gostilna Železen Beznovci vab: v soboto, 23. avgusta, in nedeljo, 24. avgusta, NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO.
VABLJENI!
VINOGRAD V ČENTIBSKIH GORICAH, 21 arov, primeren za dve počitniški hišici, nujno, poceni prodam. Informacije: Jože Gal, steklarstvo, Lendava, Partizanska 45. LE-10271 MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPILNICO PANONIJA prodam. Brezovica 40, p. Velika Polana. M-3844
TRAKTOR FERGUSON 35 IN FORD ESCORT, karamboliran, letnik 1972, prodam. Cven 6, Ljutomer. IN-19229 KOSILNICO BCS PRODAM. Katica Novak, Veržej 68, telefon: 82 602. IN-19242 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, 76 m2, prodam. Informacije po telefonu: 25 032. M-3830 SMREKOVE PLOHE, 8 in 5 cm, prodam. Bodonci 20. M—3895 ELEKTRONIC 90, potreben manjšega popravila, prodam. Sabotin, Lipovci 218. M-3896 TOMOS 14 M UGODNO PRODAM. Drago Škodnik, Kuzma 56. M-3898
TRI KRAVE PO IZBIRI PRODAM. Dolina 38, p. Puconci. M-3899
POHIŠTVO ZA SPALNICO, kavč in kredenco prodam. Krog, Murska 63. M-3900 TRAJNOŽARNO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE FERROTHERM FF-32, novo, vrata leva, ugodno prodam. Informacije popoldne po telefonu: 74 778. M-OP
AVTO GOLF DIESEL, december 1983, prodam. Marjan Šukar, Bodonci 143. M-4046
MLADIČE, NEMŠKE OVČARJE, stare štiri mesece, prodam. Naslov v upravi lista. M-3967 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO prodam. Karel Horvat, Bra-tonci 171 b, p. Beltinci. M-3968 RENAULT 4 GTL, letnik 1985, prodam. Telefon od 12. do 14. ure: 76 889. M-3969 KAMIONET IMV DIZEL, registriran, vozen s kategorijo B, prodam. Rakičan, Jezera 51. M-3970
ORIGINALNO BOČNO KOSO ZA TRAKTOR DEUTZ 6006 S prodam. Zenkovci 65. M-3972 PRIKOLICO ZA AVTO, novo, domače izdelave, prodam. Franc Grah, Čemelavci, Zadružna 10, telefon 23 109. M-3973 120 kosov salonitnih plošč, 5,5-rebrne, 4 železne mreže 8/6 in koso za traktor FERGUSON 35 (tudi na odplačilo) prodam. Pečarovci 47, telefon: 77 117. M-3974
ČZ 350, obnovljeno, frizirano, športno, poceni, nujno prodam zaradi odhoda k vojakom. Kutnjak, Rakičan, Cankarjeva 36. M-3976.
SILAŽNI KOMBAJN SKEM-PER, primeren tudi za manjši traktor, prodam. Vaneča 37. M-3977
TOMOS 15 SLC, letnik 1918, in čelado NOLAN prodam. Kočar, Korovci 6. M-3979
PRIKOLICO GORICA, 8 t, prodam. Janez Baligač, Beltinci, Gregorčičeva 19 b, telefon: 71 262. M-3980
RENAULT 4 TL, letnik 1979, ugodno prodam. Vrečič, Vidonci 73, p. Grad. M-3981
RENAULT 18, letnik 1984, prodam. Naslov v upravi lista. M-3985
ZASTAVO 101 SUPER, letnik 1978, prodam. Hoblaj, Stara ulica 1, Murska Sobota, telefon: 24 513. M-3986
TRAKTOR ZETOR 6711 s kabino in rezervnima novima prednjima gumama prodam. Naslov v upravi lista. M-3987
