------    264    ------
Znanstvene stvari.
Sporočilo
o XVII. odborovi skupščini Matice slovenske.
v Ljubljani 1. avgusta 1870. 1. (Dalje.)
6. julija bilo je na dnevnem redu vprašanje:  ali in komu naj  se da gosp. Erjavčev prevod Schoedler-
J*eve kemije v presojevanje? Sklep je bil: „ker je g. Crjavec popolnoma zanesljiv pisatelj, zato naj se koj odda tiskarnici". In zgodilo se je tako, ter je že stavljena in v korekturi prva pola. S natiskovanjem pa bode treba čakati dovršenja »astronomije", da se izve, s ktero številko ima začeti se prva stran in pola kemije.   Astronomija in kemija se toraj stavite ob enem.
Dalje je bilo sklenjeno, naj se gg. Matičarji, ki so z doneski še na dolgu, opominjajo, da plačajo zaostale doneske. Do sedaj se je 33 ustanovnikom poslal pismen opomin,  letnike naj bi pa sporočilo probudilo.
Pri tej priliki sem iz knjige spisal ustanovnino, ktera ima Matici še doiti, ako vsi ustanovniki plačajo zagotovljeno podporo, in te je 2854 gold.
Naposled so bili pomenki o tem, kako bi se razglašali novi udje in doneski Matičarski, ker „Novicam" skoro vselej zmanjkuje prostora. Tajniku je bilo naloženo izvedeti, koliko bi založnik zahteval, ako bi te razglase sprejemal v „Novičin Oglasnik"? — Nastavil je po 13 goldinarjev od četrt pole. — Naj si. odbor določi, kaj je storiti v tej zadevi? (Odbor sklene, naj se naprosi gosp. vrednik, da bi skušal priobčevati te razglase s sporočilom o odborovi seji vred, dokler se drugače ne vredi ta stvar.)
O rokopisih za prihodnje naznamjam to-le:
a) Gosp. Iv. Tušek je že dovršil in nam poslal prevod Schoedlerjeve botanike.   Jaz sem tega mnenja,
da   g.  Tušekovi  prevodi   ne  potrebujejo  presojevanja. Kaj misli slavni odbor?   (Odbor pritrdi.)
b)  Gosp. Zajec nam je že januarija meseca objavil, da je skoro že dovršil prestavo „Schoedlerjieve mineralogije in geognozije"; predno pošlje rokopiis, želi prebrati kemijo.
c)  „Popularno dogmatiko" ima v preisojevanji in dopolnovanji g. dr. Ulaga,  ki jo priredi za, 1871. leto.
d)  Gosp. J. Zalokar Matici brez nagrade ponuja obširen rokopis pod naslovom: „imenik živali, zeli in rudov". — Odsek za izdavanje knjig je 6». julija pretresal to ponudbo ter sklenil g. pisatelja naprositi, naj bi ta imenik dal vvrstiti v „Wolfov slovenski slovnik". — Gosp. prof. J. Šolar nam morda že dames naznani, kakošen vspeh je imel njegov pogovor z gosp. pisateljem o tej stvari. — Gosp. Šolar pov6, da g. Zalokar želi, naj bi se njegov rokopis pregledal ini o njem izrekla sodba. Ako ga ne prevzame Matica ali družba sv. Mohorja, hoče ga dati c. kr. licealni kmjižnici. Na to odbor sklene, da se za presojevanje tega rokopisa izvoli odsek, ki naj v kteri prihodnji seji poroča o njem. — V ta odsek so bili izvoljeni gg. dr. Bleiweis, Svetec in Tušek.
SI. odboru je gotovo v spominu občnega zbora sklep: „naj odbor za matičarje preskrbi dostojno diplomo".
