GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXIII Št. 7-8 - APRIL 1983 Veliko pomembnih datumov se prepleta v teh dneh, ko je v deželo prišla pomlad, v mesecu, ko narava vzbrsti v vsej svoji razkošnosti in lepoti. Mesec maj je mesec mladosti in dela, je mesec zmage nad fašizmom. 27. aprila 1941 je bila v Ljubljani na pobudo KP Slovenije ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je združila vse svobodoljubne Slovence v boj proti fašističnemu zavojevalcu. In čez štiri leta, 9. maja 1945 je bila Slovenija svobodna. 1. maj - praznik dela. Praznuje ga delavstvo v mnogih državah, v spomin na krvave dogodke, ko so ameriški delavci zahtevali svoje osnovne pravice. Rdeči nagelj simbolično označuje ta dan. Mesec maj pa je tesno povezan tudi z imenom TITO. Rojstni dan velikega revolucionarja mladi praznujejo kot svoj praznik - dan mladosti. In v mesecu maju, leta 1980, smo se vsi Jugoslovani poslovili od našega voditelja. Vendar njegov lik še živi. Njegova misel in njegovo delo prevevata naš vsak dan. Mladi so zapisali: »Tudi po TITU, TITO«. In hodili bomo po Titovi poti. Vse naše želje so na Titovi poti, vsa naša prihodnost, vse naše življenje - pravo na življenje, katerega živimo in bomo živeli. Čestitamo za praznik 27. april - obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda -in 1. maj - mednarodni praznik dela OSREDNJA KNJ. CELJE 2 Emajlirec ŽIVLJENJE BREZ TITA -ŽIVLJENJE Z NJEGOVIM DELOM Čas hitro beži. 4. maja pred tremi leti je v Ljubljani umrl Josip Broz Tito. Kaj sta tisti trenutek preživljala vsa Jugoslavija in vsak njen delovni človek, nam je ostalo v neizbrisnem spominu: tragično spoznanje, da pomeni njegova smrt nenadomestljivo, usodno izgubo in hkrati prav tako močan občutek, da pomeni njegova dediščina, ki nam jo je zapustil, enkratno in neprecenljivo bogastvo. V razbolelih srcih je žarela vera, da bomo zvesto in neomajno nadaljevali po Titovi poti. Ta vera je prav tako živa v nas vsak dan, vsak trenutek. Marsikaj se je v teh treh letih med nami in okoli nas zgodilo in spremenilo, saj je tak zakon življenja. Poslanica, ki jo vsebuje vsak drobec neizmernega Titovega dela, pa je ostala neokrnjena v svoji veljavnosti in navdihujoči moči. Ko obhajamo obletnico žalostnega dneva, nam ni za žalne ceremonije, temveč skušamo do dna podoživeti Titov lik in vsa desetletja njegove epohe, ki so nas pripeljala v sedanjost. In to zato, da bi se z vedenjem, kakršno je bilo dano TITU, iskreno, dejavno in odločno lotili razsežnih in nujnih opravil, kakršna nam nalaga čas. Da bi naša domovina s pravico in častjo nosila ime, na katero smo vsi tako ponosni: Titova Jugoslavija. Socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija ima trdne in trajne temelje, zanesljive opore za svojo prihodnost. Moč Jugoslavije je v junaštvu in trdnosti njenih narodov in narodnosti, ki so se kalili skozi zgodovino in vzdržali največje preizkušnje velike osvobodilne vojne. Moč je v njihovi enotnosti in zavesti, da je ta enotnost v današnjem svetu - v katerem se sila še ni umaknila razumu - pogoj ne le za napredek, temveč tudi za goli obstoj. Moč je v idejah, ki nas navdihujejo, in v ciljih, za katere se bojujemo. Moč je v delavskemu razredu in njegovi odločilni borbi v družbi, v naših delovnih ljudeh, ki imajo vsak dan več in živijo čedalje bolje, čeprav še niso rešeni mnogih težav in odrekanja. Moč je v našem mladem rodu, ki je pridobitve revolucije rade volje sprejel za svoje in ki ve, da ima za seboj daljše obdobje dela in življenja v svobodi in miru kot katerikoli prejšnji rod na teh tleh. Moč je v socialističnem samoupravnem sistemu, ki našemu človeku zagotavlja, da svobodno in suvereno odloča o svojem delu in njegovih rezultatih in ki ga varuje pred sleherno obliko izkoriščanja in nasilja, pred vsem, kar ovira vsestranski razvoj svobodne človekove osebnosti. Moč je v široki fronti orgnaiziranih socialističnih sil na čelu z zvezo komunistov, v avantgardi ne le po idejni opredelitvi, temveč tudi po sposobnosti, da razsvetljuje poti in perspektive nadaljnjega razvoja. Moč je v splošni ljudski obrambi, katere udarna sila je jugoslovanska ljudska armada, v kateri se enotno prežemajo idejnomoralna trdnost, borbena usposobljenost in sodobna opremljenost. Moč je v naši neodvisni in neuvrščeni politiki, v tem, da se tudi z največjimi pogovarjamo kot enak z enakim, da enakopravno sodelujemo s skoraj vsemi državami sveta. Moč je v visokem ugledu socialistične in neuvrščene Jugoslavije, v številnih prijateljih po vsem svetu, v položaju, kakršnega si je v mednarodnih odnosih zagotovila le redko katera država. Zato z vedrino in optimizmom gledamo v jutrišnji dan. Emajlirec 3 DIATI EMO Izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav so na svojem sedmem občnem zboru v torek, 5/4-1983 pregledali svojo dejavnost in spregovorili o nalogah v prihodnosti. Iz poročil je bilo povzeti, da je potrebno hitreje in v večji meri vnašati novo tehnološko znanje in izboljšave v proizvodnjo, da bomo dosegli večje dohodke v posameznih TOZD in DO. Večjo rast dohodkov bomo dosegli predvsem z večjo uporabo lastnega znanja in izkušenj, ob posameznih predlogih pa najti mere in poti, kako jih čim hitreje realizirati. Namen delovanja društva je torej popularizacija inventivne dejavnosti med člani kolektiva EMO, nudenje pomoči pri čim hitrejši realizaciji predlogov in izobraževanje za to potrebnih kadrov. Registrirana gospodarska korist od inovacijske dejavnosti je bila v letu 1982 9.449.027 din napram letu 1979, ko je bila 1.701.081 din. Vidimo torej, da smo naredili korak naprej. Društvo je organiziralo v preteklem letu dve »okrogli mizi« na temo: Društvo vsako leto proglasi Inovatorje leta ter podeli priznanja najaktivnejšim sodelavcem INOVATORJI EMO 1982 Kukovič Vlado (vodja elektroobrata) - najuspešnejša inovacija -gospodarski prihranek: 1.179.838,30 din. T. Predstavitev investicijskega programa tehnološke modernizacije TOZD POSODA, 2. Realizacijo investicije TEO EMO Šentjur. Pripravljeni so bili eksponati za sodelovanje na občinski razstavi inovacij in na poslovnih dnevih EMO. Odbor za ekskurzije je organiziral strokovni obisk dveh podjetij: Saturnus Ljubljana in IBI Kranj. Predstavitev z lastnim domačim znanjem racionalizirane tovarne IBI, je bila za udeležence izredno doživetje in spoznanje, kako lahko dosežemo z ino-viranjem visoko storilnost. V februarju je društvo skupaj z izobraževalno službo organiziralo tečaj »USO-MID«, ki bi naj vzpodbudil posamezne skupine k organiziranju inventivnih krožkov. Predstavitev proizvodnje in novosti TOZD FRITE si lahko ogledamo v vitrini DIATI v avli pred jedilnico. Odgovorne naloge čakajo društvo in njene člane tudi v bodoče. Kritična gospodarska situacija, ko se srečujemo s pomanjkanjem repromate-riala in težavami v devizno bilančnem sorazmerju, zahteva ustrezno angažiranje inventivnih potencialov. Stimuliranje avtorjev ni zadostna motivacija za ino-viranje proizvodnje, saj le-ti predstavljajo le en člen v inovacijski verigi, vendar društvo daje ravno tu velik poudarek. Vsako leto proglasimo Inovatorje leta in podelimo priznanja za aktivnost. Tako so za leto 1982 Zavšek Ivan (tehnolog površinske zaščite) - najuspešnejša inovacija iz netehničnega področja - nov način organizacije in koriščenja IBM postopkov. INOVATORJI EMO: 1. KUKOVIČ VLADO -Predelava kotla za pocinkanje - najuspešnejša inovacija - gospodarski prihranek: 1.179.838,30 din. 2. ZAVSEK IVAN - Nov ČOKLIČ Edi - (vodja alu oddelka) - največje število prijavljenih inventivnih predlogov. način organizacije in koriščenja IBM postopkov - najuspešnejša inovacija iz netehničnega področja. 3. ČOKLIC EDI - Največje število prijavljenih inventivnih predlogov - št. 906,984, 1056, 1079. Priznanje za aktivnost so prejeli: 1. Jevnišek Ignac - Zaporna zaščita na kuhalnem loncu na parni tlak - patentna prijava. 2. Reberšak Stanko - izboljšava držala varilne elektrode - gospodarska korist 96.000,00 din. Izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav so na svojem sedmem občnem zboru pregledali svojo dejavnost in spregovorili o nalogah v prihodnosti. Namen društva DIATI je popularizacija inventivne dejavnosti med člani našega kolektiva, nudenje pomoči pri čim hitrejši realizaciji predlogov in izobraževanje kadrov za tovrstno dejavnost. 3. Furman Anton - izboljšava struženja stranskih obročev - gospodarska korist 70.580,00 din. Vsem nagrajenim inovatorjem iskreno čestitamo. Da bi društvo doseglo zastavljene cilje, bomo angažirali širši krog članov in poskušali prodreti v delo in poslovanje na vsakem delovnem mestu, s tem pa bomo pridobili na množičnosti in kakovosti. Iz programa dela društva DIATI EMO, ki je bil sprejet za obdobje 1981-1985 bomo v letu 1983 nadaljevali z naslednjimi aktivnostmi: 1. Sodelovanje in stimuliranje uvajanja inventivnih predlogov v prakso. 2. Pospeševanje pri organizaciji inventivnih krožkov v DO EMO. 3. Udeležba na mednarodni razstavi RAST YU in poslovnih dnevih EMO. 4. Priprava okroglih miz na temo razvojnih usmeritev EMO, po posameznih TOZD. 5. Organiziranje strokovnih ekskurzij. 6. Izvedba javnih razpisov na kolegijih dogovorjenih problemov v proizvodnji in poslovanju. 7. Nadaljevanje s propagandnimi akcijami za pospešitev inventivne dejavnosti. Prepričani smo, da bomo z angažiranim delom širšega kroga članov, zmogli vse zastavljene naloge. Emajlirec 4 Na letni konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov naše delov- EMO, nekateri naši vodilni in vodstveni delavci ter kot gost, predsednik ne organizacije so se zbrali poleg članov konference tudi nekateri Občinskega sindikalnega sveta Celje tov. Vrbnjak Franci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov KONFERENCA NAŠEGA SINDIKATA V sredo, 6. aprila 1983 so se zbrali delegati Konference osnovnih organizacij zveze sindikatov naše delovne organizacije na letni seji konference. Ob 17. uri so se v dvorani delavskega sveta zbrali poleg članov konference tudi nekateri predstavniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov EMO, nekateri naši vodilni in vodstveni delavci ter kot gost predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje tov. Vrbnjak Franci. Letno konferenco Osnovnih organizacij zveze sindikatov DO EMO je otvorila predsednica KOOZS tov. Zupančič Breda. Predlagano in izvoljeno je bilo delovno predsedstvo v sestavi: Kozovinc Adi - predsednik, Samardič Ana - član, Belak Ervin - član. Za zapisnikarja konference je bila izvoljena Šumak Stanka. Po potrditvi dnevnega reda delovni predsednik tov. Kozovinc Adi seznani prisotne s pravili o delu konference (na katerega ni bilo pripomb) ter predlaga izvolitev verifikacijske komisije in komisije za sklepe. Po potrditvi obeh komisij je podala obširno in izčrpno poročilo o delu koordinaciji skega odbora osnovnih organizacij zveze