MEHANIZIRANO KMETIJO Z 9 HA ZEMLJE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3989 ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH IN HLADILNIK GORENJE, stara dve leti, zaradi selitve
ugodno prodam. Marija Vrečič, Sodišinci 51, p. Tišina. M-3990 KRAVO, PO IZBIRI, KONTROLA A, prodam. Turnišče, Pod logom 9. M-3991
VEČJE ŠTEVILO ZAJCEV ZA ZAKOL ALI NADALJNJO REJO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3992
KOMBI VW FURGON, letnik 1972, prodam. Ludvik Žalik, Murska Sobota, Zvezna ulica 3, telefon: 21-177. M-3996
KOSO ZA DEUTZ 45, transporter za zrnje, 6 m, kombi fiat 850 in hrastove deske, debeline 5 cm, prodam. Beznovci 46, telefon 76-867. M-3998
TRAKTORSKO SEJALNICO ZA ŽITO prodam. Bakovci, Partizanska 27. M-3999
FIAT 125 PZ, starejši, prodam. Bakovci, Mladinska 49. M-4000 WARTBURG LIMUZINO, letnik 1976, prevoženih 76.000 km, odličen, prodam za 400.000 din Telefon: 22 597. M-4001 MALE PUJSKE PRODAM. Markišavci 30. M-4002 OBRAČALNIK PANONIJA, malo rabljen, prodam. Pocak, Domanjševci 28. M-4005 OJAČEVALEC MARSCHAL ZA SOLO KITARO PRODAM. Lipovci 85, ali telefon: 71-490. M-4008
RADIATORJE TRIKA, 229 reber, ter radiatorje JUGOTERM 140 x 60 in 60 x 90, nove, ugodno prodam. Mirko Hajdinjak, Srednja Bistrica 49 a. M-4010
KOMBI 850, letnik 1979, prodam. Informacije popoldne po telefonu: 81-871. IN-19250 NOVO PEČ SIGMA 35 ZA CENTRALNO KURJAVO UGODNO PRODAM, Erhatič, Boreči 19, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19246 PROFESIONALNO KLAVIATURO DVOMANUALNI SYNTHESIZER YAMAHA SK 50 D prodam. Informacije: Glasbena šola Ljutomer. IN-19244 LADO 1200, kleparsko obnovljeno, registrirano do aprila 1987, ugodno prodam. Vzamem tudi ček za gradbeni material. Ljubo Smodiš, Spodnji Kamenščak 60 a, p. Ljutomer. IN-19243 TRAKTOR STEYR PRODAM. Albert Horvat, Čentiba 279. LE-10305
AVTO ZASTAVA 128 C L, karamboliran, letnik izdelave 1985, naprodaj. Čentiba 478. LE-10304
MZ 250 TS-1 in NOVO GORENJE MUTA s frezo prodam. Bojan Berden, Lendava, Mohorjeva 8, telefon od 7. do 15. ure: 75-171. LE-10297
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 22 m3, in puhalnik prodam. Ogled po 14. uri. Jože Hozjan, Čentiba 94. LE-10296 LETVE, 200 kosov, 4 m, dobro ostrešje, opeko biber in tridelno okno z roleto prodam. Serec, Bakovci, Mladinska 64, ali telefon: 76-002. M-4007
SYNTHESIZER ROLAND-JU-PITER 4 IN HARMONIKO WELTMEISTER, 96-basno, pro- ’ dam. Fras, Krajna 11. M-4011 ZASTAVO 101, registrirano do julija 1987, prodam. Telefon: 77-186. M-4012
Kam na kozarček in pi-
CO 7	. t
Na Hotizo v Osmico.
STREŠNO OPEKO BIBER, rabljeno, 4.000 kosov, ugodno prodam. Vučkič, Murska Sobota, Talanjijeva 4, pri novem vrtcu, telefon: 21-964. M-4013 TRAJNOŽARNO PEČ PRODAM. Naslov v upravi lista.