Iz nekterih osebnih pisem, ki so došli meni, vem, da nekteri gospodje željno pričakujejo diplomo; slišalo se je tudi že neko očitanje zoper odbor, da ne izvrši sklepa občnega zbora. Naj si. odboru danes naznanim veselo vest, da sem nedavno iz prijateljskega pisma prejel sporočilo, da kmalu dobimo lepo dovršen kam-norez, in to v dar iz rok prvega našega prvosednika g. dr. Lovro Tomana. Iz tega naznanila naj si. odbor razvidi, da ta stvar ni spala; ampak obravnavala se je na vse strani, toda brez vsega hrupa, in talko na tihem pridemo do dostojne diplome. Stroški, ki bodo zadeli Matičino blagajnico, bodo majhni, in sicer plačali bomo le natiskovanje in papir. Koliki bodo, to bode povedala pogodba, ktero gosp. dr. Toman sklene is Koke-jem, ki j obdela. *)
Se enega blagodušnega daru ne smenn zamolčati si. odboru. — 15. junija t. 1. je odboru od glavnega zastopa vzajemno-zavarovalne pražke banke „Slavije" v Ljubljani došlo veselo naznanilo, ki se od besede do besede glasi tako-le:
»Slavna slovenska Matica! Štejemo si v čast, da moremo slavnemu društvu naznaniti, ka se je g. Ivan Žuža, včliki posestnik in bivši deželni poslanec v Grižah pri Žalcu zavaroval pri vseslovamskej „Sla-viji" tako, da od 1500 gold. zavarovanja na smrt po njegovej smrti pripade 500 gold. Matici slovenskej. Ker je to redek in poseben čin, šteli smo si v dolžnost naznaniti ga slavnemu društvu"*
Černy 1. f.
Naj si. odbor velikodušnemu gosp. dolbrotniku izreče prisrčno zahvalo, imenovani dopis pa izroči blagajniku, da ga položi v blagajnico. (Odbor jpritrdi.)
Upravništvo je dvema društvoma, in siicer:
a)  občestvu sv. Vasilija Velikega v Unjgvaru, in
b)   prvemu društvu Gabelsbergerjevih stenografov v Pragi, ki ima v presojevanji Hafnerjevo slovensko stenografijo , zagotovilo zvezo književne vzajemnosti ter jima poslalo Matičine knjige.
Tukaj se mi potrebno zdi, da si. odboru naznanim dosedanjo zgodovino g. Hafnerjevega rokojpisa o slov. stenografiji.    Ta-le je:
*) Dr. Toman je vže poslal 1 iztis diplome s pisjmenim naznanilom, da daruje krasno rezan kamen za diplome, kteire je napravil Koke, Matici slovenski.                                                           Vred.
-----   265   -----
*
Ta rokopis, ki smo ga prejeli 2. nov. 1867. leta, se je bil najprej izročil g. Stempiharju v presoje-vanje; ta je pa kmalu potem zbolel in umrl, predno se je lotil pregledovanja. — Odbor je na to v XI. seji sklenil naprositi g. J. Kapreca, dež. naše sodnije svetovalca, da bi blagovolil prevzeti ta posel. — 7. sept. 1869. 1. smo dobili prijazni odgovor, v kterem g. Ka-prec obžaluje, da ne more prevzeti dela, in nasvetuje, naj bi se prvo Gabelsbergerjevo stenograf. društvo v Pragi, in poleg tega tudi še domača izvedenca gospoda Ivan Tanšek in Ivan Kuralt za njuno mnenje poprašala.
(Dalje prihodnjič.)
----    273    ----
Sporočilo
o XVII. odborovi skupščini Matice slovenske.
v Ljubljani 1. avgusta 1870. 1. (Dalje.)
Odsek za izdavanje knjig je prav po tem nasvetu ravnal in rokopis poslal prvemu pražkemu društvu Ga-belsbergerjevih stenografov. Došel nam je odgovor 16. listopada 1869. leta, ki se glasi tako-le:
„Oznanovaje Vam, da smo prejeli Vaš častiti dopis s priloženim rokopisom „o slovenski stenografiji", Vam ob enem zdelimo, da je naše društvo po želji „sloven-ske Matice" že začelo reševati zaupno mu nalogo.
Delo je bilo namreč takoj po mesičnem zboru, ki je bil 4. listopada t. 1., oddano odseku s 5 členov obstoječemu, v kterem so 3 gg. filologi, pomnožen od dveh udov društva, ki sta prostovoljno pristopila.
Podpisano vodstvo Vam je v stani podati prijetno vest, da je odsek jako pridno v svojem delu napredoval, da pa naglost ne bo škodila temeljitosti, s ktero se reč preiskava.