sindikatov EMO njegova predsednica tov. Zupančič Breda (poročilo objavljamo posebej), v katerem je bilo zajeto v glavnem vse delo oziroma aktivnosti v preteklem letu. V nadaljevanju seje je podal poročilo o delu komisije za šport in rekreacijo njen predsednik tov. Prezelj Miran (Delo komisije v letu 1982 je podrobneje opisano v Emajlircu št. 4/83). Sekretar KOOZS tov. Ramšak Milan je nato podal poročilo o delu organizacijsko kadrovske komisije. V svojem poročilu se je dotaknil predvsem vsebine dela komisije, ki je temeljila na programu dela sprejetem v začetku 1982. leta. Čeprav vseh zadanih nalog niso v celoti realizirali, bodo skušali to nadoknaditi v prvem polletju letošnjega leta. V nadaljevanju je opozoril prisotne na težave, s katerimi so se srečevali pri svojem delu. Tu je izpostavil predvsem neodgovoren in malomaren odnos posameznikov do uresničevanja zadanih nalog in sprejetih sklepov, neupoštevanja navodil ter opozoril, da so za takšno stanje kriva tako vodstva osnovnih organizacij, kakor tudi zadolženi člani za posamezne OOZS s strani občinskega odbora. Nadalje je tudi predlagal, da se organizacijsko kadrovska komisija zmanjša iz sedanjih 14 članov na se- Oelovno predsedstvo letne seje konference OOZS EMO: Samardič Ana - član, Kozovinc Adi - predsednik, Belak Ervin - član in zapisnikar Šumak Stanka. dem, kar bo prav gotovo vplivalo na to, da bo delo lažje in kvalitetnejše opravljeno. O delu komisije za kulturno dejavnost pri OOŠ naše DO je spregovorila njena predsednica tov. . Svetina Breda, ki je na kratko predstavila stanje na področju kulturne dejavnosti v naši DO, uresničevanje zadanega programa dela, opozorila pa je tudi na nekatere težave oziroma probleme, s katerimi se srečujejo pri delu v tej komisiji, oziroma na tem področju. Sledili sta kratki in jedrnati poročili o finančnem poslovanju (poročilo je podal podpredsednik KOOZS tov. Adamič Slavko) ter poročilo nadzornega odbora (poročilo je podal tov. Kozovinc Adi). Po poročilih, ki so bila podana povsem jasno in razumljivo, se je razvila razprava. V razpravo se je najprej vključil predsednik IOOZS TOZD Radiatorji tov. Belak Ervin, ki je bil v svojem izvajanju precej kritičen, saj se je dotaknil malodane vseh problemov, ki nas tarejo v zadnjem času. Tako je med drugim opozoril na napake pri planiranju in organiziranju proizvodnje, na napake pri investicijskih odločitvah, pa odgovornost, ki je še vedno premajhna, opozoril je na kvaliteto dela in odnose, ki izvirajo iz tega med temeljnimi organizacijami, dotaknil se je sistema nagrajevanja. Opozoril je tudi, da sindikat vse preveč postaja podpiso-valec raznih sporazumov in predlogov, pri katerih se še povečujejo administrativne službe (predvsem uprava), da se kljub neugodnemu stanju oziroma velikim obstoječim stroškom režija še povečuje in iz leta v leto bolj siromaši delavce, predvsem njegov osebni dohodek. Spregovoril je tudi o tem, da na konferencah premalo spregovorimo o storjenih napakah ter da premalokrat pokažemo na direktne krivce; od tovarišev, ki zastopajo naše interese v občini, republiki in zveznih organih, pa premalo odločno zahtevamo, da iznašajo naše probleme. Tov. Belak je v svoji razpravi tudi poudaril, da je današnja politika cen nesprejemljiva, kajti vse preveč in preradi pozabljamo, da je bila v glavnem kovinsko predelovalna industrija tista, ki je po vojni dala največ za obnovo in razvoj našega gospodarstva, sedaj pa je tista, ki zaradi nerealnega razmerja med nabavno ceno materialov in končne cene proizvaja izgube, medtem, ko nekateri drugi proizvajalci z lahkoto uveljavljajo nove cene svojih artiklov. Na koncu razprave se je tov. Belak dotaknil še razvojnih usmeritev naše delovne organizacije, uresničevanja le teh ter položaja delavca - neposrednega proizvajalca v zvezi s tem. Zelo obširno in kvalitetno je prisotnim predstavil prednosti in slabosti drsnega delovnega časa predsednik OOZS DSSS tov. Prezelj Miran, ki se je kot drugi vključil v razpravo. Poudaril je, da je v zvezi s približevanjem delovnega časa k optimalni pripravljenosti ljudi za delo potrebna vsestranska in odgovorna zavzetost vseh dejavnikov na vseh področjih družbenega dela. Osnova za doseganje večje produktiv- nosti dela, to se pravi, boljša izraba delovnega dne, najučinkovitejša uporaba delovnih sredstev, večja prilagojenost obratovalnega časa potrebam delavcev in občanov, vse to je vodilo OOZS v DSSS, da je pripravila in izvedla anketo v zvezi z drsnim delovnim časom. V anketi se je od 96 % vseh anketiranih 72 % delavcev opredelilo za drsni delovni čas. Glavni direktor, tov. Franci Gazvoda: »Bitko za prenovljeni EMO moramo dobiti!« Zatem se je v razpravo vključil glavni direktor naše delovne organizacije tov. Gazvoda Franci, ki je v uvodu pozdravil vse navzoče na konferenci ter podal priznanje vodstvu sindikata za dosedanje delo v EMO, hkrati pa tudi izrazil upanje, da bodo na konferenci sprejeti zaključki oziroma sklepi, katerih realizacija bo v prihodnosti pripomogla k še boljšemu in kvalitetnejšemu delu osnovnih organizacij sindikata v naši DO. V nadaljevanju je obširno, predvsem pa kvalitetno in konkretno predstavil vlogo in položaj naše DO doma in Emajlirec KONFERENCA NAŠEGA SINDIKATA v tujini ter paleto problemov v zvezi s tem. Poudaril je, da je položaj, v katerem se nahaja trenutno naša DO, resnično težak ter da v situaciji, kakršna je, lahko verjamemo le rezultatom, saj nam le-ti zagotavljajo dohodek. Osnova za dobre rezultate sta red in disciplina ter odgovornost vsakega posameznika za svoje področje dela. Spregovoril je tudi o realizaciji našega izvoza, ki ga moramo še povečati, kljub temu, da so se v zadnjem času poleg TOZD Posoda kot izvozniki pojavili še TOZD Frite, TOZD Odpreski in avtokolesa in TOZD Orodjarna. Omenil je tudi nezavidljiv položaj TOZD Kotli in TOZD Kontejner, pri katerih potrebna maksimalna oziroma velika nik osnovne organizacije zveze sindikata TOZD Radiatorji tov. Belak Ervin je bil v svojem izvajanju precej kritičen, saj se je dotaknil malodane vseh problemov, ki nas tarejo v zadnjem času. mera agresivnosti, če želimo tudi na tem področju doseči kakšen izvozni učinek. Tov. Gazvoda je poudaril, da je situacija v vseh naših TOZD razen v TOZD Radiatorji še vedno v naših rokah. V prihodnje moramo mobilizirati vse sile, da dosežemo in uresničimo vse cilje, ki smo si jih zastavili. Predvsem se moramo kvalitetno organizirati in v celoti izpolnjevati delovne dolžnosti. Med sabo moramo biti dovolj kritični in v primeru odstopanj od začrtanih ciljev tudi ustrezno ukrepati (po potrebi tudi kadrovsko). V nadaljevanju razprave je opozoril na neodgovoren in malomaren odnos do skladiščnega materiala, saj se ob ‘akšnem stanju, ki vlada v nekaterih predelih naše DO poraja občutek, da ni ta material nikogaršnji. Naloga službe nabave je, da do konca meseca junija skupaj z Poročilo o delu KOOZS delovne organizacije je predsednica čič. vodstvi TOZD normalizira oziroma uredi stanje. V zvezi z nagrajevanjem je tov. Gazvoda poudaril, da je nujno potrebno na tem za vse najbolj občutljivem področju storiti določene spremembe. Znano je, da odstopamo od republiškega povprečja za slabih 10 %, vendar pa zaenkrat ni možnosti in razlogov, da bi osebne dohodke povečevali, posebej še, če upoštevamo rezultate, katere dosegamo pri našem poslovanju, za naši delovni organizaciji pa je tudi naša, še vedno preslaba struktura kadrov. Trenutno so v teku dopolnitve sistema nagrajevanja po rezultatih dela, katere bodo v kratkem na strokovnem kolegiju še dodelane. Se enkrat je poudaril, da je naš gospodarski položaj hudo resen, vendar pa je izrazil tudi prepričanje, da je naš kolektiv sposoben premagati tudi to krizo in da bomo lahko v prihodnje spet bolj ponosni na naša »DVA LEVA«, ki se počasi, vendar vztrajno le prenavljata in rineta v ospredje. V tej situaciji moramo biti čvrsti in trdno odločeni vztrajati na poti prenovitve EMO. Naslednje leto bo praznovala naša delovna organizacija velik jubilej - 90 letnico obstoja. V zvezi s tem je glavni direktor nanizal nekatere naše bistvene naloge, katerih realizacija je vezana na našo bližnjo prihodnost. Omeniti velja zlasti modernizacijo oziroma rekonstrukcijo naše največje TOZD Posoda. S posodobljenjem linij za proizvodnjo težke in poltežke posode naj bi izboljšali pogoje dela, povečali storilnost, predvsem pa naj bi povečali izvoz. Za TOZD Frite naj bi se v kratkem izdelal program za rekonstrukcijo in povečanje proizvodnje. Za TOZD Radiatorji je potrebno definirati preusmeritev v skladu s programom, ki bo osvojen. Kotli se morajo uveljaviti in dokazati z novo tovarno energetske opreme v Šentjurju. V TOZD Odpreski počasi prenavljajo proizvodnjo, sprejete pa so tudi ustrezne razvojne usmeritve. TOZD Emokontejner ima produkcijske možnosti, da obvlada program, na katerem dela, TOZD Orodjarna bo v kratkem pridobila nove prostore za razširitev in ob- Za dolgoletno uspešno delo v sindikatu je tov. Arnšek Ivan prenovo proizvodnje raznovrst- iel pismeno priznanje, nih orodij, medtem, ko so v TOZD Vzdrževanje in energetika s prenovo prostorov pridobili oziroma povečali možnost za normalno poslovanje. TOZD Servis in trgovina, ki se je pravkar konstituiral, pa je pristopil k organiziranemu poslovanju. Na koncu razprave je glavni direktor tovariš Gazvoda še enkrat poudaril, da ima EMO realne možnosti za Tov. Franci Vrbnjak, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje: »Odbori za učinkovito gospodarjenje še vedno ne odigrajo vloge, za katero so bili ustanovljeni!« realizacijo vseh nalog, ki smo si jih zastavili, da se moramo hrabro in ambiciozno boriti za uresničitev le-teh, manj pa naj bi se obremenjevali z nepotrebnimi problemi, katere moramo sproti reševati. Nato se je na kratko v razpravo vključil še gost konference predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje tov. Vrbnjak Franci, ki se je dotaknil predvsem negativnih pojavov, ki vplivajo na proizvodnjo, opozoril, da je še vse premalo timskega dela, da je umski potencial še vedno premalo izkoriščen ter poudaril, da odbori za učinkovitejše gospodarjenje še vedno ne odigrajo vloge tako kot bi morali. Na koncu je spregovoril še o Tov. Grilanc Anton je prejel priznanje za prizadevno delo na področju športa in rekreacije. vplivu sindikata na gibanje oziroma rast življenjskih stroškov, razpravo pa je zaključil z obljubo, da nam bodo sodelavci Občinskega sindikalnega sveta še naprej pomagali v okviru svojih možnosti pri uresničevanju naših zastavljenih ciljev. V nadaljevanju seje Konference osnovnih organizacij zveze sindikatov naše delovne organizacije je podpredsednik KOOZS tov. Adamič Slavko predstavil program dela KOOZS DO EMO za leto 1983, katerega so delegati potrdili, prav tako pa je bil potrjen finančni plan. V zvezi z novoustanovljeno TOZD Servis in trgovina je bilo potrebno izvesti nadomestne volitve za člane Konference. Novi člani so: Jesenšek Dušan, Janičije-vič Dragan in Kristan Milan. Zaradi upokojitve predsednika nadzornega odbora je bil za novega predsednika izvoljen tov. KOKALJ Marjan, vodja oddelka obračuna OD. Na koncu je KOOZS naše delovne organizacije podelila petim sodelavcem pisme- Tov. Prezelj Miran iz DSSS je prisotnim obširno in kvalitetno predstavil prednosti in slabosti drsnega delovnega časa. na priznanja. Priznanja sc prejeli: Jeler Roman - za dolgoletno delo v sindikatu in kot praporščak, Gregl Zdenko za delo na športnem področju in njegovem razvoju v naši DO, Grilanc Anton za prizadevno delo na področji športa in rekreacije ter Arnšek Ivan in Kvartič Marjan za dolgoletno uspešno delo v sindikatu. 