Kupim
STAREJŠE DVOSOBNO STANOVANJE (komfortno), do 50 m’, v prvem nadstropju ali z dvigalom, kupim. Telefon po 20. uri: 25-425. M-3911
MANJŠO HIŠO ALI POČITNIŠKO HIŠICO (do 15 km iz M. Sobote) kupim. Franc Škraban, Dokležovje 80, p. Beltinci. M-3922
AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE KUPIM. Telefon: 062 714-113. M-3959
zaposlitve
POMOČ V GOSPODINJSTVU, 4—8 ur dnevno, iščem. Telefon od 19. do 21. ure: 74-413. M-3923
DEKLE ZA DELO V GOSTINSTVU ZAPOSLIM. OD dober. Ponedeljek in torek prosta. Gostišče Mirko Juvan, Domžale, Ljubljanska 124. M-3927
KV FRIZERKO ZAPOSLIM. Kološa-Zrim, Murska Sobota, Titova 18. M-3946
KV AVTOMEHANIKA, AVTOKLEPARJA IN AVTOLIČARJA ZAPOSLIMO. Vladimir Jelen, avtomehanik, Beltinci. M-3958
DVE NATAKARICI ZAPOSLIM. Slovin Ormož, gostilna Kopca. Stanovanje in hrana zagotovljena. M-3971
IŠČEMO POMOČ STAREJŠI OSEBI. Telefon: 069 74-413. M-3978
KUHARICO TAKOJ ZAPOSLIMO. Bife Lorbek, Jamna 10, Videm ob Ščavnici. IN-19248 DVA KV AVTOMEHANIKA Z NEKAJ LETI PRAKSE ZAPOSLIM. POGOJ: odslužen vojaški rok. Hašaj, Čopova 26, M. Sobota. M-4016
Kdor živi v mislih svojih dragih — ni umrl.
(S. Kosovel)
V SPOMIN
28. avgusta bosta minili dve leti, odkar je tragično umrl naš dragi mož, oče in stari oče
Bek Celec
iz Polane
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
VSI, KI SMO JE IMELI RADI
UMRL JE
Franc Kulič
ŠOFER CERTUSA IZ MAČKOVEC
sobe
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI BLIŽNJI OKOLICI IŠČE UREJENA MAMICA Z 10-LETNIM SINKOM. Šifra AVGUST 86. M-3893 OPREMLJENO SOBO V MURSKI SOBOTI ŠČEM. Naslov v upravi lista. M-3937
razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost pogodbe o vezavi vloge Av 11585-7 in hranilne knjižice A 34377-2, izdane 22. 4. 1968 pri KZ Panonka M. Sobota. M-3897
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Rogašovci, izdanega za šolsko leto 1978/1979. Zvonko Bohar, Kra-marovci 3, p. Rogašovci. M-3926 Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala Gimnazije Juša Kramarja M. Sobota, izdanega za šolsko leto 1975/1976. Simona Fliser, Murska Sobota, Cankarjeva 22. M-3966 NATAKARICO, KV ali priučeno, zaposlim za določen čas. Gostilna Svetec, Šalovci.
GOSTILNA STAUS DOKLEŽOVJE OBVEŠČA SVOJE CENJENE GOSTE, da bo od 18. avgusta do 16. septembra ZAPRTA. Po tem se za obisk spet toplo priporočajo. M-3953 VDOVO, staro 50-55 let, lahko z otrokom in zaposleno želi spoznati vdovec s hišo. Naslov v upravi lista. M-3997 GOSTILNA ZADRAVEC BREZOVCI vabi v petek, 22. avgusta, na VESELICO. IGRA ANSAMBEL FINESE. Vabljeni! M-4009 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 215665, izdane pri HKS KZ Panonka Murska Sobota. Marija Fenos, Cankova 72. M-4023
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 320 1, še nerabljeno, zamenjam za manjši barvni televizor. Naslov v upravi lista. M-4028
KOMISIJSKA TRGOVINA TAMARE ZUPE V RADENCIH, GREGORČIČEVA 2, PREVZEMA IN PRODAJA DOBRO OHRANJENE OTROŠKE STVARI. M-3988
VESTNIK
Štefan Dravecfdirektorin slavni urednik)
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
uiviimi l^iutvv (UtiVKiUi m glavni uit.»»»v, Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.  Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. doh, 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
NAŠEGA DOLGOLETNEGA SODELAVCA IN DOBREGA PRIJATELJA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU.
KOLEGI ŠOFERJI IN SPREVODNIKI
STRAN 22
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986.
Spomin na mater pokopano, komu ni drag? Komu ni svet? Umije mati vsem prerano, naj tudi sto užije let.
ZAHVALA
V neizmerni bolečini nas je po dolgi bolezni v 82. letu starosti zapustila nadvse dobra in ljuba mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
V SPOMIN
19. avgusta mineva žalostno in boleče leto, odkar smo izgubili predragega brata, sina, vnuka in strica
Oj cesta kruta, kaj si storila, da brez slovesa, sina, brata, vnuka si nam vzela.