Po dozdanjem posvetovanji dotičnega odseka se je
sklenilo:
1.   da bo podan slavni Matici v posebnem dopisu razsodek poslanega spisa;
2.   da se si. Matica naprosi, ka bi posredila izročiti g. avtorju onega rokopisa obširno kritiko njegovega dela, ki bo obsegla mimo odkritega naštevanja napak, ki se v rokopisu nahajajo, tudi nektere opomine, po kacem načinu bi g. spisovatelj svoj tesnopis ne le za prakso sposobnejšo napravil, ampak z ožjim soglasjem s tesnopisom češkim k zbli-ženji slovanskih narodov vsaj na tem polji nekoliko pripomogel.
Nikakor se ne domišljujemo, da je naše delo („Tčs-nopis česky") popolnoma ter bi ga hoteli usiliti vsem slovanskim narodom, da bi se brezizjemno in nezmenjeno prevzelo; — toliko pa moremo reči, da se je že v prvih začetkih delovanja v tem odboru (še pred sestavljanjem prve izdaje „Tesnopisu českeho" 1. 1863.) gledalo na posebnosti slovanskih jezikov naproti nemškemu sploh, in da se je le na zakladu pravil, ki veljajo za slovanske jezike v obče, nekoliko potrebnega spremenilo na Gabelsbergerjevi sistemi. In da ta temelja našega društva, ki so bila že takrat spoznana v resnici pa v „Tesnopisu češkem" niso bila porabljena, niso sami teoretični načrti, dokazali so izvrstni prevodi naše sestave v jezik slovaški (g. prof. Cerny), polski (Po-linski) ter tudi v jezik ruski (od enega uda našega društva), ki so bile vseskozi le s porabo teh zakladov mogoče storiti jih sposobne za praktična načela. Ni nam mogoče naštevati posamesne temelje, ker si pri-držimo storiti to v posebnem dopisu gosp. pisatelju — morda naše vzroke uzna ter dovoli k nekterim zmenom v svoji sestavi."
20. novembra 1869. leta smo to pismo poslali g. Hafnerju s prošnjo, naj blagovoli naznaniti nam, ali se vjema z načeli prvega pražkega spolka.
Gosp. Hafner nam je 18. decembra 1869. leta odgovoril tole: „Z veseljem se zopet poprimem tega dela in ga bom po prijetem rokopisu mislim dokončal v treh mesecih. Pregledal bom ta čas tudi stenografije drugih slovanskih jezikov in popravil in v soglasje spravil, kolikor bo mogoče, toda ne na škodo posebnosti slovenskega jezika. Glede" na način dopovedovanja mislim, da se bo moglo delo dati tudi kteremu izurjenemu Slovencu, da se predela in popravi, ker sem v tej zadevi premalo  vajen   pisati brez pogreškov
in napak. Kar vaje zadeva, ktere bi se mogle knjigi dodati, nabral bom iz znanih dobrih slovenskih pisateljev, kar je posebno pristojnega za ta namen".
Na to smo slavn. spolku 24. decembra 1869. leta srčno zahvalo izrekli, da je blagovolil tako resno poprijeti se slovenske stenografije, ter mu naznanili g. Hafnerjev odgovor, da hoče po svoji moči skušati ustreči razsodku si. spolka.
„Sodraško bralno društvo je prosilo Matičinih knjig; in bile so mu podarjene.
Po vsem tem se stavi predlog: „Naj slavni odbor blagovoli odobriti, da smo v zvezo književne vzajemnosti stopili z „občestvom sv. Vasilija Velikega v Ung-varu" in s prvim praškim spolkom Gabelsbergerjevih stenografov in da smo sodraškemu bralnemu društvu podarili knjige".   (Odbor odobri to ravnanje.)
Za knjige, ki so bile po odborovem sklepu podarjene, izrekujejo Matici zahvalo:
a)  državna pravdnija v Ljubljani;
b)  katoliška družba v Ljubljani;
c)  g. Neuber,   polkovnik  Kuhn-ovega  (kranjskega) polka št. 17., in
d)  bralno^ društvo v Sodražici.
Gosp. Simen Janežič je poročajočega tajnika prosil, si. odboru staviti predlog: naj bi blagovolil privoliti, da bi Evgen Janežič, sin ranjcega profesorja in Matic, odbornika Antona Janežiča, ki je ustanovnino popolnoma doplačal, v spomin zaslug svojega slavnega očeta in v lastno spodbudo dobival Matičine knjige, to je namesto očeta stopil v vrsto ustanovnikov". Naj si. odbor sklene o tej prošnji. (Odbor soglasno pritrdi temu predlogu),
(Dalje prihodnjič.)