6 Emajlirec KONFERENCA NAŠEGA SINDIKATA Poročilo o delu Delo KOOZS, ki združuje delegate 13 OOZS in letos še 14. OOZS, novo ustanovljene TOZD Servis in trgovina, je baziralo na aktivnosti predsedstva Konference in na delu nekaterih komisij. Zaradi slabe delitve dela in nedodelanih planov je večina nalog slonela na predsedstvu, ki se je pogosto sestajalo, najmanj po enkrat mesečno. Tako je področje družbeno-ekonomskih odnosov, samoupravnih odnosov, področje SLO in informiranje ostalo na ramenih predsedstva, ki pa naj bi bilo le koordinator med OOZS in med komisijami. Vzroki so, v nedosledno dodelanih planih dela in v premajhni samoiniciativnosti članov komisij in verjetno tudi ponekod v slabem kadrovanju. Pohvaliti pa velja predsednike OOZS, saj so redno prihajali na sestanke in dogovorjene naloge izpolnjeva- li. V preteklem letu smo uspešno izpeljali volitve v samoupravne organe in delegacije. Kadrovanje je bilo v glavnem uspešno, čeprav moramo žal ugotoviti, da je pripravljenost za družbenopolitično delo vedno manjša, bodisi zaradi padanja osebnega standarda, bodisi zaradi številnih administrativnih ukrepov, ko so samoupravni organi le še formalni potrjevalci. Zavedati se tudi moramo, da je v zaostrenih gospodarskih razmerah na DPO - samoupravnih organih veliko odgovornosti, ki pa je ljudje niso več pripravljeni nositi. Po terminološkem vrstnem redu so volitvam sledile priprave na 10. kongres ZSS - 9. kongres ZSJ. V predkongresne razprave smo se aktivno vključevali, tudi z nekaterimi pripombami na kongresno gradivo. Sklicali smo izredno sejo Konference, na kateri smo analizirali določene probleme v naši DO, ki pa žal ni imela želenega odmeva v nekaterih OOZS. Kongresa -slovenski in jugoslovanski sta sicer glasno odmevala, toda vprašanje je, koliko sklepov -zahtev je uresničenih. Delegati smo zahtevali razvoj samoupravljanja v smislu večjega družbenega dogovarjanja, pravočasno znane pogoje gospodarjenja, ustavitev, padanja realnih OD, ureditev notranjega tržišča za boljšo preskrbo s surovinami, nadomestilo dohodka kot merilo za uspešnost poslovanja z boljšimi merili ipd. Na kongresih je bilo veliko govora o sindikalnih skupinah, kot nosilcih aktivnosti. Ugotavljamo lahko določena izboljšanja, saj so sindikalne skupine pričele bolj organizirano razmišljati o naših problemih, vendar je potrebno v isti sapi tudi povedati, da sindikat izgublja zaupanje v ljudeh, kar so tudi jasno povedali na letnih sejah OOZS. Pojavlja se dvom v učinkovitost OOZS, saj je vse več formalno dirigiranih nalog in vse več prepričanja ljudi, da so določene odločitve boljše. Sindikalne skupine so vse bolj predmet informiranja in izvajalke nalog. Primer je pobuda za zvišanje deleža članarine, ki bi ostal OOZS in je bila tudi tema na 10. kongresu ZSS. Prvotni odgovor republiških forumov je bil, da se članarina v OOZS troši nesmotrno in do 35 % zadošča za normalno delo. Po nekaterih informacijah pa so sedaj pod lupo izdatki vzorčnih OOZS. Menimo, da izlet, trim ali ekskurzija, ki se le delno financira iz sredstev OOZS in večji del iz lastne udeležbe ni nesmotrno zapravljanje denarja v časih, ko so družabnosti ljudem še tako potrebne. Podoben primer neučinkovitosti navaja tudi KOOZS TOZD Posoda, ko sprašujejo, kdo je kriv za neizvršen sklep, da mora biti preskrba z repromaterialom nemoten. Eden izmed vzrokov za izgubo zaupanja je tudi neiz-vrševanje nekaterih sklepov. V preteklem letu so nam sodelavci Občinskega sindikalnega sveta precej pomagali z nasveti, kako ukrepati v zaostrenih gospodarskih razmerah, pripravili so nekaj posvetov in več problemskih konferenc, predvsem v predkongresnem obdobju. Žal smo preko njih le sindikalni aktivisti. Predsedstvo je precej sej posvetilo gospodarskim razmeram v EMO, seznanjali smo se s prizadevanji za dosego planskih ciljev, v zvezi s tem sprejemali nekatere sklepe. Vključevali smo se v razprave ob poslovnih poročilih in zaključnih računih. OOZS so mesečno spremljale doseganje planskih ciljev, vendar kljub precej sprejetim sklepom z doseženimi rezultati nismo zadovoljni. S pomanjkanjem repromateriala se je povečalo delovna in tehnološka nedisciplina. Predvsem TOZD Posoda se še vedno otepa s previsokim procentom izdelkov slabe kvalitete. Takoj moramo povedati, da tudi rezultati v prvem trimesečju niso dobri, veča se izguba v TOZD Radiatorji, likvidnost je kritična, zato bom morali vložiti vse napore za sanacijo stanja, saj časa ni več veliko. Ena izmed rešitev pri sanaciji slabih poslovnih rezultatov je boljša inovacijska dejavnost. Poznani so razlogi za zastoj na tem področju, naša naloga, skupno z DIATI in inovacijskim odborom pa je, da razloge odpravimo, kar nam v lanskem letu ni uspelo. Tekmovanje kovinarjev je bilo uspešno izvedeno za kar se moramo zahvaliti organizacijskim odborom in LT EMO za vložen trud. V lanskem letu se je tekmovanja udeležilo 71 tekmovalcev, kar je velik napredek. Delitev sredstev za OD in skupno porabo je področje našega dela, kjer smo ostali le pri besedah. Višji OD so po družbenem dogovoru lahko le rezultat boljšega dela in večjega izvoza. Ker nismo v celoti dosegli planskih nalog, si tudi nismo smeli, niti mogli izplačati planiranih OD, ampak so ti rasli v skladu z doseganjem planov. Več pa bi morali storiti pri nagrajevanju težkih in kreativnih del. Težka dela so sicer nagrajevana bolje, vendar očitno še vedno premalo, kar kaže tudi dejstvo, da te delovne sile primanjkuje. Prav tako se bomo morali odločiti, katera dela so kreativna. Tudi nam ni še uspelo postaviti sistema nagrajevanja, ki bi razlikoval delo od nedela, saj je edino merilo norma, vsi ostali pokazatelji pa so izračunani na osnovi kolektivnega uspeha ali neuspeha. Predpogoj za vzpostavitev tega sistema pa je poenotenje sistema norm v celotni OD. Ob pomanjkanju dela se proučuje nedisciplina. Ni treba posebej poudariti, da je sedanji sistem disciplinskih obravnav neučinkovit, kertudi večkratnim kršiteljem še vedno prepogosto oproščamo. Ne morem mimo alkoholizma, ki je še neizkoreni-njeno zlo v EMO in bo to tudi ostalo, vse dokler bomo v svojih sredinah tolerirali in zatiskali oči pred pivci. Akvitnost na področju socialne politike se je omejila na manjše denarne pomoči socialno ogroženim delavcem. Premalo pa je sodelovanja med OOZS in socialno službo in se bolj vsak zase ukvarja s socialno ogroženimi delavci. Precej pa je bilo dela okrog družbenega standarda, kjer smo dosegli uspehe pri prenovitvi brunarice na Golteh, še vedno pa je nerešena usoda počitšniškega doma v Crikvenici, ki ga bo treba dolgoročno prilagoditi cenejši in sodobnejši obliki letovanja. Zadovoljive pa so bile aktivnosti na športnem področju, katerih razultat je bila delitev prvega mesta v tekmovanju množičnosti pri ženskah in moških. Na koncu lahko ugotovimo, da so bile neke naloge v redu izpeljane, kljub temu pa nam še ostanejo nekateri nerešeni problemi, vendar ne smemo vreči puške v koruzo, najmanj pa v današnji zaostreni gospodarski situaciji. Predsednik KOOZS DO ZUPANČIČ Breda Programske usmeritve v letu 1983 Program vsebuje skupne interese vseh OOZS in vsebinske smeri delovanja KOOZS. Program dela KOOZS je prilagojen usmeritvam in določilom, katera so bila sprejeta na kongresih v preteklem letu. I. Program dela OOZS in KOOZS zajema naslednja področja: Samoupravni odnosi 1. Spremljanje in uresničevanje samoupravnih aktov, sodelovanje pri usklajevanju in izvajanju le-teh. 2. Nenehno spremljanje dela delegatov in delegacij na vseh nivojih. 3. Sodelovanje pri pripravi in oblikovanju stališč za seje samoupravnih organov. 4. Spodbujanje inventivne dejavnosti - stalna naloga. II. Samoupravni družbeno ekonomski odnosi 1. Razprava o osnovah letnih planov. 2. Priprava stališč o planih in sanacijskih programih, plan svobodne menjave dela. 3. Spremljanje izvajanja planov. 4. Razprave o kvartalnih-polletnih in zaključnih računih. 5. Urejevanje dohodkovnih odnosov. 6. Vzpodbujanje uresničevanja delitve po rezultatih dela - stalna naloga. III. Sindikalna organiziranost 1. Utrjevanje položaja sindikalnih skupin. 2. Naloga KOOZS in njenih komisij pri delu IO OOZS TOZD. 3. Usklajevanje stališč med IO OOZS TOZD in KOOZS - stalna naloga. IV. Izobraževanje 1. Sodelovanje pri pripravi in izdelavi programov izobraževanja na vseh nivojih in področjih. V. Družbeni standard 1. Aktivno spremljanje stanovanjske politike. 2. Aktivno spremljanje problematike družbene prehrane -stalna naloga VI. Kulturna dejavnost 1. Sodelovanje in organiziranost kulturnih prireditev -povezovanje komisije za kulturo pri KOOZS in komisij v drugih DPO v DO - stalna naloga VII. Ljudska obramba in družbena samozaščita 1. Sodelovanje na področju obrambnih načrtov. 2. Razvoj in podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite. 3. Vodenje vojnih odborov pri IO OOZS TOZD - stalna naloga Vlil. Ostale naloge 1. Organizacija pravne pomoči delavcev v DO. 2. Sodelovanje z vsemi DPO v DO. 3. Sodelovanje s sindikati na nivoju občine in dalje. 4. Izvrševanje nalog, katere so dogovorjene na višjih nivojih sindikalne organiziranosti. 5. Tekmovanje kovinarjev - interno, občinsko, republiško. 