ZAHVALA
9. avgusta nas je v 93. letu starosti zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Katarina Sedonja roj. Gjbrek gospodinja iz Rakičana
Prisrčno se zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, ustno ali pisno izrekli sožalje ter darovali v dobrodelne namene.
Posebna zahvala medicinskemu in strežnemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za vso skrb in nego med njeno boleznijo kolektivom TP Potrošnik, PTT, sodelavcem Samoizbi-re. Salona Mode, Pošte M. Sobota, Kavarne Jelša, družini Franca Cipota iz Mlajtinec, ter drugim, ki so nam kakor koli pomagali. Hvala čč. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za tako lepo odpete pesmi ter govornici za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Rakičan, Mačkovci, Martjanci, 9. avgusta 1986
Žalujoči: hčerki Helena in Marija, sinova Janez in Štefan z družinami, sestra Anika in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, tašče, stare mame, prababice in sestre
Karoline Žalig roj. Karolyi iz Rakičana
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala vsem zdravnikom in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice M..,Sobota. Hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred ter predstavniku KS Rakičan za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI
Mirana Miška
iz Ljutomera
Miran! Ne moremo se sprijazniti s kruto usodo, da te ni več med nami, da ni več tvojega prisrčnega smeha in glasu. Ostali so nam lepi spomini nate, ki jih ne bomo nikoli pozabili.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nepričakovano, brez slovesa, zapustila naša draga žena, mama in omama
Marija Kuhar
iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence, šopke in v dobrodelne namene ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvalo izrekamo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Partizan tov. Kardošu za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — hvala!
NJENI NAJDRAŽJI
Helena Rituper roj. Pavel iz Strukovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, ter vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede.
Žalujoči: sin Štefan z ženo, hčerka Ida z možem, snaha Ema, vnuk, vnukinje in pravnukinje
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je po daljši bolezni za vedno zapustila naša draga mama in babica
Verona Žalig
iz Beltinec
sosedom, botrini'i^v^^1° zahvaljujemo vsem sorodnikom, k' Ste naŠO drag° ma™ Pospremili jeni zadnji poti m ji darovali cvetje.
Posebna hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Horvatu ter dr. Čaru za lajšanje bolečin.
Francija, Beltinci, Lipa, 11. avgusta 1986
Žalujoči: sin Martin in snaha Tilka z družinama ter snaha Marga
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Ludvik Katona
iz Brezovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami.
Posebej se zahvaljujemo duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, godbi in predstavniku KS za poslovilne besede. Brezovci, 31. julija 1986
Žalujoči: žena Jolanka, hčerki Vilma in Zdenka z družinama, sestra Vilma in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je tiho zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Viljem Škerlak
iz Moščanec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Moščanci, 10. avgusta 1986
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 88. letu starosti smo se za vedno poslovili od mame in stare mame
Ane Horvat
roj. Benko iz Gradišča
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in ji darovali vence.
Hvala za svečani obred in odpete žalostinke.
Žalujoči: sin Karči in Zoltan-Oto z družinami
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po daljši bolezni za vedno zapustila draga žena, mama in babica
ZAHVALA
Tiho in nepričakovano nas je v 61. letu starosti zapustil predragi oče, stari oče, tast, zet in brat
Če bi solza mrtvega zbudila, tebe, dragi očka naš, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa, komaj v 65. letu starosti, za vedno zapustila draga mama in snaha
Irma Durič
roj. Hidič iz M. sobote
Zefika Jaušovec
iz Veržeja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Zlasti smo dolžni zahvalo primariju ginekol. oddelka bolnišnice v Rakičanu dr. V. Lenartu, dr. Vojvodiču in bolniškim sestram za požrtvovalno skrb in nego, g. župniku za cerkveni obred, tov. Janezu Ferencu in Mihu Frasu za ganljive besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: mož Franc, sin Franček z družino in vsi Sagaje-vi
Jožef Tkalec
z Melinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam pomagali, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo učencem 6. d razreda OŠ 17. oktober Beltinci, gojitvenemu lovišču Fazan Beltinci, gasilskemu društvu in predstavniku KS Melinci za poslpvilne besede.
Najlepša zahvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Melinci, Podkoren, Dokležovje, Postojna, 8. avgusta 1986
Žalujoči: sin Jožef, hčerke Tilka, Slava in Marinka z družinami, snaha Elizabeta, tašča, vnuki, brat in sestra ter drugo sorodstvo
V naših srcih je bolečina, med nami praznina. Nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo med nami. Naše misli so vedno pri tebi in tvoj dragi'lik ostane v naših srcih do konca dni.
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, našo drago pokojnico pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala je namenjena g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnikoma KS in društva upokojencev za poslovilne besede ob odprtem grobu, sodelavcem DSSS Gorenja Elrad Mele in G. Radgona, DO Agrotehnika-Gruda ter zdravniškemu osebju pljučnega in internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, 14. avgusta 1986
Globoko žalujoči: sin Zoltan z ženo Emo iz Kanade, sin Slavko z ženo Anico, tašča Barbara in drugo sorodstvo
VESTNIK, 21. AVGUSTA 1986
STRAN 23
v besedi in sliki
Kmečka parada
Osrednja kulturna prireditev 24. Kmetijsko-živilskega sejma, ki se bo jutri pričel v Gornji Radgoni in prava paša za oči bo po obetih organizatorjev letošnje manifestacije kmečka parada. Že po tradiciji se bo pričela v nedeljo dopoldne (ob 10. uri) tokrat pa bo po posebej zanimiva zato, ker bo imela rekordno število sodelujočih. Po prijavah sodeč bo več kot tisoč udeležencev in preko stosedemde-set vozov.
V težnji posredovati najbolj tipična stara kmečka opravila, običaje in delo, se bodo folklorno odeti nastopajoči v paradi preskusili v žetvi, mlačvi, košnji, ličkanju koruze, trgatvi, prešanju in ostalem, kar sodi zraven.
Tako se je iz pobude po ohranitvi tradicije kmečkih opravil v naših krajih razvila ena največjih turistično-folklomih prireditev severozahodne Slovenije, za katero je zanimanje nastopajočih in obiskovalcev. Ljudje so jo vzeli za svojo, ker čutijo v paradi in prikazu nčkdanjih kmečkih običajev ohranitev tradicije, obenem pa svojo potrditev v vsakdanjiku.
Prva leta so bili prikazi bolj splošni, zadnja leta pa je v pripravah sodeloval tudi etnolog — dr. Janez Bogataj, kar vpliva na kvaliteto prireditve.
B. Bavčar
TORBA NI BILA BANČNA
V prejšnji številki (14. avgusta) smo zapisali, da je Ivan Oreški iz Varaždina, ki vsak dan prodaja na soboški tržnici »suho robo<, našel nekega marčevskega dne letos polno torbo denarja na parkirišču za soboško banko. Čeprav ni navedeno, pred katero banko (Ljubljansko ali Jugobanko), in tudi ne, da je bila torba
Hamburger, pleskavica tudi na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
REKLAMNA PRODAJA NA POSEBNI STOJNICI PRED PAVILJONOM ABC POMURKE.
OB POIMENOVANJI; KARAVLE v ŽITKOVCIH PO L PREKMURSKI ČETI
BORCI L PREKMURSKE ČETE SVETEL ZGLED POKOLENJEM
Ob letošnjem 15. avgustu — dnevu obmejnih enot JLA je bila osrednja slovesnost v Pomurju v nedeljo na karavli v Žitkovcih, kjer so tamkajšnjo prenovljeno karavlo poimenovali po I. prekmurski četi. Številne udeležence slovesnosti — vojake in starešine, preživele borce L prekmur
Generalpolkovnik Branko Jerkič odkriva ploščo na karavli v Žitkovcih, poimenovano po I. prekmurski četi.
ske čete in druge, predstavnike družbenopolitičnega življenja, brigadirje MDA Goričko 86, občane in visoke goste, med katerimi so bili komandant Ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Svetozar Viš-njic, generalpolkovnik Jože Berce, generalpolkovnik Branko Jer-
bančna, so najbrž mnogi sklepali, da je nekdo izgubil denar, ki je bil last banke. Dejansko pa je šlo za torbo(ico), ki je bila last bančnega šoferja, zato je bil le on v skrbeh, ne pa banka kot ustanova. Sicer pa previdnost ni nikoli odveč.