6. Sodelovanje s športnim društvom EMO. 7. Sodelovanje z društvom DIATI EMO. 8. Poživitev dela komisij pri KOOZS - stalna naloga. Potek naštetih nalog bo KOOZS DO skupaj z IO OOZS TOZD uresničevala tako, da bo izpolnjevala naloge, katere bodo v danem trenutku najbolj aktualne. Emajlirec 7 TEKMOVANJE KOVINARJEV V NASI DO Za nami je zopet uspešno izvedena akcija - interno tekmovanje kovinarjev. Po oceni sodeč smo si v preteklih letih pridobili dovolj izkušenj na tem področju tako, da nam letos organiziranje tovrstne akcije ni delalo velikih težav. Resen pristop strokovnih kadrov v naših TOZD in dobro izpolnjena akcija DPO je pogojevala, da se je za interno tekmovanje v EMO prijavilo 69 tekmovalcev v različnih poklicih. Največ tekmovalcev je bilo iz vrste varilcev. Najmnožičnejši odziv na tekmovanje pa je bil v TOZD EMOKONTEJNER in prav organizatorjem v TEM TOZD gre posebna pohvala za resno zastavljeno nalogo. Pomemben je tudi delež oddelka izobraževanja, kateri je resnično z vso odgovornostjo pripravil teoretični del tekmovanja. Celovita ocena je enotna - iniciativni odbor je to akcijo dobro vodil in opravičil zaupanje. Udeleženci tekmovanja poleg varilcev so naslednji: Kovinostrugarji: JAKOB Ciril in HORVAT Ivan - oba iz Orodjarne ter REMŠKAR Ivan in POTOČNIK Silvo - oba iz Vzdrževanja. Orodjarji MURK Vjekoslav, GABER Darko, ROMARIČ Stjepan -vsi Orodjarna. Rezkalci BRAČUN Miran - Orodjarna, MAHNIČ Srečko - Vzdrževanje. Avtomehaniki LUKMAN Janko - Kotli, HABJAN Miran - Vzdrževanje, PUŠNIK Alojz - Vzdrževanje. Ključavničar ŠIBANC Drago - Vzdrževanje. Rezultati - Strugarji: 1. REMŠKAR Ivan - 765 točk, 2. POTOČNIK Silvo -737 točk, 3. JAKOB Ciril -718 točk. Orodjarji 1. MURK Vjekoslav -742,3 točk, 2. GABER Darko - 654,5 točk, 3. ROMARIC Stjepan - 599,8 točk. Rezkalci 1. MAHNIČ Srečko -705,6 točk, 2. BRAČUN Miran - 664,5 točk. V nadaljnjih aktivnostih pri izvedbi proizvodno delovnih tekmovanj kovinarjev je Občinski odbor sindikata kovinarjev v skladu z navodili razpisal za 22. in 23/04-1983 Občinsko tekmovanje kovinarjev v naslednjih poklicih: - kovinostrugar, - rezkalec, - orodjar, - varilec - plamensko, - varilec - obločno, -konstrukcijski ključavničar, - avtomehanik - OTO-DIESEL. Občinsko tekmovanje se bo odvijalo v več DO in sicer: ŠKIMC Štore, DO EMO, DO LIBELA, DO AVTO CELJE. Na občinskem tekmovanju bo merilo svoje sposob- GABER Darko - 2. mesto na tekmovanju orodjarjev. nosti 42 tekmovalcev v prej omenjenih poklicih. Tekmovalci z najboljšimi rezultati pa se bodo udeležili republiškega tekmovanja, katero bo v maju na Jesenicah in v Kranju. Skupno število Emovcev na Občinskem tekmovanju je torej 14. Na tako veliko število smo lahko ponosni in lahko ugotavljamo, da smo resnično velik kolektiv z velikim številom dobrih in sposobnih kadrov. Pri izvedbi Občinskega tekmovanja bo sodelovalo tudi 8 naših strokovnjakov v ocenjevalnih komisijah. Želja vseh je, da tudi občinsko tekmovanje v celoti uspe, še večja želja pa je, da se na republiškem tekmovanju tako kot vsa leta doslej pojavimo s solidnim številom tekmovalcev. ADAMIČ Slavko VARILCI SO SE IZKAZALI V dneh od 1.4. do 7. 4. je v naši DO tekmovalo, med ostalimi kovinarji tudi 45 varilcev, med katerimi sta bili tudi dve varilki. Tekmovali so v 4 panogah. Udeležba varilcev na tekmovanju je bila z ozirom na težavnost izdelka, zelo velika. Nekako tradicionalno so zatajili zelo sposobni varilci iz TOZD KOTLI, ki se žal tekmovanj zelo skromno udeležijo že vsa leta nazaj. Iz TOZD EMOKONTEJNER je tekmovalo 27 varilcev Franc, ANDRENŠEK Vlado, KLAJNŠEK Alojz, BREČKO Ignac, DUJAKOVIČ Dragan, ROMIH Rado, ESIH Alojz, KLENOVŠEK Miloš, HRASTNIK Janez, PEKO-ŠAK Anton, OPERČKAL Jože, GAŠPERLIN Marija, OVTAR Albert, STOŽIR Franc, PERTNAK Drago, NIK Cvetka, SULC Franc, STOPAR Ljubo. Iz TOZD RADIATOR je tekmovalo 12 varilcev NIČ Jože, BREŽNIK Ivan, VOGRINC Simon, LIPAR Martin, KOS Jože, ODLA-ZEK Stanko. Iz TOZD POSODA so tekmovali 3 varilci BUSER Anton, KOŽUH Alojz, MUTEC Ignac. Iz TOZD KOTLI 2 varilca ZAVŠEK Slavko, KER-ŠLIN Milan. Iz TOZD VZDRŽEVANJA 1 varilec Varjenje v plamenski tehniki je bila domena varilcev TOZD Radiatorji. Kljub težavnosti tekmovalne vaje, zaradi debeline pločevine, so bili zvari odlični. Doseženih 85 % točk za najboljšega in še vedno 73 % točk za šestega, priča o solidni sposobnosti varilcev tega najstarejšega načina varjenja. Varjenje v zaščitni atmosferi orgona (TIG) je novejši KONČNI REZULTATI Rezultati tekmovanja postopek, ki ga obvlada pet varilcev, od katerih so trije tekmovali. Izdelki so bili res izredno lepo zavarjeni, kar priča o zavzetosti varilcev. O najmnožičnejšem oz. najbolj razširjenem postopku ročnega obločnega varjenja pa težko damo sodbo. Vemo, da imamo dobre varilce, zakaj pa svojih sposobnosti na tekmovanjih ne dokažejo pa je drugo vprašanje - morda bo drugo leto bolje. CO2 varilcev MAČEK Peter, DRZAN Viki, BREŽNIK Slavko, POČIVAL- SAJOVIC Ljubo, KIKER Bogo, ARTNAK Edi, MIKOLIČ Alojz, ŠNAJDER Andrej, FARTELJ Ludvik, LEBER GOLOB Mirko, ŠKRUBEJ Franc, JAZBINŠEK Brane, BELAK Ervin, KRAJNC Franc, FELDIN Vinko, ZORI- KOMPLET Jože. Kaj so pokazali rezultati letošnjega tekmovanja varilcev. GAŠPERLIN Marija - 2. mesto na tekmovanju C02 varilcev. V prvi vrsti zavidljivo kakovost dela varilcev iz TOZD EMOKONTEJNER, ki so varili v zaščiti 0O2. Izdelki so bili zelo izenačeni, saj je najboljši dosegel 90 % možnih točk, 15. varilec pa še vedno 82 % točk. To je zelo ugoden rezultat, ker se je ocenjevalo po kriterijih republiškega in zveznega tekmovanja. Poleg kvalitete zvarov odlikuje te varilce tudi volja do sodelovanja na tekmovanjih, kar je znak privrženosti svojemu poklicu. Ta dobra stara lastnost pa žal vedno bolj odmira. Izdelek Teorija Skupno točk točk točk 1. BREČKO Ignac 323,4 117,5 440,9 2. GAŠPERLIN Marija 309,8 128,5 438,3 3. PEKOŠAK Anton 312,0 124,0 436,0 Rezultati tekmovanja plamenskih varilcev 1. JAZBINŠEK Brane 306,3 110,0 416,3 2. ODLAZEK Stanko 243,4 132,5 375,9 3. KRAJNC Franc 292,0 73,5 365,5 Rezultati tekmovanja TIG varilcev 1. MUTEC Ivan 239,9 99,2 339,1 2. BUSER Anton 238,3 97,2 335,5 3. KOŽUH Alojz 225,0 90,4 315,4 Rezultati tekmovanja obločnih varilcev 1. KRŠLIN Milan 322,2 108,5 430,7 2. ZAVŠEK Slavko 262,2 111,0 373,2 DROFENIK Alojz 8 Emajlirec SERVISNA SLUŽBA V LETU 1982 Servisna služba je v letu 1982 kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja uspešno poslovala. Pripravljali smo se na ustanovitev nove TOZD servis in trgovina, kar smo s 1. januarjem 1983 tudi postali. Planske naloge smo presegli za 16 % in tako zastavljene naloge in cilje uresničili v celoti. Res je, da smo imeli nemalo težav pri poslovanju samem, vendar smo le-te s skupnimi močmi uspešno premagali. S tem v zvezi moramo poudariti, da nam je pri tem izredno pomagala TOZD Kotli, ki je nekazane probleme in zahteve realizirala pravočasno in zadovoljivo. Tu gre vse priznanje vodji TOZD in pripravi proizvodnje, saj so nam pomagali, da smo svoje planske naloge v svojo in v korist TOZD kotlov lahko uresničili. Vseh problemov, ki so se zbirali, nismo bili v stanju zadovoljivo rešiti, upamo pa in z gotovostjo trdimo, da smo v 90 % uspeli. Za sodelovanje in priznanje za trud, ki smo ga vložili kot enota servis TOZD Kotli, smo dobili pohvalo na DS TOZD Kotli, vendar je treba priznati, da brez spodrsljajev z ene in druge strani ni šlo. V letu 1982 je bilo opravljenih 421 posegov oziroma popravil kotlov v garancijskem roku. Podatki nam kažejo, da je teh popravil še vedno preveč, kaže pa tudi na slabo kvaliteto dela delavnice kotlov. Za izboljšanje tega rezultata bo nujno morala poskrbeti proizvodnja na področju kvalitete. Stroški garancijskih popravil gorilcev (140 posegov stroški skupaj 1.470.817,80 din) so v mejah normale, vendar so kljub temu visoki, Ukrepi naj bi bili v večji proviziji dobavitelja, za katerega se servisira. Največ intervencij je bilo opravljenih na VVEISHAUPT gorilcih, katerih pa je na kotlih tudi največ montiranih. Podatki v zvezi z garancijskimi popravili APK kotlov pa so porazni. Število posegov (252) na teh kotlih pove vse, če upoštevamo dejstvo, da je bila količina izdelanih APK kotlov minimalna. V tem primeru bo potrebno povzeti vse možne preventivne ukrepe in kotel tehnično in funkcionalno rešiti. Stroški intervencij (skupaj 2.696.435,19 din) so sorazmerno visoki, upoštevati pa je potrebno tudi, da tu niso zajete zamenjave teh kotlov. Ob pregledu stroškov garancijskih popravil kotlov po vrstah kotlov in ostalih stroškov je AVP kotel na prvem mestu. Visoko finančno postavko, ki jo je potrebno še kako upoštevati, katere pa v celoti ne plača kupec predstavljajo stroški zagonov kotlov in gorilcev in stroški montaže. (Skupaj 142 posegov, proizvodnja 14.021.308,77 din, prodaja 12.577.821,98 din). Iz podatkov je torej razvidno, da število zagonov upada, vzrok temu pa je manjša prodaja kotlov in gorilcev. V letu 1982 je servisna služba opravila še za 214.948,80 din vrednosti del za ostale delavnice zaračunano preko izvoza EMO Omnicalu. Servisna služba EMO kot centralni servis za področje SFRJ ima največ težav z oskrbovanjem z rezervnimi deli iz uvoza, kakor tudi od domačih proizvajalcev. Velik problem predstavlja opremljenost serviserjev z vozili in orodjem. Vozila so stara, iztrošena, za dolge vožnje nevarna oziroma neprimerna. Problem predstavlja tudi pomanjkanje strokovnjakov serviserjev, ki nočejo v to službo zaradi tažkih pogojev dela (teren, večtedenska odsotnost od doma ipd.). Svoje prispeva tudi stalna prisotnost v cestnem prometu ne glede na vreme ali letni čas,, oddaljenost delovišč od delovnega mesta in ne nazadnje tudi razmeroma nizki osebni dohodki za opravljeno delo. Verjetno ni potrebno poudarjati, da je potrebno servisne posege izvršiti kar se da hitro in ne glede na vremenske razmere, zato se ta dela izvajajo tudi ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vsled nepravilne politike nagrajevanja (več dela, isti ali celo nižji zaslužek), ni prave stimulacije zaradi česar se pojavljajo težave pri doseganju planskih nalog. Omejevanje nadur, katere mora serviser po »višji sili« opraviti je tudi poseben problem. V primerih, ko stoji bolnica, šola, vrtec ali podobno, mora serviser delati noč in dan, da se delo konča in kvalitetno usposobi sistem ogrevanja teh objektov. Težave nastajajo tudi v materialnem poslovanju (nabava materialov iz TOZD in iz prodajne mreže) ter pri izvajanju kontrole nad delavci na terenu - objektu, obračunu storitev, porabi materiala, itd. Zaradi stalne odsotnosti (terensko delo in obveznosti, ki jih imamo z naročili na terenu) je specifičen primer tudi izobraževanje serviser- jev. Z vsako noviteto izdelka je nujno potrebno v prvi vrsti seznaniti serviserja ter mu jo obrazložiti, kar pa ni danes slučaj. To bo potrebno speljati nazaj v prakso, saj je strokovnost osnovni pogoj za normalno in kvalitetno opravljanje servisnih storitev. Tehnična dokumentacija je pomanjkljiva, slaba, nestrokovna in včasih celo napačna. Ni kosovnic sestavnih delov in nenazadnje manjkajo tudi cene, vse te podatke je dolžan zagotoviti proizvajalec - TOZD. Zaradi nenormalnih pogojev dela je velika tudi obolelost serviserjev, kar se odraža tudi v predčasnih upokojitvah, premestitvah na druga lažja dela ipd. Cesti so primeri poškodb pri delu in v prometu (tudi s smrtnimi izidi). V naši DO vlada določeno nerazumevanje do službe servisiranja, saj se določene strukture ne zavedajo, da je servis specifična dejavnost, ki je ni mogoče meriti z delom v obratu ali delavnici. Naša TOZD so še vedno usmerjene v čim večjo proizvodnjo, pri kateri pa vse prevečkrat pozabijo na servis. Materialno in nagrajeval-no politiko bo nujno potrebno prilagoditi razmeram terenskih