J. Graj
kič ter prvoborka in častna občanka lendavske občine Ela Ul-rih-Atena, je pozdravil predsednik skupščine občine Lendava, Rudi Leiner.
Ploščo o poimenovanju karavle po L prekmurski četi je odkril generalpolkovnik Branko Jerkič,
ki je bil'tudi slavnostni govornik. Najprej je govoril o zahtevnih in odgovornih nalogah čuvarjev naših meja ter njihovi tesni povezanosti s prebivalstvom. V nadaljevanju pa se je dalj časa zadrzal pri L prekmurski četi, kot prvi partizanski enoti v Prekmurju, ter med drugim povedal: »Menim, da je izredno poučen primer, kako se je ta mala skupina znašla pri svojem poslanstvu. V decembru 1944. leta so člani te skupine obšli nekaj zaupnih ljudi v Prekmurju in sklicali 30 aktivistov terencev na prvo konferenco, ki je bila tukaj v neposredni bližini, v Strehovskih goricah. Na konferenci so sprejeli tri pomembne sklepe: ustanavljanje in krepitev odborov OF po vaseh, ustanovitev L prekmurske čete ter politično delovanje z mladino in ustanavljanje mladinskih aktivov. Ta majhna skupina aktivistov, ki je v Prekmurju or-
ganizirala OF v ilegali, je znala svoje delo prilagoditi konkretnim razmeram. To je bila takrat tudi edina možnost, saj je agresor bil relativno močan in je kontroliral celotno območje. Skupina aktivistov je bila zelo aktivna, saj je že v štirinajstih dneh delovanja v Prekmurju organizirala tridnevno posvetovanje, na katerem je bilo 30 terenskih aktivistov. Po končani konferenci je bila izredna politična aktivnost, saj so po vaseh ustanavljali odbore OF in mladinske aktive. Prva prekmurska četa je bila ustanovljena konec januarja 1945. V četo so se vključili vsi, ki so prišli čez reko Muro — partizani, terenski aktivisti in politični delavci, kar je predstavljalo hrbtenico te enote. V četo pa so se vključevali tudi domačini, zlasti tisti, ki se niso odzvali pozivu v madžarsko vojsko in so živeli ilegalno. Ob ustanovitvi je četa štela 40 borcev in bork. Prvi komandir čete je bil tov. Filip Korošec-Bor, politični komisar pa tov. Franček Mirtič. Četi, ki je politično delovala, je bilo naročeno, da se ne spušča v večje akcije proti močnejšemu sovražniku, temveč naj deluje v razmerah, ki so takrat bile. Čeprav si je četa prizadevala, da se ne bi izpostavljala odprtim bojem, se je vsakodnevno srečevala s sovražnikom. Zaradi lažjega delovanja se je razdelila v dva dela, od katerih je en del odšel na Goričko, od tam pa v Porabje. To je bila edina partizanska enota med vojno v Porabju. V nekaj več kot dvomesečnem delovanju je četa izvedla 20 akcij, v katerih je padlo šest tovarišev več pa jih je bilo ranjenih. Med ranjenimi so bili komandir čete, politkomisar čete in tovarišica Atena. Iz voja-škotaktičnega stališča akcije čete niso bile kdo ve kako pomembne, saj sovražniku niso prizadejale večjih izgub, je pa opravila neprecenljivo nalogo pri dvigu zavesti prekmurskega ljudstva in imela pomembno vlogo ob prihodu ruskih enot v Prekmurje. Izjemni napori, ki so jih morali borci L prekmurske čete premagovati, njihovo junaštvo in tudi žrtve, naj bodo svetel zgled po-kolenjem, ki bodo v prihodnje opravljali odgovorne vojaške naloge na karatni I. prekmurske čete,« je dejal Branko Jerkič.
Na slovesnosti ob poimenovanju karavle v Žitkovcih po I. prekmurski četi so pripravili tudi pester kulturni program, v katerem so sodelovali pihalni orkester iz Murske Sobote, pevski zbor iz Velike Polane in oktet iz Turnišča, folklorna skupina iz Dobrovnika, citrarji iz Gentero-vec, vojaki in vojaški orkester iz Celja. Predstavnica sindikata Planike, kot pokrovitelja, pa je vojakom in starešinam na karavli podarila barvni televizor.