delavcev, gotovo pa je, da mora to biti stimulativno, če hočemo imeti zagotovilo za uspešen razvoj te dejavnosti. To je le nekaj problemov, s katerimi se srečuje naš servis, ki je medtem že postal TOZD in ki bo š§ naprej skrbel za hitro in kvalitetno o-pravljanje servisnih storitev našega proizvodnega programa. Število posegov na kotlih v garancijskih rokih v letu 1982; kotli posegi z mat. posegi brez mat. skupaj AVP 133 119 252 SV 42 36 78 TPV 4 4 8 PN — 1 1 OMH. 1 9 10 OMN. LES. 16 43 59 TV V 3 2 5 TPA 2 6 8 Skupaj 201 220 421 Število posegov na kotlih nam kaže, da je na prvem mestu AVP kotel. Število posegov na gorilcih v garancijskem roku v letu 1982: gorilci posegi z mast. posegi brez mat. skupaj VVeishaupt 45 68 113 Saacke 5 10 15 ITC - 2 2 Buderus 4 6 10 Skupaj 54 86 140 Iz podatkov je razvidno, da je intervencij na gorilcih v garancijskem roku sorazmerno malo. Stroške posega morajo stranke v glavnem plačati, ker serviser ugotovi napako porabnika. Stroški servisiranja artiklov široke potrošnje v letu 1982. pa artiklih: artikel stroški posegi na 1 poseg ECONOM LONEC 21.267,70 114 186,56 WC 1.935,85 2 967,93 T 6 3000 368.072,65 311 1.183,51 T 6 2500 31.105,10 30 1.036,84 T 6 2000 73.588,40 68 1.082,18 Skupaj: 495.969,70 525 944,70 Garancijski posegi na artiklih široke potrošnje v letu 1982 glede na porabo materiala: artikel z mat. brez mat. skupaj Ekonom lonci 55 59 114 WC 1 1 2 T 6 2000 40 28 68 T 6 2500 12 18 30 T 6 3000 205 106 311 Skupaj: 313 212 525 Emajli rec 9 IZPLAČILO OSEBNIH DOHODKOV NA TEKOČI RAČUN Danes poznamo več oblik izplačila osebnih dohodkov. Ena najstarejših je vsekakor izplačilo v gotovini. V tujini pa tudi doma je že dokaj redka, saj ima gotovinsko izplačilo mnogo slabih strani. Slaba stran in niti ne najbolj pomembna je gotovo varnost zasluženega denarja, ki ga delavec prejme za svoje delo. Odkar imamo v DO EMO brezgotovinsko izplačilo, se je v oddelku obračuna OD oglasilo že okrog 15 delavcev, ki so izgubili izplačilnp kuverto osebnih dohodkov. Če bi v teh kuvertah bil denar, bi delavci izgubili izgubili plačilo za svoje celo mesečno delo in bi to bil za njih gotovo hud udarec. Prav zaradi brezgotovinskega izplačila OD pa je izguba kuverte z bonom sorazmerno lahek in enostaven postopek, s katerim to zadevo uredimo v banki, kjer delavec podpiše IZJAVO, da je bon osebnega dohodka izgubil in mu na hranilno knjižico vpišejo isti znesek kakor je bil na bonu, ki ga je izgubil. To je torej samo en primer prednosti brezgotovinskega izplačila. Tu so potem še obresti in to, da je denar najbolj varno shranjen le v banki. Najbolj sodobna oblika izplačila osebn ih dohodkov pa je gotovo izplačilo na tekoči račun. Pri takem izplačilu pa so prednosti še mnogo večje in vsestranske, kakor so izplačila na bon oziroma na hranilno knjižico. Zlasti v tujini je že desetletja, zadnja leta pa tudi doma v navadi, da imajo delavci poleg hranilne knjižice odprt tudi tekoč račun, kamor prejemajo osebne dohodke. V naši DO trenutno prejema okrog 170 delavcev svoje osebne dohodke na tekoči račun, kar je sorazmerno malo za tako veliko DO DIATI EMO - priznanja za aktivnost JEVNIŠEK IGNAC - patentna prijava - zaporna zaščita na kuhalnem loncu na parni tlak. ANTON - gospodarska korist - izboljšava struženja stranskih obročev. - gospodarska korist - izboljšava držala varilne elektrode. kakor je EMO. S tem člankom vas želimo seznaniti in vam povedati nekaj več o poslovanju s tekočim računom. KAJ POMENI TEKOČI RAČUN? - Da lahko plačujete s čeki blago ali storitve vsem uporabnikom družbenih sredstev in zasebnim obrtnikom oziroma dvigate gotovino v vseh bankah in poštah. Ček se lahko izpolni na znesek, ki ne sme presegati 4.000,- din in ne sme biti nižji od 100 - din, kar pa ne velja v primeru, kadar dvigate gotovino v matični enoti banke, kjer imate odprt tekoči račun (Ljubljanska banka v Vodnikovi ul. 2). V tem primeru lahko izpolnite ček za znesek v višini dobroimetja na tekočem računu. - Da banka obrestuje sredstva na vašem tekočem računu po enaki obrestni meri, ki velja za hranilne vloge na vpogled. - Da lahko 6 mesecev po ustanovitvi tekočega računa zaprosite za dovoljenje, da postane saldo na računu za največ 6 mesecev negativen. Pri odobritvi prekoračitve upošteva banka povprečni redni mesečni priliv sredstev v zadnjih šestih mesecih. Za znesek in čas dovoljene prekoračitve zaračuna banka 20 % obresti. - Da čeka brez kritja ne smete izdati. Tak prekršek se kaznuje po zakonu o čeku in kazenskem zakonu, banka pa od zneska nedovoljene prekoračitve zaračuna 28 % kazenskih obresti. - Da lahko banko pooblastite za plačevanje rednih mesečnih obveznosti v breme sredstev na tekočem računu: naročnino za RTV, časopise in revije, stroške telefona, porabljeno električno energijo, zavarovalne premije, obroke za knjige in drugo. Na osnovi talonov, ki nam po izdaji čekov ostanejo v čekovni knjižici, imate pregled nad svojimi izdatki. Na talonih si lahko tudi sproti izračunavate stanje sredstev, ki ga spremlja tudi banka in vas enkrat mesečno ali trikrat mesečno (po vaši želji) obvešča o knjiženih spremembah z izpiskom. Ob vsakem prejemu izpiska uskladite knjižno stanje s svojo evidenco, kar vam ne bo vzelo veliko časa. Poslovanje s tekočim računom pomeni konec težav z gotovino. Ni več skrbi, da denar izgubimo, hkrati nam pa tak način poslovanja omogoča, da ga imamo vedno dovolj pri sebi. Upamo, da so navedene ugodnosti izplačil osebnih dohodkov na tekoči račun za marsikaterega delavca tolikšne, da se bo navdušil in odločil za tak sodoben način izplačila. Vabimo vse, ki bi želeli odpreti tekoči račun, da se zglasijo v oddelek obračuna OD, kjer se bodo lahko prijavili za nov način izplačila svojih osebnih dohodkov. K. M. EMO ima eno temeljno organizacijo več Postopek organiziranja TOZD Servis in trgovina je pri kraju. Od pobude za organiziranje TOZD so bila opravljena vsa potrebna dejanja in sprejeti temeljni samoupravni splošni akti. Eno od pomembnejših dejanj so bile volitve samoupravnih organov in delegacij. Danes vam predstavljamo delavce, ki so že prevzeli opravljalske pravice, obveznosti in odgovornosti tega novega delovnega kolektiva. Komisija za izvedbo volitev z dne 28/02-1983 ugotavlja, da so z večino glasov bili izvoljeni naslednji člani v samoupravne organe TOZD in DO. I. DELAVSKI SVET TOZD KRISTAN Milan, GOSTEČNIK Ivanka, ČATER Josipa, KRAJŠEK Zdravko, SUHOLEŽNIK Greta, KOROŠEC Viljem, LOČNIKAR Martin. Člani DS izvolijo za predsednika tov. Kristan Milana in za namestnika tov. Gostečnik Ivanko. II. DELAVSKI SVET DO VODIČAR Andrej, KOROŠEC Hedvika, TOMINC Erna. III. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD REJC Edi, TAŠKER Ivan, JEVNIŠEK Andrej, GOLOB Hedvika, CEKIČ Dobrivoj. IV. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO ŠUMAK Jolanda, ČATER Josipa. V. DISCIPLINSKA KOMISIJA ŠTANTE Franc, JURC Rudi, PILKO Jelena. VI. ČLANI DELEGACIJE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE CELJE ATANACKOVIČ Vaša, BIBIČ Anton, CEKIČ Dobrivoj, CIKAČ-HLASTEC Blaženka, ČERNE Martin, DE-JANOVIČ Slobodan, FRČAL Anton, GOLEŽ Slavko, GREGUR Milica, HORVAT Milena, JANUŠ Vlado. VII. ČLANI DELEGACIJE ZA SKUPŠČINE SIS FLIS Marjana, JANIČIJEVIČ Dragan, JESENŠEK Dušan, JEVNIŠEK Andrej, JEVNIŠEK Milena, JOVANOV Trajče, JOVČEVSKA Doca, KLJAJIČ Niko, KNJEŽEVIČ Nedo, KORITNIK Drago, KOROŠEC Vili, KOSESTNIK Stanko, KRAMPERŠEK Srečko, PERIČ Duško, POCAJT Janez. DELAVSKI SVET TOZD JE NA 1. SEJI IMENOVAL: KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA GOLEŽ Slavko - član, TAŠKER Ivan - namestnik; JAUŠOVEC Roman - član, REJC Edi - namestnik; GOSTEČNIK Ivanka - član, TOMINC Erna - namestnik; CIKAČ-HLASTEC Blaženka-član, ČATER Josipa - namestnik; BELAK Milena - član, GOLUB Hedvika -namestnik. STANOVANJSKI ODBOR DO JESENŠEK Dušan - član, ČERNE Marin - namestnik člana. IZVRŠNI ODBOR DS DO JURC Rudi - član, HORVAT Milena - namestnik člana. Vršilec dolžnosti direktorja je tov. Drago HEMPT. 10 Emajlirec DRUŠTVO LT EMO Pričetek delovanja društva oziroma članstva po načelih ljudske tehnike Jugoslavije sega že v leto 1946, ko je skupina članov naše DO pristopila k RADIO KLUBU Celje oziroma je bila us- tanovljena sekcija radiama-terjev, ki so bili vključeni v Ljudski tehniki Jugoslavije. Ko so bili leta 1947 formirani okrajni odbori Ljudske tehnike, je bila na pobudo celjskega v naši DO formira- Občni zbor članov foto-kino kluba in gospodinjskega krožka. Predsednik foto-kino kluba še naprej ostaja Končan Konrad, gospodinjski krožek pa bo še naprej uspešno vodila Vajdič Eli- ca. Člani kluba za podvodne dejavnosti v zadnjem času poleg »standardnih» aktivnosti kot so podvodni ribolov, hitrostno plavanje, potapljanje in drugo, izvršujejo tudi posebne naloge na osnovi pozivov UJV, JLA, Vodne skupnosti, za iskanje potopljenih predmetov, utopljencev, za ugotavljanje stanja raznih konstrukcij, ki so pod vodo, itd. Od leve proti desni (spodnja fotografija): Krebs Anton - predsednik kluba, Lesjak Albin srce in motor kluba in Hajnšek Emil podpredsednik kluba za podvodno dejavnost. na skupina poklicnih kovinarjev, ki je imela nalogo, da priskoči na pomoč v najbolj opustošenih krajih takratnega celjskega okraja. Na podlagi izkušenj iz leta 1946 in 1947 je okrajni odbor Ljudske tehnike dal pobudo sindikalni podrižnici DO, da se tudi v Tovarni emajlirane posode organizira Klub LJUDSKE TEHNIKE. Ta pobuda je bila realizirana 20. julija 1948, ko je bil ustanovljen KLUB Ljudske tehnike, ki je bil tudi prvi ustanovljeni industrijski klub LT na področju celotne Jugoslavije. V letu 1950 se je Klub LT preimenoval v Društvo ljudske tehnike. Ves čas, od ustanovitve pa do danes je poglavitna naloga društva izobraževanje članov delovne organizacije na področju tehnične kulture. Razvijanje vseh oblik tehnične kulture in znanja nasploh, pa tudi pomoč pri organiziranju tehnične kulture med krajani, posebej še med najmlajšimi je naloga društva kot celote, kakor tudi posameznih krožkov in klubov. Društvo Ljudske tehnike EMO ima danes 4 krožke in 5 klubov. Krožki so: - strojno-orod-jarski krožek, - emajlirski krožek, - krožek za predelavo pločevine, - gospodinjski krožek. Klubi pa so: - avto-moto klub, - foto-kino klub, - radio klub, - modelarski klub, -klub za podvodne dejavnosti. Razlika med krožki in klubi je v tem, da so lahko člani krožkov samo člani naše delovne organizacije, medtem, ko so lahko člani klubov tudi osebe, ki niso člani naše DO. Društvo Ljudske tehnike »EMO« je preko svojih delegatov zastopano v občinskih, republiških in zveznih organih Ljudske tehnike. Delegati poročajo o delu teh organov na sejah upravnega odbora in na občnih zborih društva. Ker je število članov Društva Ljudske tehnike EMO precejšnje, se vršijo občni zbori po krožkih in klubih, na katerih tudi izvolijo svoje delegate za centralni občni zbor društva. Letošnji občni zbori krožkov in klubov Društva LT EMO so se vršili v mesecu februarju, centralni občni Radio klub-pionirji v Ljudski tehniki EMO. Predsednik kluba je zbor društva pa je bil 31. ŠIBILA VLADO. marca. Krožek za predelavo pločevine je bil ustanovljen leta 1956. Njegov sedanji predsednik je KERŠ ANTON. Strojno orodjarski krožek, katerega vodja je ŠALEKAR ERIH, se med ostalim udeležuje tudi tekmovanj v varjenju. Avto-moto klub, oziroma pred letom 1962 še krožek, je bil ustanovljen že leta 1948. V vsem tem obdobju je organiziral vrsto predavanj, ki so se nanašala na varnost v cestnem prometu, organiziral številne akcije, med njimi tradicionalni »Lov na lisico«, spretnostne vožnje z motornimi vozili, spretnostne vožnje s kolesi za pionirje, ki imajo hkrati tudi tekmovalni značaj, ipd. Predsednik kluba je Metličar Martin. Emajlirski krožek, katerega začetki segajo v 1954 leto, vodi Pavšner Berta. Korenine modelarskega kluba segajo v leto 1949, ko je bil pri takratnem Klubu LT formiran brodarski krožek. Člani modelarskega kluba se pogosto udeležujejo raznih tekmovanj, za kar so prejeli tudi številna priznanja, kolajne in diplome. Kot že vrsto let zapored uspešno, bo tudi v prihodnje vodil modelarski klub Zagozda Edi. Emajli rec 11 PLAN REŠEVANJA STANOVANJSKIH ZADEV ZA LETO 1983 V smernicah za leto 1983 smo že nakazali, da se bodo stanovanjska posojila za individualno gradnjo dodeljevala v enkratnem znesku, s čemer želimo realizirati cilj, da delavcu z večjim posojilom za stanovanjsko gradnjo omogočimo čimprejšnjo rešitev stanovanjskega problema. V letnem planu 1983 je razdelitev sredstev nekoliko drugačna kot smo jo predvideli v srednjeročnem planu reševanja stanovanjskih zadev delavcev DO Emo za obdobje 1981-1985 in sicer na naslednji način: 1. Razmerje pri delitvi sredstev na individualno gradnjo In nakupom družbenih stanovanj, ki je bilo po družbenem dogovoru iz leta 1981 v razmerju 80 : 20, se spremeni v razmerje 70: 30. 2. Opustitev oročitve 7,000.000 - din v Ljubljansko banko za leto 1983. Takšno odločitev nam kaže ugotovitev, da je v sedanjem času izredno visok porast stroškov v gradbeništvu. Oročena sredstva se namreč ne bi toliko oplemenitila, da bi predstavljala bistven premik naprej, ostanek sredstev po pokritju obveznosti pa bi bil tako minimalen, da bi z njimi lahko rešili le ca. 10 primerov. Sredstva namenjena za oročitev smo priključili k razpoložljivim sredstvom za letošnje leto. S takšnim načinom predvidevamo v letu 1983 rešitev 37 stanovanjskih primerov. Za reševanje stanovanjskih zadev strokovnih kadrov na nivoju DO Emo smo z ozirom na razpoložljiva sredstva in v skladu s sprejetim srednjeročnim planom reševanja stanovanjskih zadev delavcev DO Emo namenili opredeljena sredstva posojilom za individualno gradnjo ali posojilo za etažni nakup stanovanja, s čimer bi lahko rešili 4 primere. Predvidena rešitev stanov, primerov 1983 1. Soudeležba drugim DO - 2 primera. 2. Kadrovsko stanov, na nivoju občine - 1 primer. 3. Strokovni kadri v DO Emo - 4 primere. 4. Individualna gradnja - 20 primerov. 5. Nakup družbeno najemnih stanovanj - 10 primerov. Skupaj: 37 primerov STANOVANJSKI PLAN 1983 VIRI SREDSTEV 1. Ostanek sredstev iz leta 1982 2. Stanov, prispevek TOZD (2,95 %) 1,760,084,-19,143.498,- 3. Vračilo anuitet od posojil za individualno gradnjo 1,500.000,- 4. Vračilo anuitet od posojil DO 631.219.- 5. Kredit LB SB Celje na podlagi oročitve 5,250.000,- 6. Kredit LB za indiv. gradnjo na podlagi oročenih sredstev - 7. Lastna udeležba pri pridob. stanovanj 1,500.000,- 8. Sofin. drugih DO za skupno reševanje 2,000.000.- 9. Ostanek kredita SSS iz 1982 (19,440.000) 3,011.654 Skupaj: 34,796.455,- PORABA SREDSTEV 1. Vračilo anuitet od dobljenih kreditov 2. Vračilo anuitet od posojil DO 3. Sofinanciranje drugim DO 4. Lastna udeležba (30 %) za (nakup) kadrov, stanovanj 5. Nakup družbeno najemnih stanov, s 30 % lastno udeležbo pri najetju posojila pri združ. sred. SSS SoB Celje 6. Obveznosti iz prejš. let za nakup družb, najemnih stanovanj 7. Podražitve 8. Kredit za indiv. gradnjo: - zasebna gradnja 3,670.000- - prenova 500.000- - kadrov, stanov. DO (10%) 1,390.000- 9. Rezerva 705.996- Skupaj: 34,796.455- Pomočnik glav. direktorja za kadrovske in splošne zadeve Ahačič Ingeborg 6,701.989.- 680.803.- 2,000.000.- 500.000,- 5.840.000, - 10,952.230,-1,855.437,- 4.170.000. - ŠTAFETNA PALICA NA POTI Prvi nosilec štafetne palice, ki je začela svojo pot v Zadru, je bil 24-letni delavec zadarske otočanke, mehanik MARIN MATEŠIČ. Sporočilo štafete mladosti je v Zadru prebral predsednik predsedstva RK ZSM Hrvatske Rade Šeku-Ijič: »V majskih dneh, v mesecu, ki je že od nekdaj čas prebujanja novega življenja, se je desetletja zbirala mladina vseh bratskih narodov in narodnosti naše socialistične samoupravne države, da bi v svojem imenu ter v imenu vseh delovnih ljudi in občanov prenesli po stezah in skozi soteske, pa tudi po širokih cestah, zgrajenih z lastnimi rokami, zaobljubo Titu, da bomo vselej varovali - v težkih časih branili, v boljših pa gradili naprej - neprecenljivo bogastvo, ki nam ga je darovala Titova partija, ki so ga s krvjo pridobivali Titovi borci, številni med njimi naši vrstniki, bogastvo, ki je še toliko dragocenejše, ker smo ga tako dolgo želeli in si ga tako težko priborili - svobodo, neodvisnost, bratstvo in enotnost ter pravico, da si sami, na svoji zemlji gradimo novo prihodno, vredno človeka in prelite krvi, da gradimo socializem ter gradimo, utrjujemo in lepšamo samoupravno neuvrščeno Jugoslavijo. Pred tremi leti, tistega pre-žalostnega maja, ko je štafeta mladosti v bolečini neme žalosti prvič zastala, pred sencami prvoborcev naše revolucije, prvimi oblikovalci naše sedanjosti in bodočnosti, smo zaobljubo okrepili s solzami, pa tudi z odločnostjo. Brez Tita pred nami, vendar s Titom v nas! S temi besedami smo zaobljubo ponovili za novi čas, v katerem (tega smo se zavedali) bomo morali šele dokazati, da smo vredni častnega imena Titova mladina, novega podmladka Titove Jugoslavije. Tudi v letošnjem jubilejnem letu - v katerem ne praznujemo samo 40-letni-ce epohalnih sklepov drugega zasedanja AVNOJ, temveč tudi prve konference USAOJ in ZAVNOH ter priključitve Istre, Zadra in otokov matični domovini, temveč štejemo prav toliko let tudi od krvave bitke na Sutjeski, usmrtitve mladinskega voditelja Lola ter (strnjene) vrste znanih in neznanih junakov - obnavljamo zaobljubo Titu. Zatrdno mu ob-Ijubljano, da bomo dolg njemu in njegovim borcem, pa tudi generacijam, ki so s krvjo, trudom in odrekanji zgradile našo sedanjost, to življenje, ki je v svojih najslabših trenutkih neprimerno boljše od kateregakoli, ki ga je zgodovina zabeležila na tem našem od viharjev razbičanem Balkanu, vračali s še vztrajnejšim delom in učenjem, prežetim z radostjo, ker je usoda prav nam naklonila nadaljevati tako impozantno delo. Titov blagi, vendar odločni pogled je segal daleč v prihodnost. Ko nosimo to zaobljubo po poteh Titove Jugoslavije, se zavedamo, da je pred nami samo ena pot in sicer - Titova.« EMO- veleslalom Rezultati prvenstva v smučanju - veleslalom, ki se je vršil na Celjski koči dne 26/2-1983. ČLANICE 1. Ciglar Roža, DSSS, 54,21; 2. Antlej Romana, DSSS, 56,25; 3. Zupančič Breda. DSSS. 1,03,75. STAREJŠI ČLANI NAD 40 LET 1. Grajžl Ivan, kontejn., 39,75; 2. Ločnikar Martin, servis trgov., 39,84; 3. Knez Mirko, kotli, 40,68; 4. Ratej Jože, DSSS, 41,54; 5. Zimšek Franc, ERC, 42,04; 6. Gostečnik Ivan, kotli, 45,08; 7. Oplotnik, vzdržev., 45,73; 8. Cerar Anton, posoda, 46,83; 9. Kovačič Herman, radiat., 47,36; 10. Ramšak Milan, radiat., 47,51; 11. Resinovič Fedor, ERC, 48,21; 12. Fidler Vlado, posoda, 51,82. ČLANI OD 30 DO 40 LET 1. Belina Ivan, zavariv., 37,92; 2. Kovačič Gusti, kontejn., 38,27; 3. Milač Tomaž, kotli, 39,54; 4. Mrak Boštjan, kotli, 40,60; 5. Pečovnik Andrej, frite, 41,19; 6. Perkovič Drago, radiat., 43,35; 7. Šterk Anton, orodj., 43,47; 8. Zajc Jože, posoda, 44,63; 9. Vodeb Marjan, posoda, 49,63; 10. Zupanc Peter, DSSS, 52,57; 11. Kunst Franc, orodj., 55,18; 12. Cesar Marjan, orodj., 56,25; 13. Božič Zoran, kotli, 1.09,00; 14. Petrej Rudi, vzdržev., 1.26,01. ČLANI DO 30 LET 1. Gobec Silvester, kotli, 36,77; 2. Topovšek Danijel, kotli, 37,99; 3. Jošt Bernard, kotli, 38,37; 4. Petek Jani, vzdržev., 40,54; 5. Lukman Janko, kotli, 41,38; 6. Ko-pinšek Branko, orodj., 41,91 ;7. Tovornik Miroslav, vzdržev., 42,54; 8. Ovčar Ernest, orodj., 42,96; 9. Vodovnik Marjan, vzdržev., 44,60; 10. Resnik Ivan, posoda, 45,59; 11. Vrečar Maks, orodj., 46,25; 12. Škrubej Zoran, orodj., 46,49; 13. Kos Črtomir, radiat., 46,78; 14. Jurjevič Ivan, orodj., 47,17; 15. Vrbovšek Ernest, radiat., 47,86; 16. Veber Miran, orodj., 51,38. Ekipno - ekipa šteje 4 tekmovalce 1. Kotli 1,152,67; 2. Kotli II, 162,50; 3. Vzdrževanje 172,91; 4. Orodjarna I, 174,59; 5. Radiator, 185,00; 6. Posoda, 186,68; 7. Orodjarna II, 200,22; 8. DSSS, 135,30 (3 tekmoval.); 9. DSSS - ženske, 241,21 (3 tekmoval.) 10. Kontejner 78,02 (2 tekmovalca); 11. ERC 90,25 (2 tekmovalca); 12. Kotlilll 154,08 (2 tekmovalca). 12 Emajlirec PRAVIJO NAŠEM DELU »QRP aktivnost se je v igoslaviji zares razvila! QRP klub YU3EOP, ki ga je pod vodstvom Krajcar Gorana ustanovil radioklub LT EMO decembra 1981 vključuje danes v Jugoslaviji preko 88 članov, kar je blesteč rekord. Klub je včlanjen v mednarodno združenje in izdaja zelo dobro glasilo. Čestitamo Goranu!« ... to smo povzeli iz avstralskega glasila »VK CW QRPO CLUB« številka 19 februar 1983. Na sliki je zadnja stran omenjenega glasila, kjer je med drugimi tudi naše glasilo CQ QRP št. 4 YU3EOP (desno spodaj). QRP glasila izdajajo organizacije, ki povezujejo pristaše radioamaterskega komuniciranja z oddajniki malih moči od 5-10W na kratkovalovnem območju. Glasila posredujejo vsem članom pomemben obseg novic in tehničnih informacij. Od »tujih jezikov« so prisotni jugoslovanski, japonski, španski in portugalski toda sheme so vsem razumljive. V Avstraliji so pričeli siste- matično zbirati in urejati tovrstne publikacije, da bo kdorkoli, ki bi ga kaj zanimalo, lahko dobil fotokopijo celega glasila ali posameznega članka. Letos je LETO TEHNIČNEGA RAZVOJA. Mednarodno združenje apelira na vse člane organizacije, naj vsak posameznik napravi vsaj eno konstrukcijsko delo (anteno, oddajnik ipd.) in podrobno poroča o rezultatih. Tako kakor največji organizaciji ARCI in G QRP C je tudi naš klub podprl to pobudo, ki omogoča entuziastom, da se pomerijo v pravem radioamaterskem eksperimentiranju. Objavili smo razpis za samogradnje. Vsi izdelki bodo ocenjeni z vidika tehničnih lastnosti ob pomoči Zveze radioamaterjev Slovenije in RTV Ljubljana, najboljši pa nagrajeni (častna in praktična nagrada). Pričakujemo, da bo naša akcija odločilnega pomena pri oživljanju in nadaljnemu razvoju kon-struktorstva pri nas. Vlado Šibila TOZD KOTU NA SMUČEH Komisija za rekreacijo in oddih TOZD Kotli je 16. 