Feri Maučec
Priznanja, pohvale in nagrade
Minuli petek je bila v soboški vojašnici slovesnost ob letošnjem dnevu obmejnih enot JLA — 15. avgustu, na kateri je zbranim vojakom in starešinam JLA ter gostom spregovoril predstavnik ljubljanske armijske oblasti JLA, polkovnik Sekule Ivanovič. V kulturnem programu so sodelovali vojaki ter brigadirji ZMDA Goričko 86, najboljšim enotam JLA ter posameznikom pa so podelili priznanja.
Kot najboljša enota je prejela priznanje karavla Hodoš komandirja Zoltana Verbaja. Zoran Stojanovič je prejel denarno nagrado, pohvaljeni pa so bili starešine: Tomislav Pejčič, Džuro Gojič, Dragan Jankovič in Branko Vujakljija ter 25 vojakov. 15 vojakov je prejelo značko »vzoren vojak«, kar 40 vojakov pa je bilo nagrajenih s 7-dnevnipt nagradnim dopustom.
Filip M.
ZAČETEK LIKOVNE KOLONIJE
V ponedeljek se je v Ljutomeru začela 11. likovna kolonija Ante Trstenjak, ki jo organizirata Kulturna skupnost in Zveza kulturnih or-ganizacij Ljutomer. Lani te kolonije ni bilo, kajti zaradi skromnih financ so to prireditev spremenili v bienalno — torej bo odslej vsake dve leti. Na letošnjo je prišlo pet akademskih slikarjev: Viljem Jakopin iz Ljubljane, Jovan Džurdževič in Branko Kovačevič iz Titovega Užica, Ferdo Mayer iz Kamnika ter Tane Atanasovski iz Kumanovega.
Letošnja slikarska kolonija bo trajala do nedelje 24. avgusta, umetniki pa imajo sedež v Jeruzalemu.
V počasitev te prireditve pa je v galeriji Ante Trstenjak na ogled razstava del iz prejšnjih kolonij, slike pa so iz stalne zbirke galerije.
D.L.
Glavni trg v Ljutomeru se je v nedeljo spremenil v mravljišče sejmarjev in obiskovalcev, natančnega števila niti prvih niti drugih ni mogoče oceniti. Pa tudi ni pomembno, glavno je, da se je tržilo, kupovalo, zamenjevalo in zabavalo.
»Pa kak naj vragi vudren, ka de vredi? Matran se pa matran, hitreje pa ne gre. Če me nete hejali zajebavati, van vržen toti hamer v glavo, mojster Marjanovič, vi pa si poiščte drugega.«
Čeprav je kazalo, da so »šošta-ri« že med izumirajočimi poklici, so na sejmu vseeno prikazali to staro in danes vedno bolj koristno in donosno obrt. Marsikdo da namesto novih čevljev popraviti stare.
Ni sejma, na katerem mojster Karel Žuman ne bi prodajal svoje »rostfraj« lončarske robe. A tokrat je svojo lončarijo preselil kar na glavni trg in pokazal, kako se tej stvari streže.	r
CIVILNA ZAŠČITA
Pregledna tekmovanja
V okviru izobraževalnega programa občinskega štaba civilne zaščite Murska Sobota je bilo v nedeljo v krajevnih skupnostih Cankova in Puconci pregledno tekmovanje gasilsko-tehničnih enot in enot prve medicinske pomoči civilne zaščite. Pripadniki so pokazali primerno usposobljenost in spretnost rokovanja z orodjem in drugo reševalno opremo. Na preskušnji sta pripadnike enot civilne zaščite pozdravila predstavnika obeh krajevnih skupnosti. Najboljšim ekipam so podelili pokale. F.M.
Kako vroče je bilo v nedeljo in kako je »pasal« ledeno mrzel »špricar«. Sicer nismo vprašali, če je bil špricar s torojem ali navadnim lotmeržanon« — je pa vprašanje, kdo je bil v nedeljo močnejši. Ali španski bik ali domače vino. Pa niti ni pomembno, glavno je, da so se vsi odžejali in da so gostinci tržili.