2. 1983 organizirala interno tekmovanje v veleslalomu. Rezultati tekmovanja: St. člani: od 40 1. Ločnikar Martin - 21,2, 2. Knez Mirko - 21,6, 3. Božič Zoran - 21,7, 4. Gostečnik Ivo - 23,5, 5. Sušin Jože - 25,0,6. Zeme Vlado - 25,0. Ml. člani: od 30-40 1. Milač Tomaž - 20,2, 2. Mesarič Miro - 20,8, 3. Dolžan Darko - 21,2, 4. Vrečar Renato-21,3,5. Mrak Boštjan - 21,7,6. Polajžer Jože -22,3, 7. Perkovič Jože -23,6. Člani: do 30 1. Gobec Silvo - 19,7, 2. Jošt Bernard - 20,1, 3. To-polšek Dani - 20,5, 4. Luk- man Jani - 21,6,5. Denovnik Marin - 21,7, 6. Obrez Vojko -22,2,7. Dolžan Aleš - 23,4, 7. Zupanc Roman - 23,4, 8. Jesenšek Dušan - 23,9, 9. Verdev Branko - 24,6, 10. Trajkovski Dani - 25,8, 11. Jurc Rudi - 25,9, 12. Marzi-covšek Vlado - 29,9, 13. Jurše Robi - 31,3. Ženske: 1. Rozman Vera - 32,8. NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO TOZD KOTLI Dne, 10. 3. 83 se je v prostoru družbene prehrane Emo od 18.45 do 20.15 odvijalo posamezno prvenstvo TOZD Kotli v namiznem tenisu in sicer samo v kategoriji članov, ker članic ni bilo dovolj. Članice bodo igrale v drugem terminu. Pari: Gostečnik: Dvoršek 0:2, Tominc : Mesarič 2 :0, Kristan : Gostečnik 2 :0, Dvoršek : Tominc 0 : 2, Mesarič : Kristan 0 : 2, Gostečnik: Tominc 0 : 2, Dvoršek : Kristan 0 : 2, Mesarič: Gostečnik 2:0, Tominc : Kristan 1 : 2. Vrstni red: 1. Kristan 8 točk, 2. Tominc 7 točk, 3. Dvoršek 4 točke, 4. Mesarič 2 točke, 5. Gostečnik 0 točk. Kristan Roman Prvenstvo v namiznem tenisu Prvenstvo je potekalo v jedilnici EMO od 14.-31. marca. Od skupno 82 prijavljenih igralcev jih je tekmovanje zaključilo le 40, razporejeni pa so bili v 3 kategorije: st. člani, člani in članice. Tekmovanje je bilo zelo kvalitetno in je potekalo v pravem športnem duhu. Sama organizacije je dobro potekala. Majhne težave so nastopile le pri formiranju skupin (tik pred uradnim pričetkom tekmovanja), to pa zaradi tega, ker je prišlo do nepredvidenega izpada števila prijavljenih, skupine pa je bilo potrebno dopolniti ali enakomerno porazdeliti v tabelni sistem. V ponedeljek 21. marca so se pomerili na prijateljskem srečnaju najboljši šahisti računskih centrov iz EMO in Kovi- VRSTNI RED PRI ST. ČLANIH: 1. Končan (F. K. EMO), 2. Resinovič (ERC), 3. Leben (posoda), 4. Kovačič (kont.), 5. Žvižej (DSSS), 6. Buser (posoda), Valentič (kont.), Ocvirk (vzdrž.), 9. Ratej (DSSS), 10. Pertinač (DSSS), 11. Hojnik (kont.). VRSTNI RED PRI ČLANIH: 1. Kristan (kotli) 6 točk, 2. Peternel (DSSS), 3 točke, Dvoršak (kotli) 3 točke, Prezelj (DSSS) 3 točke, Krem-puš (ERC), 6. Lekič (DSSS), 7. Zore (zavarivač), 8. Lipar (kontejner), 9. Petek (vzdr-žev.), 10. Cerič (zavarivač), 11. Cocej (kontejner), 12. notehne. Boljša je bila ekipa TOZD ERC iz naše delovne organizacije, ki je premagala nasprotnike z rezultatom 17,5:14,5. Za ekipo TOZD ERC so nastopili: Brglez Stane, Škoberne Martin, Gubenšek Jože in Durdevič Šalih. PRVENSTVO POSAMEZNIKOV TODZ POSODA V NAMIZNEM TENISU Pari: Škorjanc : Ocvirk 2 :0, Leben : Buser 2 :0, Pe- Stamenič (zavarivač), 13. Mišja (kontejner), 14. Sajovic (kontejner), 15. Ptičar (vzdržev.), 16. Pera (zavarivač), 17. Krajnc (kontejner), Jakopek (kontejner), Vodeb (posoda), 20. Napotnik (vzdržev.), Potočnik (vzdržev.), Mitič (kontejner). VRSTNI RED PRI ČLANICAH 1. Tkalčič (DSSS), 2. Vovk (DSSS), 3. Ivančič (DSSS), 4. Rozman (kotli), 5. Kužina (kotli), 6. Zupančič (DSSS), 7. Čoki (DSSS), Antlej (DSSS) ni nastopila, Tominc (kotli) ni nastopila, Jazbinšek (posoda) ni na-st°P^a- Kristan R. san : Škorjanc 0 : 2, Leben : Ocvirk 2 :0, Buser : Škorjanc 0 : 2, Pean : Leben 2:0, Ocvirk : Buser 2:1, Škorjanc : Leben 2 :0, Pe-san : Ocvirk 2 : 0, Buser :Pesan 0 : 2. VRSTNI RED posameznikov TOZD Posoda 24. 2. 1983: 1. Škorjanc 8 točk, 2. Pesan 6 točk, 3. Leben 4 točke, 4. Ocvirk 2 točki, 5. Buser 1 točka. Kristan Roman Emajlirec 13 NAŠE ČRNE TOČKE Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu marcu Dne 2. 3. 1983 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: Tozd kotli Haložan Vili - zapuščanje delovnega mesta in delovne organizacije - opomin; Zvonar Martin - zapuščanje delovnega mesta in delovne organizacije - opomin; Cerovski Ivan - nepravilen odnos do sodelavcev -javni opomin; Mlinarič Jože - zapuščanje delovnega mesta in delovne organizacije - opomin; Harinski Drago - zapuščanje delovnega mesta in delovne organizacije - opomin; Grosek Franc - zapuščanje delovnega mesta in delovne organizacije - opomin. Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu aprilu Dne 5. 4. 1983 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: Tozd posoda Kralj Štefan - zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom ili pred koncem delovnega časa -javni opomin; Krejan Vinko- neupravičeni izostanki z dela-javni opomin; Kores Jože - neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu - opomin; Komerički Ljubica - poizkus kraje - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 6 mes.; Rebevšek Franc - povzročanje nereda in pretepa v DO - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 12 mes.; Šolman Alojz - uživanje alkohola med delovnim časom - preklic pogojne odložitve ukrepa z dne 28. 12. 1982; Kumerc Alojz - odklonitev del. naloge - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 6 mes.; Kaukovič Rifat - neupravičeni izostanki z dela -prenehanje del. razmerja odloženo za čas 3 mes.; Savski Ljudmila - neupravičeni izostanki z dela -prenehanje del. razmerja odloženo za čas 3 mes.; Gregorc Darko - zapuščanje del. mesta med delovnim časom ali pred koncem delovnega časa, neopravičeni izostanki z dela - prenehanje del. razmerja, odi. za čas 3 mesece; Sumrak Rudi - uživanje alkohola med delovnim časom - prenehanje del. razmerja, odi. za čas 3 mesece; Tozd odpreski Kerš Vili - kršenje bolniškega reda, prinašanje alkohola v delovno organizacijo - prenehanje del. razmerja, odi. za čas 6 mesecev; Zidar Vinko-odklonitev del. naloge-javni opomin Tozd radiatorji Pepelnik Beno - neupravičen izostanek z dela en dan - opomin. Pravna služba Oto Reisinger, Vjesnik Na osnovi 68. čl. Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in sklepov DS komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO Emo, objavlja: RAZPIS za uvrstitev na prioritetno listo: I. DODELITEV POSOJIL STROKOVNIM KADROM DO EMO ZA: GRADNJO STANOVANJSKIH HIŠ, KREDITIRANJE NAKUPA STANOVANJ. I. Pogoji za uvrstitev na prioritetni vrstni red: GRADNJA STANOVANJSKE HIŠE a) priloženo gradbeno dokumentacijo, b) da ima priloženo listino o lastništvu oz. solastništvu zemljišča na katerem se gradi objekt, c) priloženo listino o lokacijskem dovoljenju KREDITIRANJE NAKUPA STANOVANJ a) da poseduje predkupno pogodbo o nakupu stanovanja, b) zagotovljena vsa druga sredstva za nakup stanovanja 2. Pogoji razpisa: a) delavci, ki opravljajo delo, oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, b) dela, ki opravljajo ali ki bodo opravljali dela oz. naloge, ki so posebnega pomena za uspešno delo pri poslovanju TOZD (visoka strokovna izobrazba, tehnične smeri in opravljanje DN na področju razvoja). 3. Priložiti je potrebno: - kopijo ali prepis gradbenega dovoljenja in lokacijskega dovoljenja, - listino o lastništvu oz. solastništvu zemljišča na katerem se bo objekt gradil, - dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih, - potrdilo OD (tudi družinskega partnerja) in vseh ostalih prihodkov družine, - potrdilo o kreditni sposobnosti upravičenca s prikazom vseh odtegljajev pri OD (tudi družinskega partnerja), - predložiti sklep ustreznih ustanov o najetju kreditov - bančni, SSS, DO, kjer je zaposlen družinski partner, - predračunska vrednost hiše, prenove, nakupa stanovanja, - adaptacijsko dovoljenje ali priglasitev del za prenovo, - predkupno pogodbo o nakupu stanovanja. II. SPLOŠNI POGOJI RAZPISA 1. Pogoj za prijavo na razpis je, da ima prošnjik vloženih 30 % lastnih sredstev predračunske vrednosti del za gradnjo, nakupa stanovanj. 2. Krediti se dodeljujejo v skladu s čl. od 21. do 25., 27., 28. in 30. pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD v enkratnem znesku z upoštevanjem že prejetih kreditov. 3. Prijave za razpis se vložijo na posebnem obrazcu, ki se prejmejo v tajništvu. Izpolnjene prijave z ustrezno dokumentacijo se zbirajo v službi družbenega standarda pri referentu za stanovanjske zadeve, vsak dan od 13. do 15. ure. 4. Razpis velja 20 dni po objavi v tovarniškem glasilu - Emajlirec. 5. Višina razpoložljivih sredstev za reševanje stanovanjskih zadev strokovnih kadrov v DO Emo za leto 1983, je v znesku, ki ga določa plan reševanja stanovanjskih zadev delavcev DO Emo za letošnje leto in je v fazi sprejemanja. Sprejemajo se samo prijave, ki izpolnjujejo pogoje na podani razpis. Vse prijave, ki ne bodo izpolnjevale pogojev, se zavrnejo kot neutemeljene in se ogled ne bo opravil. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO EMO Delavska univerza Celje ZA ŠOL. LETO 1983/84 SPREJEMA PRIJAVE ZA VPIS OB DELU 1. Na lesarsko usmeritev PROGRAM: OBDELOVANJE LESA (II. zahtevnostna stopnja) POGOJ ZA VKLJUČITEV: končana oz. nedokončana osnovna šola. 2. Nudi organizirano pomoč Za dokončanje izobraževanja vsem občanom, ki želijo nadaljevati z izobraževanjem po starih programih in so se do 7. maja 1980 začeli izobraževati v šolah po zakonu o poklicnem izobraževanju (poklicne šole) in v srednjih šolah po zakonu o srednjem šolstvu (srednje šole). Izobraževanje po starih programih srednjega izobraževanja. V zvezi s prehodom na usmerjeno izobraževanje je ostalo veliko slušateljev, ki so prenehali izobraževanje po starih programih: Zakon o usmerjenem izobraževanju omogoča vsem, ki so se do 7. maja 1980 začeli izobraževati v šolah po zakonu o poklicnem izobraževanju, v srednjih šolah po zakonu o srednjem šolstvu, da lahko nadaljujejo in končajo izobraževanje po dosedanjih predpisih, vendar najkasneje do 31. avgusta 1986. V to izobraževanje so enakopravno vključeni redni učenci in odrasli. V primeru, da se zaradi postopnega uvajanja programov srednjega usmerjenega izobraževanja stari programi ne izvajajo več, imajo take osebe pravico, da si prodibivajo izobrazbo s samoizobra-ževanjem. DELAVSKA UNIVERZA CELJE JE PRIPRAVLJENA NUDITI ORGANIZIRANO POMOČ VSEM, KI ŽELIJO NADALJEVATI Z IZOBRAŽEVANJEM PO STARIH PROGRAMIH IN GA TUDI KONČATI. PRIJAVITE SE V TAJNIŠTVU DELAVSKE UNIVERZE, Cankarjeva 1, PISNO, USTNO ALI PO TELEFONU 25-620. 14 Emajlirec DEŽURNA KAMERA Iz obrata družbene prehrane se je poslovila od nas tov. SLATINE« MARIJA, razdeljevalka malic, ki je bila vse od 1. marca 1948. leta zvesta našemu kolektivu. Upokojila se je tudi tov. ROMIH FANIKA, ki je dolga leta marljivo opravljala svoje delo v kleparskem oddelku TOZD Posoda. Kadrovske vesti od 1.3. 1983 do 31.3. 1983 Sprejeti na delo: GOLEŽ Slavica, MOHAR Marinka, BEVC Stanka, PODIH RAŠKI Dragica, NOVAK Franc, KOVAČEVIČ Jovan, KRIŽANEC Dragutin, PODKRAJŠEK Zvonko, VIŠNAR Peter, BALS Pavel, FIDERŠEK Roman, STEVANIČ Mile, KAJTA Tomislav, KRSTIČ Radivoj - vsi TOZD Posoda; BORLAK Marija, KRAGOLNIK Bojan, KONČAN Ivan, KOS Srečko - vsi TOZD Kotli; JANČIČ Helena - ERC; KRAJNC Bojan, JAKOP Ciril, VEŠLIGAJ Albert - vsi TOZD Orodjarna; PAVLOVIČ Dragan, ŠAMEC Florjan - oba TOZD DSSS; DROVENIK Vladislav, SHEHOLLI Rama - oba TOZD Frite; MAHNIČ Srečko - TOZD Vzdrževanje; RAZGOR Cvetko - TOZD Kontejner. Iz DO so odšli: JOVIČ Rajna, VIDMAR Vlasta, KOREZ Silva, ŽNIDAR Vida, SIVKA Ivan, AMON Darko, VIDEC Alojz, KONJEDIČ Mirko, KRANJEC Branko, MILOSAVLJEVIČ Nikola - vsi TOZD Posoda; TERGLAV Alojz, ZAVRŠNIK Bruno, PAVLOVIČ Dragan - vsi TOZD DSSS; GORIČAN Pavel - TOZD Vzdrževanje; LAJIČ Radoslav, DROVENIK Leopold, LAJIČ Radivoj, ŽNIDAR Boris - vsi TOZD Kontejner; SALIHBAŠIČ Mehmed - TOZD Frite; RAKIČ Dragobran - TOZD Kotli. Upokojeni v mesecu marcu 1983 JUHANT Slava, STOŽIR Berta, KONJEDIČ Mirko - vsi TOZD Posoda; SLATINEK Marija, MESTINŠEK Marija, SIVKA Albina - vsi TOZD DSSS; ČUVAN Viktor - TOZD Posoda; POTEKO Avgust - TOZD Odpreski. Premeščeni v mesecu marcu 1983 POLUTNIK Franc iz TOZD Radiatorji v DSSS-nabava, KOŠIR Milan iz TOZD Vzdrževanje v TOZD Radiatorji, KOLAR Hilda iz TOZD Vzdrževanje v DSSS-splošna sl., GOBEC Slava iz TOZD Posoda v TOŽD Vzdrževanje. ZAHVALA ZAHVALA Ob bridki in boleči izgubi drage mame Uršule KOŠTOMAJ se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavcem vzdrževanje za darovani venec, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji ppti. Žalujoči sin Jože KOŠTOMAJ ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame KOROŠEC Pavle se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Razvoja in projektive ter vodstva TOZD Kotli za darovani venec, izraze sožalja, posebej pa iskrena hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Karla z družino Iz obrata emajlirnica v TOZD Posoda se je upokojila tov. Ob boleči izgubi dragega KRAJNC ANGELA. očeta ARTINČEK Jakoba Iz skladišča gotove posode TOZD Posoda je odšla v zasluženi pokoj po dolgih letih vestnega dela v kolektivu tov. PESAN IVANKA. DEŽURNA KAMEI se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem iz kontrole in TOZD Posode za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča hči Dragica z družino ZAHVALA Ob smrti dragega očeta Ferdinanda ŽNIDARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam TOZD ERC za darovano cvetje ter za izražene izraze sožalja. Hvala tudi za spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Jože z družino ZAHVALA Ob bridki in boleči izgubi ljubljenih staršev Milke in Franca BORINC se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča polizdelkov za izraženo sožalje, darovana venca in za spremstvo na njihovi zadnji poti. Hvala OOZS Sindikata za denarno pomoč vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoča hčerka Anica z družino Sporočilo sodelavcev Iskreno se zahvaljujem vsem mojim sodelavcem iz TOZD Odpreskov in avtoko-les, ki so mi ob odhodu v pokoj pripravili prijetno presenečenje ter mi podarili dragoceno darilo, katero mi bo drag spomin nanje. Posebej se zahvaljujem še vodstvu TOZD in direktorju tov. Poznič Slavku. Vsem skupaj pa želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu in sreče v osebnem življenju. Antloga Edi Ob mojem odhodu iz naše sredine se najiskreneje zahvaljujem iz TOZD Posoda dekor oddelek za tako lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vsa dolga leta, ki smo jih preživeli skupaj. Želim vam še naprej veliko medsebojnega razumevanja, osebne sreče, mnogo uspehov in veselja pri nadaljnjem delu. ČUVAN Viktor Prisrčno se zahvaljujem vsem svojim sodelavcem iz montaže, ki so mi ob odhodu v pokoj pripravili prijetno presenečenje in podarili dragoceno darilo, katero me bo vedno spominjalo na leta med njimi. V nadaljnjem delu želim vsem skupaj še mnogo delovnih uspehov. Anton BLAZNIK Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz službe družbenega standarda, za prisrčno slovo in darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Vsem skupaj pa želim veliko nadaljnjega uspeha pri delu in medsebojnega razumevanja. SLATINEK Marija Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje In ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Emajlirec 15 HUMOR STAK! MOUh »Pomislite, očala so mi padla v Seno!« »To ni Sena, ampak Sava!« »Ja kako pa naj to vem, ko pa nimam očal.« »Zdrav si videti Vili, Si nehal piti?« »Da zdaj ogromno delam. Če je človek kar naprej pijan gre v nič denar, ugled, zdravje... Sicer pa, stopiva na pol lita terana, da ti vse podrobno razložim? »Tako«, je rekel zdravnik »zdaj bomo pa napravili še rentgenski posnetek.« »Oh, tovariš doktor, če bo slika lepo izpadla, bi se priporočila za pet primerkov!« »Očka, kaj je to angel?« »Pešec, ki je na prehodu prepozno odskočil!« Nova tajnica po končanem »Tovarišica Breda, ali ste le- hitrem diktatu vpraša šefa: tos že imeli gripo?« »Prosim, povejte mi, kaj je že »Še ne tovariš šef, jaz jo vza- bilo med »Spoštovani« in »S tornem zmeraj po aprilu.« varišikimi pozdravi?« »Vidiš, v to mesto sem prišel kot majhen deček brez čevljev na nogah in brez prebite pare v žepu, pa me zdaj poglej!« »Toda vedno sem mislil, da si bil tu rojen.« »Ja saj to ti pa pravkar pripovedujem.« »Tovariš doktor, ali veste, kaj sem danes ustrelil?« »Da vem, je že bil pri meni!« Šef uslužbencu: »S svojo plačo bi prav zlahka shajali, če bi se oblačili vašim dohodkom primerno.« »Ja kako to mislite? Saj še nisem pristaš naturistov.« »Slišala sem za tvojo avtomobilsko nesrečo, zelo mi je žal, ker si morala toliko prestati. Boš še dolgo morala hoditi z berglami?« »Ne vem točno. Zdravnik pravi ne, moj advokat pa pravi da.« »Stari, a bi ti rad na lahek način zaslužil petdeset milijonov?« »Prav rad mladenič, na dan z besedo!« »Vsi vejo, da boš dal hčeri sto milijonov dote, jaz pa jo vzamem za petdeset...« r ■"V JE KAJ WOVEGA 2. T Nil C • EEZIJA SE ŠE KAß- VJA- P6£l seli! 4^ Javno vprašanje Ali veste kakšna je razlika med standardom in produktivnostjo? Mislite, da ni nobene, da oba padata? Da to je res, vendar pa je razlika v tem, da se zaradi padanja standarda vsi razburjajo, zaradi padanja produktivnosti pa ne!« »Če bi manj lenaril, bi gotovo kaj več dosegli vžlvljenju«, kara šef podrejenega. »Tovariš šef, lahko vam povem primer, da to ne drži. Imel sem dva sošolca, od katerih je eden delal tako malo kot jaz, drugi pa je noč in dan garal kot črna živina, da si je ustvaril lepo življenje.« »No vidite.« »Že, že, ampak kmalu potem ga je pobral infarkt in drugi se je oženil z njegovo ženo«. Tako zdaj pojo... Moj očka so mi rekli: ne kupi avta si moj sin! tam doli na Slovenskem, ne kupi si moj sin. Prišla bo naftna kriza, kuriva in živil, tam doli na Slovenskem se vozil več ne boš. Modre in manj modre Kratkotrajni ukrepi so navadno tudi kratkovidni. Škoda, da metle v naši DO pometajo le pod stoli. Za stolček mi gre: ob mizici pogrni se... Sto glav, sto veljav. Stopil sem mu na prste, da bi mi ne gledal pod prste. Ko eni izgorevajo pri delu se drugi ohlajajo z ognjevitimi govori. Zelo nevarna je prazna puška, še bolj prazna glava, če ima v lasti polno puško. Ne verjamem v duhove, zatorej me ne sprašujte, zakaj nimam delovnega duha. V današnjih razmerah še metereologi ne vedo točno odkod in kam piha veter. Nadišavil se je s pridnostjo, ker je že javno smrdel po lenobi. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »8. MAREC« Nagrajenci: 1. nagrada 300 din - ČREMOŽNIK Peter (Vzdrževanje in energetika) 2. nagrada 200 din - KOVAČIČ Jožica (DSSS) 3. nagrada 150 din - OBROVNIK Franc (Kotli) 4. nagrada 100 din - VORŠIČ Anton (Servis in trgovina) 16 Emajlirec HUMOR »Kako pa je kaj v vaši delovni organizaciji? Ali vas delo združuje?« »Ja seveda, samo...« »Samo kaj?« »Ko pa nas osebni dohodki razdružujejo!« Direktor in tajnica sta prišla v Pariz. »Ali greva najprej pogledat Eiflov stolp, ali pa greva naravnost v hotel,« je vprašal direktor. »Ah, stolp bo tudi še jutri stal,« je odvrnila tajnica. Pred zaposlitvijo novega vodilnega delavca telefonira vodja kadrovske službe njegovemu prejšnjemu delodajalcu: »Koliko časa pa je delal pri vas?« »Kake štiri dni.« »Kako? Saj mi je rekel, da je bil dolgo zaposlen v vaši delovni organizaciji.« »To je nekaj drugega, vsega skupaj je bil pri nas deset let In štirinajst dni.« »Stric, zakaj ste pa vi tako hudo jezni na delo?« »Kdo ti je pa to rekel?« »Sam sem vas videl, kako ste pljuvali v roke.« »Imate kakšna priporočila? Lahko dokažete, da ste zares pošteni?« PRVOMAJSKA KRIŽANKA Izpolnjeno križanko morajo reševalci poslati v uredniš- ne naslednje nagrade: tvo EMAJLIRCA do 1. VI. 1983. 1 ■ nagrada 300 din, 2. nagrada 200 din, 3. nagrada 150 Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvide- din, 4. nagrada 100 din. »Seveda, ni problemov! Od tam kjer sem delal doslej nisem nikoli ničesar odnesel...« »Krasno! In kaj bi lahko odnesli? »Vodo iz bazena!« »Zakaj si si nabavil gugalni stol?« »Ja, veš zdravnik mi je predpisal veliko gibanja!« »Očka, tovarišica v šoli je ugotovila, da sta mi z mamico pomagala pri domači nalogi!« »Ja, kako ji je pa to uspelo« »Rekla je, da ni mogoče, da bi samo en človek napisal toliko neumnosti skupaj!« »Mama, to kosilo mi ni všeč.« »Tiho bodi in jej. Čez dvajset let boš pa ženi govoril kakšna odlična kuharica sem bila.« V delavski menzi se dobita delavca. Pa vpraša prvi: »Kaj pa ti počneš v vašem podjetju?« »Nič!« »Ja kako pa potem veš, kdaj si z delom gotov?« »Takega lenuha in delomr-zneža kot je Vlado še v svojem življenju nisem videl.« »Ali je to tisti visoki, suhi iz skladišča, ki vedno nosi kapo?« »Visok praviš da je? Ne vem, če je res visok, saj ga še nikoli nisem videl stati.« Tone vozi avto, žena pa mu neprestano prigovarja: »Bolj počasi!« Z zadnjega sedeža pa se oglasi tašča in zahteva: »Hitreje, hitreje...« Končno mu je prekipelo: »Dobro draga žena, kdo vozi ta avto? Ti ali tvoja mama?!« »Očka, kdaj bom tako velik, da mi ne bo treba več mamice spraševati za dovoljenje, če bom hotel kaj storiti?« »Veš, dragi sinko, tega pa ne vem, ker tako velik še jaz nisem!« Nekdanji prijateljici sta se srečali po mnogih letih: »Zdravo Lidija, kako se počutiš? Si poročena?« »O, ja, že dolgo. Vidiš, tam na vogalu stoji moj mož s svojim prijateljem, ki pa je tudi moj ljubimec. ..« »Ja, to je pa res naključje. Isto sem namreč hotela jaz reči tebi...« »Zakaj ste pobegnili od žene?« vpraša sodnik obtoženca. »Zato, ker mi je zastrupila življenje!« »Ja, ampak takoj ste odšli k drugi s katero sedaj živite.« »Ze res, vendar je bilo nujno, da vzamem protistrup!«